VESTNIK
Ovec- 4:
Poštni urad 9020 Ceiov3s^'4 t Veriagspostamt 9020 KiagenfurT izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
^ s !
LETNiK XXXVii
CELOVEC, PETEK, 9. JULiJ 1982
ŠTEV 27 (2078)
Ob obietnici z!og!asne sedmojuiijske zakonodaje:
Dovo!j je krivic in diskriminacije!
Manjšina in njene pravice niso drobiž za manifestacije dobrega sosedstva in sodeiovanja
„Pozab!jena
vprašanja"
„ZC:;/a;- je govora o oJrzos;A
;w ^4wrr;)o, t; o^/nos; ^ar^^j ;\jM/;z;rajo, pr; pa se š^evz/r?a oafprfa vprašanja, ^ se obstajajo." Ta^o je Jeja/ znan; Y°yens^; JrKŽ^cnopo/;7;čn; ^e/avec 7°ze ^wo/e, je na ne^avnenr ^on-S^fsa Z/7/ v Seogra^a nre<7 zananje-razpravo posebej zavze/ stance ^ n;anjš;ns^; pro^/ema^T:;. /n je ^ poM Jar;/.* „V zvez; s ;c;n swo ^o/ž-^ na ten; kongresa ponovno o^/oč-potr<7;7; svoje nače/o, ^a se ;/o-^cano zavzen;an;o za zasč;7o vse/; ^as;'j; wanjs;n, ž;ve /zven n;eja 7^gos/av;je. Žara;/; tega je naša ;/o/ž-^ost, ^ jasno po;;Jar;n*;o, ^a je prav ^sevanje po/ozaja naro7n;7; n:anj-Hn ec/en pog/av;7n;7; ;/ejavn;7?ov, °t(p;ra perspe^r;ve so7e/ovanja s so-Sf7nj;n;; državam;."
7^e ^ese^e so ^a^or na/ašč za ;re-^a;n/ po/ožaj na /7oroš/;ern, je — prv;č/ — spe; en^raf ra^o Ja-„(7ozore/", Ja na en; stran; jo-*^v/jawo vejno nove ;'n čeja/je /*;;č-^ejše wan;jestac;je </o/;rega sosedstva 'n vsestranskega soje/ovanja nzeJ Ko-tosko ;'n ^/oven;jo j a/; v š/ršern ok-^;r^ n;ej ZvstrZjo ;n /agos/av;joj, okenew pa moramo agotav/jat;', ja ta krez Jvoma poz;t;'vn; razvoj, k; ga ^kreno pozjrav/jamo še posekej taj; ^orošk; k/ovenc;, v k;stva prav n;č ^ pr;'speva k razreševanja števjn/k ko prej ojprt;k vprašanj naše ^ro^ne skapnost;. TVasprotno.* prav ^ časa tega na sp/ošno razvese/j;ve-ga razvoja se množ;jo pr;mer; j;skr;-^/ntranja našega jez;ka ;n se ponav-Va;o napaj; na našega c/oveka, k; ^ ga v zastrap/jenem prot;manjš;n-^kem vzjašja cejo arajno prog/aša ,,skrajneža", „kajskača" ;n „pov-^toč;7e/ja nem/rov" — samo zaraj; ^g^, ker zakteva ;zpo/n;tev astav-;n mejnarojnopravno zajamce-prav;c.
y zadnjem časa se je ok s/ceršnjem ^tj*re^ovanja jokrososejsk;k ojnosov dejansko nakop;č;7o tak;k ,,pozak/je-":k vprašanj", kar nas naravnost s;/;', f." nejvoamno /zpovemo, ja manj-^na /n njene prav/ce n;so ;n ne smejo k't; ^rok;ž za mamjestadje jokrega sosp^d^^ ;n soje/ovanja. Pr; tem se "Paramo ta j; na keseje zveznega sekretarja za zananje zajeve k/ P/ Z.a-^tja A/ojsova, k; je mej kongresom ^7 — kakor smo že poroča/; — ^preje/ prejstavmke korošk;'k ;'n pr;-^prsk;k k/ovencev. Ok tej prjožno-^ je namreč taj; Ažojsov opozor;7, /epe /zjave avstr;jsk;k jržavn;kov ° f/og; s/ovenske ;n krvaške manjš;-ke samo prekr/vajo jejansko nezajo-^o/j/vo stanje manjš/n :n ja se /a-gos/av;ja zato ne ko zajovo/j;7a z *fga/;zac;jo zmanjševanja prav;c ko-**°šk;k k/ovencev, marveč se ko ;z-**fcno zoperstav;/a vsem načrtom o ?t;m;7ac;j; manjš;n. „fa7; tam, kjer ^ okstaja nerazamevanje a/; j;skr;'-kknadjii, se komo oj/očno zopersta-^'/; vsakema poskasa, ja se spremen; P°//t;ka 7'<gos/av;je," je nag/as;7 A/oj-sov tp^ zagotov;/ vso naja/jnjo poj-P°ro /agos/av;je, ja manjš/ne resn/č-ko dosežejo tako zašč/to, kakršno j;m "o/očajo astavn; ;n me^narojnoprav-k/ ^okament/.
Priziv proti uradni diskriminaciji siovenskega jezika
$ Ni „brezmernost" koroških Siovencev, marveč utemeijena zahteva po dejanski enakopravnosti jezika, kakor nam je zajamčena v čienu 7 državne pogodbe, če sta osrednji siovenski organizaciji vio-žiii priziv zoper odiočbo Dežeine-ga šoiskega sveta za Koroško, s katero je dežeina šoiska obiast (ormatistično odkionita (kakor smo že obširno poročati) obravnavanje v siovenskem jeziku spisane vio-ge, v kateri sta ZSO in NSKS zavzeta staiišče h konkretnim vprašanjem šoistva.
Sklep o vložitvi priziva sta organizaciji sprejeli na seji skupnega koordinacijskega odbora, na kateri sta obravnavali celo vrsto aktualnih vprašanj naše narodne skupnosti. Med drugim sta ob tej priložnosti razpravljali tudi o otvoritvi novega koroškega studia ORF ter sklenili, da se iz protesta zaradi zapostavljanja manjšine pri otvoritvenem programu in zaradi neupoštevanja upravičenih zahtev koroških Slovencev po večjem upoštevanju pri radiu in zlasti pri televiziji predstavniki osrednjih organizacij otvoritvene slovesnosti ne bodo udeležili. Prav tako pa sta ZSO in NSKS podprla protestno manifestacijo mladine ter ji izrazila vso solidarno podporo v boju za pravice in enakopravnost koroških Slovencev.
V zgoraj omenjenem prizivu na deželno šolsko oblast ZSO in NSKS ugotavljata, da je deželni šolski svet s svojo odločbo na protiusta-
ven in protizakonit način odkloni) stvarno obravnavo vloge obeh osrednjih organizacij kot legitimnega zastopstva slovenske narodne skupnosti na Koroškem samo zato, ker je bila vloga pisana v slovenskem jeziku, po mnenju deželnega šolskega sveta pa je edini dopustni uradni jezik nemščina. Proti tej argumentaciji ZSO in NSKS navajata, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom v smislu § 3 člena 7 državne pogodbe poleg nemščine dopuščena tudi slovenščina kot uradni jezik. Za ta slovenski odnosno dvojezični del Koroške pa je deželni šolski svet kot šolska oblast stvarno in krajevno pristojen. In prav tako je pristojen tudi za tiste dele Koroške, ki jih celo zakon o narodnih skupinah priznava kot dvojezične in je torej tam kot uradni jezik poleg nemščine tudi slovenščina.
Odklonilno odločbo deželnega šolskega sveta, ki ne nasprotuje samo določilom državne pogodbe in manjšinskih šolskih zakonov, marveč celo tudi zakonu o narodnih skupinah oziroma odredbi o slovenskem uradnem jeziku, sta ZSO in NSKS označila kot kršitev osnovnih pravic in svoboščin ter zahtevala njeno razveljavitev. Sedaj je na vrsti deželna šolska oblast, da prekliče svojo diskriminatorsko odločitev in prizna slovenščini status enakopravnega uradnega jezika, kakor ji je zagotovljen v državni pogodbi.
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
vabimo na
3. spominski pohod na Komeij
,,Po poteh Domnove čete"
K) BO V NEDELJO 18. JULiJA 1982.
Zbiraiišče je od 8. do 8.30 ure (po avstrijskem času) pri tovarišu Lipeju Koteniku, pd. Lombarju, v Čirkovčah pri Piiberku.
Odhod iz Čirkovč ob 8.30 uri in pohod do spomenika padiim partizanom na Komeijnu, kjer bo od 12.30 uri kratka spominska siovesnost, nato pa partizanski miting. Za matico in pijačo bo poskrbi jeno.
Pot pohoda je doiga 7 km v eno smer. Za tiste, ki bodo imeii s seboj otroke, je možno, da se prikijučijo pohodnikom sredi poti pri Mikicu. Za tiste, ki te poti ne zmorejo zaradi btezni aii starosti, pa je zbirno mesto pri spomeniku, kjer bo ob 12.30 uri spominska siovesnost ob vsakem vremenu, medtem ko bo pohod sam v primeru dežja odpadei.
Na pohodu bomo obujaii spomine na težke čase naše na-rodnoosvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, ki so takrat trpeti in dati svoja živijenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse, ziasti pa miadi rod, da se bo še boij seznani) z našo stavno pretekiostjo.
Zveza horoMsih partizanov — Področni odbor Piiberk SPD „Edino:t" v Piiberku	Krajevno združenje ZSM Piiberk
Opozorito m!adine
na nerešeno manjšinsko vprašanje
# Mi nobena „miado:tna obje:tno:t", temveč upravičen protert proti množečim :e krivicam in di:kriminacijam, ki ga je izražata miadin!ka proteina manifeiacija, ki :o jo v :redo popoidne priredite :ioven$ke miadin-:ke organizacije pred dežeino viado v Ceiovcu.
Z zahtevami, ki :o jih udeieženci :prejeii v po:ebni resoiuciji [njeno be:ediio kakor tudi giavne miii iz govorov objavijamo na 8. irani), :o pri-rediteiji žeieii zeznaniti tudi dežeinega giavarja Wagnerja. Vendar :e je izkazaio, da giavar ni bii do:egijiv in tudi njegov nameinik Friihbauer „:iu-čajno" ni bii navzoč. Tako je deiegacijo rprejei dežeini :vetnik Rudoif Gaiiob, ki je ponovi) znane trditve o „izpo!njenem" čienu 7 in ..reienem manjšinskem vpraSanju, nedavno akcijo siovenskih dijakov na ceiovSki postaji je imenovat ..predrzno provokacijo", pristojnost za morebitna odprta vpraSanja pa je enostavno zvaiii na Dunaj.
Prirejena ob ugodnejšem času in ziasti ob boijSih organizatoričnih pripravah bi biia prireditev, ki so jo popestriti pevski viožki, gotovo tudi gtede udeiežbe iahko Se boij uspeSna. Svoj namen pa je kijub temu dosegia; ob obietnici ziogiasne sedmojuiijske zakonodaje je na konkretnih primerih iz zadnjega časa opozorita, da se ta baje „vzorna" ureditev v resnici vedno boij spreminja v instrument diskriminiranja koroSkih Siovencev in iegaiizacijo kratenja njihovih ustavno in mednarodnopravno zajamčenih pravic.
Protestni bojkot
otvoritve novega studia ORF
$ Ni ..trmoglavost" manjšine, marveč razumljiv odgovor na popolno preziranje in neupoštevanje njenih potreb in predlogov, če so osrednje organizacije koroških Slovencev sklenile, da se ne udeležijo otvoritve novega koroškega studia ORF v Celovcu. S tem so protestirale proti temu, da je bil slovenski element povsem izločen v sporedu otvoritvene slovesnosti same; obenem pa so s tem opozorile tudi na dejstvo, da pri ORF nimajo razumevanja za želje in predloge, ki smo jih koroški Slovenci že ponovno izrazili glede bolj enakopravnega upoštevanja pri radiu in še zlasti pri televiziji.
Na prireditvi, o kateri obširneje poročamo na drugem mestu, je generalni intendant Bacher sicer omenil slovenske radijske oddaje, ni pa pokazal nobene volje upoštevati Slovence tudi pri televiziji. Izrekel se je celo proti temu, da bi na dvojezič-
nem ozemlju Koroške ustvarili možnosti za neoviran sprejem ljubljanske televizije — z ..značilno" utemeljitvijo, da tam vlada drugačen družbeni sistem.
Toda ne glede na te razlike v družbeni ureditvi se je ..general" Bacher neposredno iz Celovca odpeljal v Slovenijo, kjer je imel pogovore $ predstavniki slovenske RTV. Sodelovanje menda dobro poteka in je slišati, da bi ORF želel predvsem koprski oddajnik izkoriščati za svoje oddaje (morda bi hotel svoje politično misijonarjenje, ki ga v zadnjem času intenzivira proti vzhodnim državam, razširiti tudi na Jugoslavijo?).
Tisto „srečanje", o katerem je bilo veliko govora na otvoritveni slovesnosti v Celovcu, se v praksi vsekakor kaže v dvomljivi luči. Predvsem za srečanje med obema narodoma v deželi očitno ni resnične pripravljenosti.
ČUDNA SKRB ZA OTROŠKO VARSTVO:
Raje nobenega vrtca
kot pa da bi bi! dvojezičen
Namesto dvojezičnega raje nobenega otroškega vrtca - taka je očitno logika žitrajskih občinskih mož. V torek zvečer so namreč z glasovi socialistov in ljudske stranke proti Enotni listi odklonili predlog, da bi Slovensko šolsko društvo v stari šoli uredilo dvojezičen otroški vrtec. Glavni „argu-ment": Vzgoja otrok je tako pomembna zadeva, da je ne moremo prepustiti nekemu privatnemu dru-štvu(l). Vendar občina sama nima denarja; od leta 1970 ji ga ni uspelo izvrtati. Kljub temu hočejo po-
čakati, da bo občina imela dovolj sredstev, da bo sama uredila vrtec.
Odborniki Enotne liste, med njimi ravnatelj Kukoviča, so takšno argumentiranje imenovali izgovor, ki je usmerjen proti interesom prebivalstva. Socialistični odborniki so to posredno potrdili, ko so slovenskim ustanovam in s tem seveda tudi Slovenskemu šolskemu društvu očitali ..enostransko vzgojo", kar se najbolje vidi ob kolodvorski akciji slovenskih dijakov.
Več o žitrajski občinski seji na
4.	strani.
Stališče k članku „K šolskemu vprašanju"
Članek „K šolskemu vprašanju" je razumeti kot mnenje bralca, ker izpoveduje osebne poglede na koroško dvojezično šolstvo. Seveda nosi pisec naslov „v!adni svetnik" in ..okrajni inšpektor za dvojezično šolstvo" ter je provizorični vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu. Vendar članek ni uradnega značaja, ker nima običajne glave deželnega šolskega sveta, niti žiga in podobno.
Kar je bilo v Slovenskem vestniku od 18. 6. 1982 na 2. strani napisanega o razmerah v šolstvu na južnem Koroškem, ni le privatno mnenje neke osebe, ki je stučajno Tavnatelj ljudske šole Žitara vas, pač pa je povzetek in dopolnilo resolucije, ki sta jo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev jeseni leta 1980 poslala deželnemu šolskemu svetu za Koroško in na podlagi katere je prišlo do pogovorov pri predsedniku deželnega šolskega sveta Kircherju.
Šola je del javnega mnenja. Žal pa je odpor proti enakopravnosti slovenskega jezika v javnem življenju še močno zakoreninjen in uživa v veliki meri tudi podporo oblasti — od občinskih pisarn pa do najvišjih uradov v Celovcu.
Tristrankarski sporazum služi raznarodovalni politiki. Zakon o narodnih skupinah iz leta 1976 je nepopoln in služi istim namenom. Po občinah (npr. Žitara vas) se je treba posamezniku boriti za najosnovnejše pravice in zavlačevanje odgovorov v slovenskem jeziku je običajno. Treba je zanje prositi.
Pri merodajnih politikih (izjeme so zelo redke) se čuti odpor proti vsem upravičenim zahtevam slovenske manjšine. Nam nenaklonjeni politiki in uradniki odločajo, kaj je za Slovence na Koroškem potrebno in kaj ni potrebno. Mnenje politikov in uradnikov je merodajno, po našem mnenju se ne sprašuje. Soodločanje ni možno, ni zaželje-no in ni dovoljeno.
Šola je v vseh obdobjih bila podpora obstoječega družabnega reda. Torej politikum. To se ni spremenilo. Naprej se dela krivica. Uradniki „morajo" slediti trenutni strankarski liniji — kadar so v službi. Ni pa razumeti, zakaj se uradnik v svojem prostem času ne more otresti službeno pogojenih gledanj ali naročitev. Potrebno ( v da-
nem primeru) bi bilo, da ima uradnik stalne stike z ZSO in NSKS, da poskuša razumeti njih mnenje in zahteve ter pomaga pri reševanju teh. Ne more pa si posameznik iz slovenske narodne skupnosti na Koroškem jemati pravico samo-odločanja.
Osebno vidim celo dodatne nenapisane dejavnosti oziroma dolžnosti. Na primer: dajati pobude učiteljem, razdeliti delo (pisanje učbenikov itd.), poskrbeti za sredstva (Mladi rod itd.), nuditi pomoč pri vsakdanjih težavah, uvajati vi-zuelno dvojezičnost po šolah na dvojezičnem ozemlju, skrbeti za povišanje števila tedenskih jezikov-
V eni zadnjih števiik smo na tem mestu objaviti daijši čianek, v katerem je biio opozorjeno na nekaj konkretnih primerov neenakopravnosti siovenskega jezika in s tem koroških Siovencev na področju šoistva. Na ta čianek nam je viadni svetnik Rudi Vouk, okrajni šoiski nadzornik in vodja manjšinskega od-deika pri dežeinem šoiskem svetu za Koroško, posiai prispevek, ki ga pod nasiovom „K šoiskemu vprašanju" ob-javijamo v ceioti. Obenem pa objavijamo tudi še staiišče k temu prispevku, ki ga je napisa) ravnateij Franc Kukoviča, ki je v ZSO zadoižen posebej za šolstvo.
Uredništvo
nih ur za dvojezične razrede, doseči dvojezično uradovanje za dvojezične šole (ustno, pismeno), nakazati možnosti, ki so dane za dvojezično šolstvo po obstoječih šolskih zakonih, vplivati na pozitivne spremembe (dvojezičnega šolstva) v šolski zakonodaji in podobno.
Še kratko stališče k posameznim točkam:
1.	Predšolska vzgoja v vrtcih ali v razredih (mala šola), ki so priključeni ljudskim šolam, je prvo načrtno vplivanje družbe na otroka. Je neke vrste šola, čeprav se tam še ne učijo brati, pisati in
računati. Če se na teh ustanovah, ki obstajajo tudi na dvojezičnem Koroškem, izključi konverzacija tudi v slovenskem jeziku, se otroku vcepi čut manjvrednosti slovenskega jezika. In to se dela po večini javnih in cerkvenih vrtcev na ozemlju dvojezične Koroške.
2.	Predmetnik za dvojezične ljudske šole sta naredila dva koroška uradnika. Učitelji ali ravnatelji na teh šolah niso bili konzultirani, niso mogli posredovati predloge, pozneje oddane predloge pa so oblasti zavrgle.
Jezikovni pouk na dvojezičnih šolah bi se lahko uredil v smislu Kirchschlagerjevih in Kreiskyjevih izjav o pospeševanju manjšine tako, da bi imeli npr. vsi dvojezični razredi po 2 uri na teden več dvojezičnih ur (za vse učence v razredu).
3.	Vsem, ki berejo slovenska tednika, je znano, da je predsednik deželnega šolskega sveta Kir-cher ponovno zavrnil pismene predloge slovenskega zastopnika v deželnem šolskem svetu že zato, ker so bili predlogi pisani v slovenskem jeziku. To pove vse o možnosti soodločanja.
4.	Knjiga ni merilo za prijave k dvojezičnemu pouku. Za gotove šolske stopnje neuporabna knjiga, ki pa je v rokah učencev, event. more biti vzrok za odjavo od dvojezičnega pouka. Vse trditve o urejenem dvojezičnem šolstvu so zagovarjanje krivic, ki se nam godijo na šolskem področju.
5.	Uradno dopisovanje šolskih vodstev in učiteljev s starši v slovenskem jeziku mi ni znano. Ta možnost bi se morala staršem po uradni poti naznaniti. Dvomim, da učitelji to vedo, ker jim tega tudi nihče ni povedal. Kdo je za objavo te možnosti pristojen — starši, učitelji, inšpektorji, deželni šolski svet, manjšinski oddelek, okrajni glavar, deželni glavar, ministrstvo . .. ?
6.	Meseca junija 1981 je bilo povedano koroškemu deželnemu glavarju, da urad deželne vlade v letaku za starše zamolči obstoj dvojezične šole na Koroškem, kar je uradno zapostavljanje dvojezične šole. Šolskemu inšpektorju za dvojezični pouk je ta letak poznan najmanj dve leti (opozorjen je bil nanj v Železni Kapli).
ravnateij F. Kukoviča podpredsednik ZSO
ŠOLSKA REFORMA PO AVSTRIJSKO
Tresla se je gora, rodita se je miš. S tem pregovorom bi lahko ocenili dolgotrajnost politične razprave o avstrijski šolski reformi in njen rezultat, ki ga je minuli teden potrdil parlament z glasovi vladajoče SPd in velike koalicijske stranke OVP proti glasovom svobodnjakov. V glavnem pomeni sprejeta šolska reforma, da so socialisti popustili pri vseh bistvenih vprašanjih, ki so jih prvotno nameravali spremeniti — konservativne sile so preprečile spremembo vzgojnega sistema v prid neprivile-giranih množic ter ohranile stari elitami sistem razredno specificiranega šolskega in-strumentarija, ki sloni na osnovi množičnega izobraževanja industriji potrebne delovne sile na eni ter elitar-nega izobraževanja otrok višjih in finančno zmogljivih slojev na drugi strani.
Zato gotovo niso brez vzroka .slavili zmago* poslanci ljudske stranke, zastopniki cerkve, predstavniki industrije, zdravniške zbornice in univerzitetnih profesorjev, češ, da jim je uspelo preprečiti .socialistične predstave" o šolstvu. Vendar so bile te .socialistične predstave" že tako in tako okrnjene dovolj in so bile manj socialistične kot enostavno sedanjemu položaju prikrojene.
Kakor znano, se je socialistična stranka v svojem pro-
gramu izrekla za uvedbo tako imenovane skupne oziroma enotne šole (Gesamt-schule), ki naj bi združila vse šoloobvezne otroke in jim tako nudila enako izobrazbo, s tem pa uresničila tudi volilno geslo socialistov o .enakosti" (Chancengleichheit). To bi pomenilo uvedbo neke vrste osemletke, tako da ne bi že po štirih letih šolanja prišlo do prve velike selekcije otrok: večjega dela, ki gre na glavne šole in manjšega, ki obišče gimnazijo, kar večinoma že pomeni tudi določeno in dolgoročno bodočo poklicno opredelitev in s tem družbeni položaj otroka in poznejšega odraslega v vsakdanjem življenju.
Ravno take predstave pa so bile trn v peti konservativnim krogom, ki so se proti takemu programu zagnali kakor sam Lucifer proti žeg-nani vodi. Govorili so o .ni-velizaciji" (kar očitno dokazuje ravensko diferenciacijo med glavno šolo in gimnazijo), pri čemer pa jim niti na misel ni prišlo, da bi bila možnost nivelizacije tudi navzgor; svarili so samo pred nevarnostjo analfabetov, ki bi po njihovem prišli iz takih skupnih šot, čeprav dosedanji šolski poskusi (ki pa bodo sedaj prve žrtve nove šolske reforme) dokazujejo ravno obratne dosežke. Toda kakor navadno: socialisti so se brez vidnega razloga zbali konservativne šolske pro-
pagande ter sprejeli kompromis, ki v bistvu pomeni odstopanje od vseh samostojnih stališč do tega vprašanja.
Edino, kar bo padlo s sedanjo reformo, je 2. vrsta razredov glavne šole, ena najbolj poniževalnih ustanov trenutnega šolskega sistema. Najpomembnejši novosti pa sta brez dvoma zakonita uvedba predšolske vzgoje in uvedba poučevanja tujega jezika (angleščina) tudi že v ljudski šoli. Ravno s tem v zvezi pa je zanimivo, da v celotni dolgoletni razpravi ni bilo besedice govora o manjšinskem šolstvu, čeprav smo koroški Slovenci pri deželnem šolskem svetu in pri ministrstvu za pouk vedno spet deponirali svoje predstave, predloge in zahteve, izvirajoče iz slabih izkušenj, da so spremembe šolskega zakona v zgodovini vedno samo poslabšale položaj manjšine na tem področju.
Zlasti kar se tiče uvedbe predšolske vzgoje, tako imenovane male šole, se nam zdi jasno, da bo ta morala sloneti na materinem jeziku otroka, če naj zadosti pedagoškim zahtevam sodobne družbe. Tudi pouk tujega jezika že na ljudski šoli, kar je načelno brez dvoma pozitivno, bo na našem ozemlju dokaj problematičen: dokler pretežni del slovenskih otrok iz dovolj znanih vzrokov ne uživa pouka materin-
ščine in ga v najboljšem primeru doživi naknadno, namesto da bi se otroci dvojezičnega ozemlja vzgajali v obeh deželnih jezikih, bo uvedba tretjega jezika, ki poleg tega grozi, da bo nadomestil pouk materinščine, zelo težavna zadeva. Pa tudi edini slovenski šoli grozi nevarnost; v kolikor bo dejansko olajšan prestop iz glavne šole v gimnazijo, bo treba izpopolnjevati pouk slovenščine na glavnih šolah, da bo tak prestop omogočen tudi v slovensko gimnazijo. Ne sme — kakor doslej — na tej stopnji vladati konkurenca med angleščino in slovenščino, temveč bo treba skrbeti za zadostno znanje tujega jezika in perfektno obvladanje materinščine in drugega deželnega jezika. V tej zvezi mora biti slej ko prej naš cilj obvezen dvojezični pouk na vsem dvojezičnem ozemlju.
Šolska reforma, kakor je izpadla, pač ne pomeni samo uklonitve socialistične stranke pred konservativnimi silami, temveč je popolnoma spregledala tudi posebnosti in potrebe manjšinskega šolstva. Toliko bolj je potrebno, da bomo koroški Slovenci budno pazili, da ne bomo postali še dodatna žrtev na tem področju — kajti šola je že vedno bila in bo ostala eno bistvenih vprašanj naše narodne biti in bodočnosti.
fra ter
K šolskemu
vprašanju
Kakor berem v Slovenskem vestniku z dne 18. 6. 1982 (str. 2) je ob nedavnem obisku zastopnikov ZSO pri deželnem glavarju Wagnerju podpredsednik ZSO Franc Kukoviča izročil deželnemu glavarju v pismeni obliki seznam z naštetimi primeri neenakopravnosti slovenskega jezika v šolstvu na dvojezičnem ozemlju.
Ker je ljudskošolski direktor Kukoviča že na zborovanju okrajne delovne skupnosti dvojezičnih učiteljev velikovškega okraja dne 3. 6. 1982 v Dobrli vasi in nato v celovškem radiu govoril o tej tematiki, se mi zdi le potrebno, predvsem, ko sem prebral tozadevni članek v Slovenskem vestniku — in se torej razpravlja v javnosti (tudi, če ne poznam deželnemu glavarju predanega teksta) — da zavzamem stališče k izvajanjem v Slovenskem vestniku, v kolikor se morem imeti pristojnega kot šolski inšpektor.
1. Zadeve otroških vrtcev niso zadeve šolstva. To je treba stvarno upoštevati.
2.	Dejstvo je, da znanje otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, v primerjavi s stanjem kar ob začetku veljavnosti manjšinskega šolskega zakona za Koroško v letu 1959/60, nazaduje. Če se je v zvezt z vpeljavo novega predmeta ročnost za vse učence in s povečanjem števila ur za telovadbo (1 ura več) moral spremeniti predmetnik prvih treh šolskih stopenj ljudske šole po vsej Avstriji — in se je v tej zvezi spremenilo tudi število jezikovnih ur za dvojezični pouk samo na tretjini dvojezičnih šol, zaradi tega ni prišlo do poslabšanja dvojezičnega pouka, ker slej ko prej velja določilo manjšinskega šolskega zakona, da se vrši na prvih treh solskih stopnjah pouk za prijavljene učence v vseh predmetih — tudi v novem predmetu ročnost — v približno enakem obsegu v obeh^ učnih jezikih. Vrh tega so bile vpeljane tudi za slovenski pouk na teh šolskih stopnjah pospeševalne ure, ki jih prej ni bilo. Torej so dodatne ponudbe bile uvedene tudi za prijavljene učence. Z novo ureditvijo predmetnika so bile odpravljene na prvih treh šolskih stopnjah dodatne obrobne ure za prijavljene učence, ki so se do tedaj od slovenske strani vedno kritizirale; jaz kot inšpektor s to spremembo popolnoma soglašam, predvsem tudi zaradi tega, da ima zdaj tudi k dvojezičnemu pouku prijavljeni učenec isto število telovadnih ur kot njegov neprijavljeni sovrstnik. Odločno odklanjam dodatni jezikovni pouk na račun telovadbe na prvih treh šolskih stopnjah.
3.	V kolegiju deželnega šolskega sveta je zastopana tudi slovenska manjšina s posvetovalno pravico; zastopnika predlagata obe osrednji organizaciji. Ta zastopnik ima posvetovalno pravico ne samo glede obveznega šolstva, temveč sploh v vseh zadevah, o katerih kolegij na sejah odloča. Ta zastopnik lahko tudi soodloča na podlagi svoje posvetovalne pravice. Kot povsod v glasovalnih telesih pa je tudi v kolegiju tako, da konec koncev odloči večina ob upoštevanju zakonitih predpisov. V konkretnem primeru predmetnika pa zastopnik manjšine ni zavzel nobenega tozadevnega stališča.
4.	Nasprotovati moramo trditvi, da je šolskih knjig za slovenski pouk zelo malo in da so še od teh nekatere zastarele in ne ustrezajo veČ. Vse potrebne knjige so na razpolago. Čuditi se moram naravnost, kako so mogli učitelji na dvojezičnih šolah v preteklosti poučevati, ko so mo-rali se starsi knjige kupovati — in dostikrat ravno za slovenske knjigi "j mio denarja. Treba si je ogledati aprobacijske odloke v slovenskih učnih knjigah, pa se bo prišlo do malo drugačne ugotovitve. Izražam svoje nepomembno mnenje, da so ravno negativne trditve o knjigah in učilih najboljše sredstvo za čim manj prijav. Kdo je branil gospodu učitelju Kukoviči, da ni ze pred 20 leti n. pr. izdal učne knjige za matematiko, pa ne samo za ljudsko solo, temveč tudi za Slovensko gimnazijo, ki do danes še nima lastnih slovenskih učnih knjig za matematiko! Na delo torej! Država in uradi solskih knjig v Avstriji ne pišejo. Pouk pa je v vsakem predmetu tam vzoren, kjer se učitelj vedno znova trudi, da doseže predvidene učne smotre — tudi pri slovenskem delu pouka! P°2 polnoma nerazumljiva je trditev, da „prav tako ni učil z dvojezičnimi besedili . Učila (Lehrmittel) izdelujejo razna podjetja; knjigarne etc. p^ učila prodajajo. V crkovnikih imajo vse šole tudi slovenske črke; nekaj kaset s primernimi pesmimi za prve tri šolske stopnje vsak učitelj lahko v lastni odgovornosti posname. Isto velja za slovenske šolske oddaje radia Celovec. Stenskim slikam more učitelj dodati sam še slovensko besedilo. V Sloveniji sem videl stenske slike z nemškim besedilom! Jaz sem si uradno ogledal nekaj učil za literarni pouk v Ljubljani. Če učila odgovarjajo avstrijskim predpisom, se lahko preko avstrijskih založb ponudijo šolam. Vse to je bilo povedano, vendar inšpektor Vouk ni agent za učila!
5. Uradni jezik med uradi je nemški, torej je tudi dopisovanje med šolskimi vodstvi in predstojnimi uradi nemško. Občevanje šolskih vodstev s starši v slovenskem jeziku je ustno in pismeno povsod tam dano, kjer to starši želijo. Za nadrejene urade pa urejuje pravico uporabe slovenskega jezika za stranke in urade zakon o narodnih skupnostih, ki brez dvoma omejuje uporabo slovenskega jezika. Vprašanje šolskih oglasnih desk naj se ne dramatizira! Nihče nima kaj proti slovenski besedi na te) črni deski, saj služi samo informaciji glede šolskih zadev. Glede lepakov izvenšolskih organizacij, kot so mladinski Rdeči križ, mladinski knjižm klub etc., pa je treba pomisliti, da so to organizacije, ki imajo svoj sedež v nemškem delu države, delajo pa za občnost, tako je n. pr. min* dinski knjižni klub izdal v preteklosti celo vrsto hrvaških zvezkov, slični koroškemu Mlademu rodu. Verjetno se nobeno šolsko vodstvo ne bt) branilo, izobesiti na oglasni deski vabilo v slovenskem jeziku, ki vabt učence na izvenšolsko mladinsko prireditev lutkovne skupine, da pride tudi lepak v slovenskem jeziku na oglasno desko.
6. Opomnik koroške deželne vlade glede petdnevnega šolskega tedna, ki vsebuje informacije za starše šolarjev-začetnikov in podatke o pred* izobrazbi v šolskem poskusu angleščina ter predmetnik enojezične ljudske šole, in ki se deli meseca maja staršem, mi ni bil znan. Tukaj je krt* tika, da ne vsebuje niti besede o dvojezičnem pouku, da manjka prc"/ metnik za dvojezični pouk, popolnoma na mestu. Tudi jaz kot pristojnt inšpektor izrecno protestiram zaradi take neverjetno površne in pomanjkljive informacije, kar bom iznesel tudi na pristojnem mestu.
Vt. !V. R. VOM*
Slavistično-pedagoški seminar na slovenski gimnaziji
Petič po vrsti je delovna skupnost za slovenščino na višjih šo-!ah v sodelovanju z Deželnim šolskim svetom pripravila tridnevni slavistično-pedagoški seminar. Ob Petindvajsetletnici Zvezne gimna-lije za Slovence je seminar bil tematsko osredotočen na vprašanje šolstva ter vprašanje kulturnega, literarnega in znanstvenega dela koroških Slovencev. Zato je potekal Pod naslovom ..Duhovna emanci-
pacija slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem". Seminar je vodil dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, otvoril pa ga je poslevodeči predsednik Deželnega šolskega sveta Karl Kircher.
O manjšinskem šolstvu sta spregovorila vladni svetnik Rudi Vouk in dr. Valentin Inzko, prvi o obveznem šolstvu, drugi o višjih in srednjih šolah. Razprava o obveznem šolstvu se je dotaknila pred-
Jaki v Beijaku
Avstrijsko-jugostovansko društvo spet vabi na pomembno razstavo. Odprti jo bodo danes ob 11. uri v prostorih „Gaieriestuberi" kavarne in konditorije „Viiiacher Torte" Koioini v Beijaku, Kaiser Joset P!atz.
Na razstavi gre za prikaz 30 eksponatov mednarodno znanega siovenskega grafika in siikarja Jožeta Horvata-Jakija. Razstavo bo ob navzočnosti predstavnikov jugoslovanskega generainega konzuiata v Celovcu ter zastopnikov kuiturnih Ustanov Koroške in mesta Beijak odpri predsednik Avstrijsko-jugo-siovanskega društva, bivši dežeini Poslanec Willi Sereinig.
Organizator pa na otvoritev in na ogied razstave Jožeta Horvata-Ja-k'ja, tega pomembnega predstavnika sodobne siovenske siikarske umetnosti, vabi tudi širšo javnost, Hasti prebivaice iz Beijaka in oko-Mce, da pridejo na otvoritev oziroma na ogied razstave, ki bo od-Prta do 31. juiija med običajnim obratovainim časom iokaia.
To je že druga razstava Jožeta Horvata-Jakija, ki jo Avstrijsko-ju-9osiovansko društvo organizira na Koroškem.
vsem vprašanja, kakšni naj bodo didaktični prijemi v dvojezičnem poučevanju, ko naraščajo prijave k dvojezičnemu pouku iz nemško-govorečih družin. Predsednika obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev Lovro Kašelj in Valentin Polanšek sta poročala o razvoju in perspektivah kulturnega dela koroških Slovencev. Polanš-kov referat je prebral podpredsednik SPZ Tomaž Ogris. V diskusiji je bilo govora predvsem o problemih dvojezičnosti v kulturnem delovanju. Tomaž Holmar, obirski župnik, je povedal nekaj o pevsko-glasbeni dejavnosti pri koroških Slovencih v preteklosti in danes, prof. Janez Zwitter-Tehovnik pa je poročal o likovni umetnosti pri koroških Slovencih. Referent je med drugim opozoril na probleme varstva nekaterih dragocenih spomenikov sakralne umetnosti — nemalokrat se na Koroškem dogaja, da jemljejo umetninam ob restavraciji njihov prvotni značaj, ko npr. zamenjujejo slovenske napise na križevih potih z nemškimi.
V petek je predaval dr. Franz Hubalek, ravnatelj osrednjega državnega centra za izobraževalni film na Dunaju, o vidikih medijske didaktike. Opozoril je na možnosti smiselne uporabe medijev (film, diapozitivi, grafoskopi idr.) v pouku,
svaril pa tudi pred njihovo zlorabo — denimo pred predvajanjem filmov, le da mine čas. Boris Pahor, slovenski pisatelj iz Trsta in izdajatelj revije „Za!iv", je spregovoril o „Stanju slovenske kulture danes". Kritično-angažirano se je bavil z literaturo v matični Sloveniji, z avantgardistično-ludistično-realistično smerjo Kermaunerjevega kova prav tako kot s tisto, ki odgovarja Vidmarjevemu okusu. Popoldne je tekla razprava o znanstvenem prizadevanju koroških Slovencev. Dr. E. Prunč, asistent na graški slavistiki, je predaval o dosežkih slovenskih slavistov s Koroške, docent dr. Andrej Moritsch pa o zgodovinopisju med koroškimi Slovenci. Sprožil je misel o znanstveni reviji oz. almanahu, ki bi lahko dal nove pobude znanstvenim prizadevanjem na Koroškem. Dr. Avguštin Malle je poročal o dokaj pisanem in raznolikem delu Slovenskega znanstvenega instituta od njegove ustanovitve 1975 naprej.
Sobotna predavanja so bila posvečena avstrijski literaturi. Dr. Wal-ter Obermeier z Dunaja je razvijal „Kulturno-zgodovinska razmišljanja o pojmu avstrijske ideje", dr. Kart Muller, asistent na salzburški germanistiki, je govoril o „Konstituira-nju avstrijske literature po letu 1945", univ. prof. Albert Berger s celovške univerze pa je zaključil seminar z zanimivim predavanjem o „pojmu avstrijske literature". Razkrinkal je razne variante ..avstrij-ske ideje" kot ideološke mitoligi-zacije, za katerimi se skrica duhovni imperializem. Mlajša generacija avstrijskih pisateljev demitologizi-ra ta pojem ..avstrijskega" s tem, da opisuje neposredno izkustveni svet preglednih regij, pokrajin in od tod črpa svojo samozavest. Temu razvoju po malem sledi tudi kritična germanistika.
Udeležence seminarja je sprejel tudi koroški deželni glavar Leopold VVagner. Seminar je bil zaključen v soboto opoldne.
Literarni in likovni razpis SPZ
Koroški Slovenci :e v letošnjem letu spominjamo štiridesete obletnice pregnanstva in štiridesete obletnice vključitve našega ljudstva v vsenarodno vstajo, ki pomeni začetek politične in oborožene borbe proti nacifašističnemu nasilju. Te obletnice se hočemo spominjati vse leto in naj bo v ospredju pri kulturnih in političnih prireditvah.
Ob obletnici za naš narod tako pomembnih dogodkov načrtuje Slovenska prosvetna zveza v Celovcu ne samo manifestacije in manjše prireditve, pač pa tudi primeren prikaz zgodovine in njenega pomena za naš narod.
Zato vabimo literate in likovne umetnike, da nam pošljejo svoja dela na temo
40-LETNICA PREGNANSTVA !N VKLJUČITEV KOROŠKIH SLOVENCEV V VSTAJO SLOVENSKEGA NARODA
Likovna dela bodo razstavljena ob raznih prireditvah in prilikah literarne prispevke pa bomo uporabili pri oblikovanju proslav in za objavo v Koroškem koledarju 1983 ter v raznih drugih publikacijah.
Upamo, da se bodo našemu razpisu odzvali številni avtorji in nam svoja dela poslali najkasneje do 31. avgusta 1983, na naslov SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, 9030 Celovec-Klagenfurt, Gasometerg. 10.
Likovna dela bodo razstavljena na razstavah, ki jih bo priredila SPZ. Likovni umetniki ostanejo lastniki svojih del, vendar se obvežejo, da jih dajo na razpolago za razstave.
Pisatelji in pesniki dajejo SPZ pravico za objavo svojih de).
Honorar za posamezna poslana deta se določi sporazumno med avtorjem in Slovensko prosvetno zvezo.
Odbor
XVHL seminar siovenskega jezika, literature in knitnre
Funkcija humorja v pridigah Janeza Svetokriškega, komični originali v siovenski literaturi 19. stoletja, humoristična proza in slovenska karikatura, so nekatere izmed tematik, ki jih obravnavajo te dni v Ljubljani na 18. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Seminar se je začel v ponedeljek 5. julija in bo trajal do prihodnje sobote 17. julija. Nad sto udeležencev iz vseh predelov sveta bo štel ta seminar, katerega se udeležijo kot v prejšnjih letih tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, prav tako pa npr. pripadniki večinskega naroda v Avstriji, ki se z vnemo učijo slovenskega jezika.
V okviru seminarja se bodo udeleženci začetniki učili v fonolaborjih slovenskega jezika, vsi pa se bodo izobraževali na lektorskih vajah in se izpopolnjevali s konverzacijo. Na po-
sebnih tečajih imajo udeleženci možnost spoznati razvoj slovenskega jezika in pregled slovenskih narečij, prav tako pa zgodovino slovenskega knjižnega jezika. Kot že omenjeno se v osrednjih predavanjih semi-naristi seznanjajo z vlogo humorja, groteske in satire v slovenski literaturi, poleg tega pa so predvidena predavanja o drugih temah, npr. o stopnjah razvoja slovenskega študentskega gibanja do druge svetovne vojne ter o kolonizaciji loškega in tolminskega področja. V enodnevni študijski ekskurziji po Sloveniji pa bodo udeleženci seminarja prihodnjo nedeljo spoznali Škofjo Loko, Žiri, Idrijo, partizansko bolnico Franjo, Cerkno, Medano in Vipavo. Kot vsako leto prireja ta seminar filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, izvaja pa jo pedagoško-znanstvena enota za slovenski jezik in književnost.
-OTROK !N ŠOLA-
Tudi Koroška dobita nov radijski in tetevizijski center
Učitetja se ni treba bati
5o pu fMd: primer;, Ju je slovenski otrok z<tr<tdi učiteljeve nemarnosti %!i celo zloke v šoli diskrimini-
Učiteij ni le posredovalec nekega znanja, temveč v vedno večji meri tndi vzgojitelj. Starši pri vzgoji svojik otrok vedno kolj stopajo v ozadje, zlli nčiteljem lakko zanpamo vzgojo svojik otrok? zlii jik v šoli ne kodo odtajili domači siovenski kaitnrnosti?
Sola, tndi dvojezična šola, je do neke mere še vedno ponem-čevainica. Celotno okolje je tako, da mora slovenskemu ačenca postati jasno, da njegov jezik ni enakovreden, da je manjšinski. Učitelj pa vsekakor nima več tiste dvomljive vloge glavnega in poklicanega po-nemčevaica na vasi. Vedno več je takik ačiteijev, katerim je težko, da so kot uradniki prisiljeni zapostavljati otrokov materin jezik, čeprav se trndijo, da ki otroka v okvira danik možnosti čim kolje naačiii slovenščine. 7adi v odmorik in v prostem časa se otrok z njimi lakko pogovarja po domače. 7*i ačitelji z oseknimi kontakti tadi spodkajajo starše, da prijavijo otroka k dvojezičnema poaka ali jik od tega vsaj ne odvračajo. Nikakor pa ačiteij iz otroka ne ko napravil zavednega Slovenca, če tega starši niso storili.
ran. V takik primerik je potreken razgovor z ravnateljem ali z vodjo manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem solskem sveta.
! FR!JAV!TE OTROKE K DVOJEHČNEMU POUKU !
Po graditvi novih radijskih in TV centrov v drugih zveznih deželah je naposled tudi Koroška dobila svojo novo radijsko poslopje. Po večletnem prezidavanju in dograjevanju so preteklo soboto tudi v Celovcu v okviru primerne slovesnosti uradno izročili svojemu namenu novi koroški center ORF-a. To se je zgodilo ob navzočnosti naj višjih predstavnikov političnega in kulturnega življenja Koroške ter generalnega intendanta avstrijskega radia in televizije dr. Gerda Bacherja.
S tem je Koroška dejansko dobila najsodobnejši center radijskega in televizijskega medija v Avstriji. Odslej lahko povsem neodvisno producira najzahtevnejše radijske in televizijske oddaje in je kos tudi kompliciranim neposrednim prenosom. Koroški center ORF-a je tudi arhitektonsko izredno posrečen, saj ta-korekoč stoji sredi Celovca in ima kljub temu okoli sebe velik park, hkrati pa se harmonično spaja z dosedanjim radijskim poslopjem in seveda tudi s celotno urbanistično podobo mesta. Celoten projekt prezidave in dozidave je veljal 180 milijonov šilingov s katerimi so zazidali skupno 2250 kvadratnih metrov prostora, dokupili dodatno zemljišče tako da celoiten areal šteje skupno 12.000 kvadratnih metrov, k temu pride še celotna tehnična oprema, ki j e seveda na naj višjem nivoju radiske in TV tehnologije.
V tem poročilu pa seveda ne moremo mimo dejstva, da se predstavniki slovenskih kulturnih in političnih organizacij otvoritvene slovesnosti niso udeležili. To pa iz protesta,
ker v otvoritvenem sporedu ni bilo nobene točke v kateri bi prišla do izraza prisotnost slovenske narodne skupnosti. To so naše organizacije v obliki protestnega pisma sporočile intendantu koroškega radia Ernstu Willnerju. Zato smo bili tembolj začudeni, ko je Willner na otvoritvi pozdravii tudi predstavnike manjšine in s tem namerno napačno informi-
ral avstrijsko javnost (otvoritev je namreč neposredno prenašala televizija) češ, da je na Koroškem „vse v naj lepšem redu".
Začudeni smo bili tudi nad izvajanji generalnega intendanta Bacherja, ki je sicer menil, da manjšina mora imeti svoj prostor v radiu, vendar je hkrati izjavil, da je proti graditvi pretvornikov, ki bi omogočali sprejem RTV Ljubljana na južnem Koroškem, da pa sicer z ljub-
ljansko televizijo gojijo izredno dobre prijateljske odnose. To je „gene-ral" avstrijske televizije izjavil dan pred svojim obiskom v Sloveniji, kjer je bil gost RTV Ljubljana in kjer se je pogajal za možnost, da bi avstrijska televizija potom koprskega oddajnika RTV pošiljala svoje informativne oddaje v obalna območja Jadranskega morja. Ali ni v tem
prišel v popolno nasprotjo s tem, kar je povedal v Celovcu, da niti ne govorimo o številnih pretvornikih avstrijskega radia in televizije, ki pokrivajo celotno področje Južne Tirolske? Ne vemo, če, in kaj so mu tozadevno povedali v Ljubljani? Eno je gotovo, da napredek v tehniki še ne pomeni napredka v upoštevanju pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kjer je enakopravnost očitno nepremagljiva ovira.
X. jubiiejno srečanje pevskih zbnrov
X. jubilejno srečanje pevskih zborov je bito v soboto na predvečer in v počastitev DNEVA BORCA v viteški dvorani gradu v Brežicah.
Moški pevski zbor DPD ..Svoboda" Bratov Miiavcev iz Brežic kot organizator, moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče iz Kranja, moški pevski zbor ..Vasiiij Mirk" iz Proseka na Tržaškem in mešani pevski zbor Siovenskega prosvetnega društva ..Zarja" iz Žeiezne Kap-ie so se srečati k pevski manifestaciji desetič zapored.
Temu jubileju je bila posebej posvečena in nalašč za to slovesnost napisana pesem Nika Keše-ta „Bratje zapojmo si pesem .. Uglasbil jo je prof. Radovan Gobec, katerega je napovedovalec tudi pozdravil med številnim občinstvom. Zapeli so jo skupni zbori okoli 130 pevcev na zaključku prireditve, potem ko je koncert otvoril podpredsednik skupščine občine Brežice in so tudi predstavniki društev izrekli pozdravne besede. Za pevce SPD „Zarja" je o viogi pesmi in o pomenu srečanj spregovoril predsednik Miha Travnik.
Ob 10. srečanju so organizatorji izdali tudi brošuro, v kateri so kratko predstavljeni pevci in je prikazana zgodovina zborov. Tako moški pevski zbor Brežice obstoja že 27 let, tudi pevci iz Stražišča imajo v svojem DPD pevsko sekcijo skoraj 30 let, ..sedanji Zarjin zbor poje že preko 30 let, medtem ko pevski začetki segajo nazaj do ustanovitve društva, tradicijo tržaških pevskih zborov, ki so bili ustanovljeni že leta 1887 pa do danes nadaljujejo pevci iz Proseka.
V brošuri je zapisano tudi nekaj o pomenu teh tradicionalnih srečanj, ko se pevci izmenoma dobivajo v Brežicah, v Proseku, v Kranju in v Železni Kapli. Je to pevski praznik, je navezovanje no-
Sloven:ko pro:vetno društvo ,Zarjo" v Železni Kapli vabi na
POLETNO NOČ
v :oboto 10. julija 1981 ob 10. uri pri občinskem kopališču v Železni Kapli Igra in zabava vas znani ansambel ..Fantje treh dolin"
Za pijačo, za jedi na žaru ter za veselo družabnost je poskrbljeno.
Prejšnji četrtek se je na sedežu Zveze slovenskih organizacij predstavilo vodstvo novo izvoljenega odbora Slovenskega atletskega kluba in poročalo o poteku občnega zbora ter o dejavnosti in o bodočih načrtih. Vodstvo
vih in utrjevanje starih znanstev in prijateljstva, je spoznavanje pevske kulture štirih pokrajin, kjer prebiva slovenski rod, je nepozabno doživetje, je zbliževanje rojakov z več strani meja, je ustvarjanje enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Slovenska pesem zapeta v najrazličnejših okoljih in priložnostih je vedno združevala ljudi in jih povezovala. Tako tudi ob letošnjem desetem srečanju, na katerem so vsi zbori, a tudi vsi zborovdje (Franc Baškovič, Ludvik Česen, Jožko
Vse kaže, da občinski možje (vkijučno z dvema ženskama) v Ži-tari vasi nimajo taienta, da bi se iz izkušenj učili. Od seje do seje trobijo isto, kadar je na dnevnem redu točka, ki je povezana s slovensko narodno skupnostjo v občini.
Na občinski seji minuli torek so pod točko 3 dnevnega reda obravnavali vprašanje otroškega vrtca. Že leta 1970 so ugotovili nujnost otroškega vrtca v občini. Nato se celih enajst let ni nič zgodilo. Lansko leto je Enotna lista Žitara vas ponovno sprožila ta problem in nekaj pozneje tudi že priskrbela možnega nosilca za zasebni otroški vrtec: Slovensko šolsko društvo. SŠD bi samo vzdrževalo vrtec, ki bi seveda bil dvojezičen, občina naj bi letno prispevala le podporo za obnovo poslopja stare šole. Že takrat so začeli socialisti in ljudska stranka zavlačevati obravnavanje tega vprašanja, pač v upanju, da jim bo uspelo medtem najti drugega interesenta oziroma izvrtati lastna sredstva za občinski vrtec. Po enoletnem čakanju pa so z glasovi socialistov in ljudske stranke v torek odločili: dvojezičnega otroškega vrtca ne bo. Socialisti so mnenja, da tako
SAK je sprejel tajnik ZSO tov. Janei Wutte-Luc. Pohvalil je dejavnost SAK in obljubil, da bo ZSO tudi v bodoče, kolikor je to v njeni moči pomagata pri uresničevanju njihovih načrtov.
VVrulich In Eugen Prinčič) dali najboljše. Bili so vidno dobro pripravljeni in jih je občinstvo tudi nagrajevalo s trajajočim aplavzom. Dobro izbrane so bile tudi pesmi, izmed katerih so posebej ugajale borbene partizanske in one s solističnimi parti. Razveseljivo, da so tudi pevci iz Železne Kaple zmožni enakovrednega kvalitetnega prispevka, akoravno jih je tokrat nekaj ostalo doma.
Spominska darila in priznanja ZKO Kranj ter nadvse prisrčna družabnost (predvsem z gostitelji) bodo prispevala, da bo 10. srečanje zborov lahko ostalo v spominu do naslednjega v Italiji, ali celo do naslednjega jubilejnega.
Saj si takih srečanj in krepitve bratskih vezi vsi prizadeti želijo še mnogo.
M. T.
pomembne zadeve, kot je vzgoja otrok, ne morejo prepustiti nekemu privatnemu društvu. Toda že v isti sapi se je pokazalo, da jih moti predvsem to, da je to privatno društvo slovensko. Kajti naslednji argument, ki ga je prinesel frakcijski vodja Pe-pelnar, je bil ..enostranska vzgoja" v slovenskih ustanovah, in kot primer navedel kolodvorsko akcijo slovenskih dijakov. Proti tej nesramnosti je takoj protestiral odbornik EL ravnatelj Kukoviča. Nikakor ne gre, je dejal, da bi demonstracijo na celovški železniški postaji spravili v zvezo s slabo vzgojo. Odborniki EL so argumentirali tudi s tem, da je na Koroškem več kot sto privatnih otroških vrtcev, od teh so samo trije dvojezični, vendar taki stvarni argumenti očitno nič ne vlečejo. Večinskim frakcijam tudi ni nič napoti, da morajo še naprej otroke razvažati v tri sosedne občine in za to plačevati mastne denarje, ki daleč presegajo podporo, ki bi jo želelo SŠD. In ker za nekaj let naprej ni upanja, da bo imela občina sama dovolj sredstev za občinski vrtec, postaja logika takega odločanja še bolj absurdna. Edini skupni imenovalec je pač ta, da je treba preprečiti slovenski ustanovi, da bi v dvojezični občini prakticirala dvojezično vzgojo. Višek te logike pa je brez dvoma opazka župana Posoda, ki sodi, da morajo občinski možje „zastopati dve vrsti ljudi — večino in manjšino", kar ima posledico, da pač zastopajo večino, ker je v večini.
Od drugih vprašanj dnevnega reda je zanimivo še nastavljanje novega občinskega delavca, kjer pa ni prišlo do odločitve. EL je zahtevala, da mora ta nujno obvladati oba deželna jezika, vendar so socialisti for-sirali neko žensko, ki tega pogoja ni izpolnjevala. Tajno glasovanje pa ni prineslo večine za nobenega od devetih kandidatov.
Za eno od naslednjih sej pa so Zitrajčani občinskemu odboru postavili že drugo nalogo. Doslej so v občini zbrali okoli 50 podpisov gospodinjskih predstojnikov, ki zahtevajo, da jim občinski urad pošilja vse dopise v obeh jezikih, tako da bosta oba deželna jezika enakopravno upoštevana. To bo trd oreh za dvojezično občino Žitara vas in preizkusni kamen, kako se drži ustavnih zakonov.
Vodstvo SAK na sedežu ZSO
V Žitari vasi nočejo dvojezičnega vrtca
Likovna kolonija miadih ..Vuzenica 112-
V času od 22. do 28. avgusta bo v Vuzenici tradicionatna Koroška iikovna koionija miadih, dvanajsta po vrsti.
Koroško iikovno koionijo ..Vuzenica 82" organizira spet osnovna šoia Vuzenica v sodeiovanju s Siovensko prosvetno zvezo v Ceiovcu, Zvezo kuiturnih organizacij Siovenije in Kuiturno skupnostjo občine Radije ob Dravi ter ob materiatni pomoči Ljubijanske banke in tovarne Aero v Ceiju. Miadi tikovniki se bodo tetos uriii veščin grafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovoij časa za iziete in kopanje. Tako bodo imeii pritožnost nekaj tepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov.
Udeieženci koionije naj bi biti stari vsaj 9 tet. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeiežence do 20. teta starosti.
Prijave so možne najkasneje do 31. juiija 1982 pri Stovenski prosvetni zvezi, Gasometergasse 10, 9020 Ceiovec, teh: (0 42 22) 32 5 94 aii 33 1 08.
POZOR
Ljubijanska teievizija bo jutri v soboto 10. juiija 1982 ob 18.50 uri imeia oddajo z na-siovom Naš kraj: „Sveče na Koroškem".
ČESTITAMO
Zvetni prethednik dr. Rudoif Kirch-tchiager je biiiovikemu županu in prethedniku Zvere dovenikih radrvg Hamiju Ogrhu podeii! na:iov eko-nomtkega rvetnika. Podelitev je biia na Dunaju. Dekret mu je preda) ivei-ni minider za kmetijdvo dip). ing. GUnther Haiden. t:kreno Ceditamo.
Siovensko planinsko društvo Celovec vabi na
PLANiNSKO SREČANJE Z ZtLJANt
v nedeljo ft. julija 1982 ob 10. uri dopoldne na Poldniški planini [Po-ludniger Alm, 1700 m)
Na programu je tudi vzpon na bližnji razgledni vrh Poldnik, 1999 m. Na planini je gostišče. Do Poldniške planine je vozna pot za avtomobile. Da bomo lažje dosegli cilj, se bomo zbrali ob 8. uri zjutraj na parkirišču na Ločilu-Hart [Restavracija Wurzenpassgrill) in skupno nadaljevali pot.
Planinsko srečanje bo popestril mednarodno znani ..RIBNIŠKI OKTET" iz Slovenije.
Občni zbor KDZ
Pred kratkim je imela Koroška dijaška zveza svoj občni zbor, katerega so se poleg članov zveze udeležili tudi gostje — dr. Matevž Grilc, dr. Janko Malle, dr. Mirko Messner, Franc Wedenig in Nužej Tolmajer.
V svojem poročilu je predsednik Rudi Vouk med drugim deklaril za najboljšo akcijo KDZ letošnjo kolodvorsko akcijo. Z veseljem je ugotovil, da se je KDZ zasidrala tudi na podeželju in omenil krajevno združenje KDZ Pliberk-Blato, ki ima okrog sto simpatizerjev. Samokritično je priznal, da je bilo premalo sodelovanja članov v prid naše narodne skupnosti in sploh sodelovanja z nemško govorečo mladino v Avstriji. Nadalje so še poročali tajnik Lovro Kumer in zastopniki raznih odsekov. Bili so enotnega mnenja, da je bila kolodvorska akcija potrebna in tudi uspešna ter da je treba v javnosti bolj uporabljati materinščino, da dejansko postane sestavni del koro-
Tragična gorska nesreča
Skoro ob istem času, ko so v avstrijskih gorah zgubili 4 ljudje svoja življenja (konec prejšnjega tedna) v Karavankah in na Glocknerju, se je v severni steni Mangarta odvijala podobna gorska drama, katere žrtvi sta bila znana primorska alpinista P. Podgornik (24) in T. Likar (23). Oba poznamo kot odlična alpinista
—	Pavel je letos z bratom Petrom in še dvema alpinistoma premagal steber v južni steni Aconcague (skoro 7000 m), Tamara Likar pa se je prav tako, sicer po drugi smeri, povspela na .ta vrh. Nagla sprememba vremena s padcem temperature in snegom je zalotila oba mlada alpinista v previsni steni, kjer sta, tako domnevajo, zaspala in se tako podhladila, da sta umrla.
Naši planinci se še dobro spominjajo na dia-predavanje in predvajanje filma (meseca maj) Petra Podgornika, ki ju je organiziralo Slovensko planinsko društvo Celovec v Mohorjevi hiši. Na sporedu sta bila prvenstvena vzpona na Lhotse (8501 m) in Aconcaguo. Takrat bi morala priti predavat oba brata dvojčka, torej tudi Pavel; ker pa je bil slednji zadržan — on je namreč kmečki sin, in je bilo mnogo dela na polju
—	ga je zastopal brat dvojček Peter. Braita sta bila čudovita naveza in tudi družinsko zelo navezana eden na drugega, to si lahko razbral iz pripovedovanja Petra na tem predavanju. Nesrečni Tamari Likarjevi se ne bodo mogle izpolniti vroče želje, da bi se udeležila letošnje odprave v Pamir (gone visoke nad 7000 metrov).
Izguba obeh mladih alpinistov ni samo strašen udarec za svojce, temveč tudi za slovenski oziroma jugoslovanski alpinizem, ki je tako oropan dveh nadebudnih superalpini-stov.
ške stvarnosti. To je piemenita na* ioga, kateri bo treba posvetiti vec pozornosti.
Novi odbor ima takšen sestav: predsednik ponovno Rudi Vouk, podpredsednika Angeiika Picej in Rh' di Urban; tajnika, Hubert Miki ih Tomo Miiionig; blagajnika, Hanzi Gasti in Hanzi Wuzeiia; časnikarska referenta; Marjan Fera in Krista Griic; politični odsek, Miian Miki! kuiturni odsek, Regina Lesjak; športni odsek, Benjamin Wakounig! Oder Miadje, Magda Wernig; iut* ke Miadje, Pavel Zabiatnik; nadzorni odbor, Siivo Kumer, Branko Koiter, Lovro Kumer; sosvet, Janko Kuimeš, Franc Wedenig, dr. Pavei Apovnik; razsodišče, Ludvik Lesjak, Jurij Perč in Pavei Zabiatnik-Po občnem zboru so spregovoriii tudi gostje, ki so biii enotnega mnenja, da je potrebno več sodelovanja % osrednjimi organizacijami in z drugimi mladinskimi organizacijami.
Uspel kulturni večer v Skofičah
Tudi letos je Slovensko prosvetno društvo „Edinost" Škofiče udeleženo v okviru poletnih turističnih prireditev kar s tremi nastop'-V soboto 3. julija je bil prvi. Tokrat smo ga prenesli izven centra občine in sicer na Suho. V gostiln' Anderwald pd. pri Oželnu se je zbrala velika množica ljudi, med tujimi gosti tudi precejšnje število domačih poslušalcev predvsem Suhe in Pinje vasi.
Predsednik društva Herman Ja* ger je s pozdravnimi besedami začel dvojezično prireditev. Domači pevski zbor pod vodstvom Simone Rovšek je zapel osem uspelih pesmi. Višek nastopa domačih izvajalcev je bil nastop otroške skupine, ki jo vodi prizadevna učiteljica Manca Hartman. Zapeli so štiri pesmi v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku in poželi buren aplavz med poslušalci.
Na koncu prireditve je nastopit še popularni trio Korotan iz Šentvida v Podjuni, ki ga vodi Hanzi Kežar. Z ubranim sporedom '0 kvalitetno dvojezično povezavo ja bil trio s pevci najlepši zaključek prireditve.
Celotna prireditev je bila dvojezična, tako da so tuji gostje lab* ko spoznali ne samo slovensko pe* sem, marveč tudi jezik in zgodovino koroških Slovencev, kar je ob takih prireditvah zelo pomembno-Vse to so sprejemali z veliko pozornostjo in razumevanjem, tako ja namen kulturnega večera v celot' uspel.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV V DIJAŠKEM DOMU SŠD:
Po!eg učenja ttiiaki gojijo tudi kuiturno dejavnost

Zadnji številki našega lista smo
pisali

da so dijaki, ki med šol-
!etom stanujejo v dijaškem
Slovenskega šolskega dru-^3' prejšnji torek vabili starše in astavnike slovenskih organiza-<' ^ Celovec, da jim predstavijo 'arni spored, katerega so pribili ob zaključku letošnjega šol-3ga leta. Kot znano, se je vabilu ivaio mnogo staršev in pred-^riikov organizacij, ki so skupno 'jaki napolnili dvorano.
^sprav je za dijake učenje prva
skrb in prav tako vzgojiteljev, da jim pomagajo pri napredovanju v šoli, v prostem času, ki jim preostaja gojijo tudi kulturno dejavnost. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo sledili posameznim točkam sporeda, saj so bile na razmeroma visoki ravni, zlasti pevsko-glasbene in recitacijske točke. Nastopali so v skupinah oz. razredih, posamezno ali v duetih. Spored je bil vsebinsko zasnovan tako, da je nudil za vsakogar nekaj od petja, igre in do plesa. Spored je bil
tudi vsebinsko narodno-politično aktualen. To je prišlo do izraza v recitacijah in pesmih borbene vsebine, ki so jih izvajala dekleta, pa tudi v besedah povezave, katere je govoril Lovrenc Kumer, je bilo nedvoumno povedano, da se tudi naša mladina zaveda, da smo koroški Slovenci doprinesli velik delež k osvoboditvi Avstrije izpod fašizma. Žal pa Avstrija ne izpolnjuje vseh obvez, sprejetih v državni pogodbi. Za izpolnitev člena 7 se moramo koroški Slovenci še vedno boriti. A mladina ne bo klonila, tudi ne, če jim zato, ker na kolodvoru zahtevajo vozovnice v slovenskem jeziku, slovensko gimnazijo pomažejo s sovražnimi parolami. Kajti mladina hoče nadaljevati borbo za upoštevanje slovenskega jezika v javnosti in s tem opozarjati na prisotnost Slovencev v avstrijski družbi v kateri hočejo biti enakopravni državljani.
Kot že omenjeno, je spored bil tudi zabaven, zato so poskrbeli dijaki s prizorom iz znane Linhartove ..Županove Micke". Kot gosta pa so na tej prireditvi pozdravili tudi folklorno skupino SPD „Trta" iz Ži-tare vasi, ki jo vodi Slavka Kukoviča. S tem so dijaki izpričali svojo povezanost s podeželjem. Nastop žitrajskih folkloristov je pomenil harmoničen zaključek kulturnega sporeda s katerim je občinstvo bilo zelo zadovoljno.
Ob tej priložnosti pa je bila na vrsti tudi simbolična predaja ključa letošnjih maturantov sedmošol-cem, da korajžno nadaljujejo njihovo pot in postanejo zgled svojim mlajšim vrstnikom. Ravnateljica dijaškega doma SŠD, Ančka Kokot pa je letošnjim maturantom izročila darila ter jim čestitala k uspešno opravljeni maturi, staršem pa je izrekla zahvalo za zaupanje svojih otrok njihovemu varstvu med šolskim letom, končno pa še obljubila, da bodo vzgojitelji med počitnicami obiskali starše in dijake na njihovih domovih in s tem okrepili medsebojno povezavo.

RAZPIS
za mladinski planinski tabor
# v času od 26. juiija do 4. avgusta je v Vratih pod Triglavom planinski tabor, ki ga organizira Planinsko društvo Maribor Matica
3 v času od 26. juiija do 2. avgusta 1982 v Bavščici pri Bovcu, v organizaciji Miadinske komisije Planinske zveze Siovenije OPREMA: po možnosti spalna vreča; trojno ali četverno periio; dvoje hlač; dva puloverja; dve topii srajci; dva para volnenih nogavic, ki segajo čez koleno; štirje pari bombažnih nogavic; pokrivalo, ki pokrije tudi ušesa; rokavice; tenis copati; visoki čevlji (gojzarji); pelerina; dežnik (ziožljiv); vetrovka aii bunda; čutarica ati plastenka za čaj; baterijska svetilka, planinska izkaznica s piačano čianarino 1982
Interesenti naj se javijo do najkasneje 15. juiija na naslov: Sio-vensko planinsko društvo Celovec, 9020 Klagenfurt, Gasome-tergasse 10; tel.: (0 42 22) 32 5 94
Za prijavo so potrebni sledeči podatki: ime in priimek, rojstni podatki, natančen nasiov, teiefon, šoia oz. deiovno mesto
Menjava denarja
Stanje v četrtek 8. julija 1982
Za 100 din dobite 29.00 (32.00) šil. Za 100 din plačate 31.25 (37.00) šil. Za100lirdobite	1.23	šil.
Za 100 iir plačate	1.32	šil.
Za 100 mark dobite 694.50 šil. Za 100 mark plačate 710.80 šil.
KrHan:ka kulturna zveza v Celavtu, KPD v Šmihelu in MPZ „Podjuna" v Pliberku vabijo na
KONCERT SAKRALNIH PESMI v soboto 10. julija 1981, ob 10. uri v farni terkvi v Šmihelu.
Nastopajo: Svetovno znani „WIENER MADRtOALCHOR" z Dunaja pod vodstvom Franza Xaver Meyerja in Mežani pevski zbor „Podjuna" iz Pliberka pod vodstvom Toneja Ivartnika
MED NOVIMI KNJIGAMI:
V. Moderndorfer - Divja jaga
Mohorjeva družba v Celovcu je pred nedavnim izdala koroško narodno pripovedko, ki jo je zapisal naš rojak Vinko Moderndorfer; njen naslov je Divja jaga, ki se dogaja v gozdovih Podjune. Je to ena izmed številnih pripovedk, ki jih je ta znani pisatelj, rodom iz Ziljske doline izdal v knjigi Koroške pripovedke.
Izid narodne pripovedke Divja jaga je zanimiv iz treh razlogov: prvič, ker je to koroška pripovedka, drugič, ker je izšla v dvojezični izdaji slovensko-nemški. Za odlični prevod odgovarja naša rojakinja Helga Mračnikar, in tretjič, ker je ilustracijo narisal prav tako naš rojak, akademski slikar Jože Bo-schitz. Vse navedeno je brez dvoma tehten povod za tisk te, sicer drobne, a zanimive izdaje. Razen tega pa je tisk Divje jage tudi prispevek k širjenju slovenske tiskane besede tako med našo slovensko kot med mladino večinskega naroda, ki tem potom lahko spoznava pripovedke slovenskega narodnega izročila južne Koroške.
Vsebina Divje jage je verjetno znana. V le-tej namreč gre za doživljaj ubogega drvarja v podjun-
skem gozdu, ki je oponašal divjo jago in zaradi tega leto dni trpe! hudo trganje v nogi. Vse dogodivščine okoli dogodkov v skrivnostni noči sredi podjunskega gozda je, kot že omenjeno, domisleno ilustriral Jože Boschitz, doma iz Met-love. Njegove slike so sicer moderne, vendar zelo blizu svetu domišlji-je, ki dopušča sleherno obliko li-kovnega izražanja. Prav Divja jaga pa je motiv, ki naravnost izziva
Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
KULTURNI VEČER v petek 9. juiija 1982 ob 20.30 uri v gostilni Wutte, pd. Urank na Vese-iah.
Sodelujejo: MePZ SPD „Danica", MoPZ SPD „Vinko Poljanec" in ansambel „Fantje iz Podjune", ki bo igral za ples
umetniško fantazijo. Jože Boschitz je to priložnost krepko izrabil, saj njegovi strahovi Divje jage učinkovito vplivajo tako na staro kot na mlajšo generacijo. Zato priporočamo, da knjigo oziroma slikanico, ki je na voljo v obeh slovenskih knjigarnah, kupite zase ati svojim kot darilo.
J^ko Kersnik
AGITATOR
PRVO POGLAVJE
&ilo je zgodaj zjutraj na starega leta dan 188 ...
^ ^rzel veter je bril po ulicah stolnega mesta ter dvigal ir,? ^ oblake suhega snega, ki je na debelo pokrival tla. Tu ^ so brlele po oglih še svetilnice, a na nebu so pričale L 3 zvezde, da bo napoči) lep, toda mrzel zimski dan.
ni bilo veliko po ulicah; zdaj pa zdaj se je prikazala % k ženica izza ovinka in hitela po gladkem tlaku Hj 3išah dalje proti cerkvi, kamor je vabi) mali, tankoglas-k zgodnji tihi maši; ali pa je prisopihal mlad pe-§^ski učenec mimo s težkim polnim košem na hrbtu, žviž-^ 'n puhal gorsko sapo v pletene rokavice. Tudi nekoli-^.T^ekaric je bilo že videti, ki so prihajale s svojimi vo-irjj ^ mesto, gazile sneg in opletale po njem s kratkimi, izpodrecanimi krili.
Na širokem dvorišču pred pošto so stale vprežene 'r* postiljon se je pripravljal, da odrine iz mesta. Na pa je sedel v debelo suknjo zavit mož, kateri se je ^3) z nejevoljnim glasom obrnil do voznika:
"Bo li kaj, Tine — ali ne bo nič?"
"Le malo še potrpiva, gospod," zavrnil je oni pohlev-$Q'."§e enega moram počakati! Nekega gospoda — od ^<Saaij ka-li!"
"Katerega?" vpraša potnik radovedno, is L "Nov je, nov! Jaz ga še ne poznam, pa dejal je, da 3am premeščen. Prostora bo dovolj in s sankami bo-
demo tudi urni — da bi le prišel!"
Oni na vozu je zamrmral nekaj nerazumljivega v ruto, s katero si je bil ovit vrat na debelo.
„Aha, je že tu!" dejal je vtem Tine ter šel počali naproti gospodu, ki se je bližal preko dvorišča.
„Je li moj kovčeg?" vpraša prišlec.
„Da, da, vse je v redu!"
„Mrzlo bo, mrzlo, prekleto mrzlo!"
„Oh, saj imate kožuh!" tolaži postiljon.
Vtem je bil oni zlezel na sani in običajno pozdravil sopotnika.
„Se li peljete tudi v Borje?" vprašal je naglo ter zavijal nogivkožuh-
..Tudi!"
„Dobro, dobro! Da nas je le več!"
Tine je pognal svoja konjiča in glasno zatrobil, da je odmevalo med visokimi hišami in čudno razlegalo se tanko žvenketanje kraguljev. V malo trenutkih so bili iz mesta na široki veliki cesti, kjer so vozniku kazali tir le veliki obcestni kamni in telegrafovi stebri.
Oba potnika sta si vžgala smotki in oni v kožuhu se je obrnil zopet k drugemu v suknji:
„Ste li znani v Borju?"
..Seveda!"
„Oh! Veseli me to! Torej so vam tudi razmere tam znane."
„Še predobro!" smeje se oni.
..Umejem, umejem! Vi bivate torej stalno v Borju. Oprostite, da se vam predstavljam: jaz sem vladni koncipist Ruda."
..Plemeniti Ruda?"
„Da, da!"
„Ču! sem že o vas! A jaz sem koncipient Koren!"
„Ah! Veseli me, jako me veseli! Koncipient pri od-
vetniku —"
„Pri Hrastu!"
„Oh, znano ime! Pri Hrastu torej! Narodnjak, dober narodnjak — to."
„Kakor vsi v Borju!"
„Seveda, seveda," hiti Ruda, „to vse vem; Borje je naroden trg. Veseli me, da pridem tja."
Koren je vtem ustni zaničljivo raztegnit.
„Vam je li graščak Meden znan?" vpraša potem naglo.
„Tudi, tudi! Po imenu! Pa ta-------"
„Ni naroden!" smeje se Koren.
„Ha, ha!" pritrdi oni ter izkuša vnovič zapatiti svojo smotko, da bi zakril svojo zadrego.
„Vi ste pač dobro poučeni o naših gospodih!" omeni vnovič Koren z zbadljivim naglasom.
„To mora pač biti pri nas! Čemu smo pa politiki?"
Koncipistov glas je bil nekoliko ošaben.
„Kaj pa družba sicer? Kaj gospe? Je li kaj zabave?" nadaljuje potem naglo.
„1, v tem morate biti vendar tudi poučeni? Politika ima mnogo opravila s — krili!" roga se Koren.
„Vi ste dovtipni! Toda — oprostite — v aktih nimamo take politike!"
„škoda! Sicer bi jih še rajši čitali!"
Smejala sta se oba.
Vtem pa se je jelo daniti. Rdeč svit je legel na širno, i s snegom pokrito ravnino in lahna meglica se je izgublje-vala proti podnožju daljnih gora. Debelo ivje se je leske-! talo po vejah dreves, poredkoma stoječih ob cesti, in su-to z njih, 'če je droben ščinkavec sfrfolel z vršička. Po cesti pa so sedele vrane v gostih tolpah, preletavale se pred i vozom ter spuščale se zopet za njim na tir.
Vse se je godilo tiho; dirjajočih konj ni bilo čuti in sani so brez glasu smučale po snegu; le kraguljci, pripeti
a
Ob boncM
šoRsbega !eta
T^O ^/M720, VMe/o,
</^ ^rce ^o z4^e/o,
^o ^wo/^ne lo/^^/ zvonec, ^o;gjo/%3ez%j&rc ;n Jr^gačn^ ye ^?Wcnc.
7*Z$f4 loD, MM^OZZ
teče, Hf ^OHM O^ /efM,
^ot pač rečejo na ^vefa nanz žz'vf;'cn;a ^o/ovoz/, t;l!Za čo/a, ^/ nzoJrž Z;a </o ^onca we /j^r//.
^a; je Zrc^a we poznatž.* ^a; cepeče v po/;a ž/fo,
^a; wer/ travanzz je j^r/fo, ^a; rnoz/raje ^rait ^ojatž, ^a; y^r;ancž žvrgo/e zn /j^r//, ^a^o žzve.
7*o je I0/4 na po/;anz, jo/a, pMezn zn 'veje/je ^of pozn/azčne /epe že/je,
Ao vei rver na ^ončnz a*/anž je ve^e/ega ^rca, z/a je^en M z/o ve z/a.
7*orej, /?;aZcz, ^ar na z/e/o/
Pa ve/z^o z/o^re rreče, za Zz*z po/ne yo/ne vreče/
Da srce vazn /zo vese/o, z/a /zo z/o/zer ^/as zn p/en za Ze z/nz zn za jesen.
Done Pavček
Naša
Tako pravimo: pridelati moramo čim več, da se nam ne bo treba bati lačnih želodcev. Naše njive nam morajo dati čim več pridelka. A ste že kdaj pomislili, kako so njive nastale, kako je nastala rodovitna prst? Ne še? Pa se preselimo sedaj daleč nazaj, v čase pred nekaj sto milijoni let.
Takrat je bilo na zemlji čisto drugače, kot je danes. Nič še ni bilo živega — povsod le kamenje in voda. Toda ta dva nista mirovala. Med njima se je bil neprestan boj.
Poznate vodo, kakšna je, da ni nikoli na miru. Vedno sili na vse strani, zaganja se v bregove in zapreke, s seboj odnaša vse, kar le more. Včasih, pred milijoni let, je bila še nemirnejša, še srditejša. Vse je hotela razrušiti, izravnati, odnesti in zložiti na svoje dno. A kamen se ji je upiral. Zložil se je v gore, v stene in ji kljuboval. No, vseeno ni bil kos vodni sili.
V	pradavnih časih so bila gorovja gladka in oblika površine zemlje je bila drugačna, kot je sedaj. Poglejte danes naše gore: strme so, razrite, hrapave, njihove skale so ostre, povsod so razpoke, žlebovi in prepadi. Kako je to nastalo?
V	ogromnih deževjih so lile izpod neba silne množine vode. Ta voda se je valila po bregovih gora. Med potjo je rušila stene, skale so udarjale druga ob drugo in se drobile. Valile so se v dolino. Ko so prišle v dolino, so se že razdrobile v pesek in prah. Tudi v dolinah je voda izpodjedala kamen, da se je rušil in drobil. Na najnižjih točkah svojega toka je voda blato odlagala. Gore so se nižale, a doline so se višale in oblika zemeljske površine se je predrugačila. Seveda pa je to trajalo dolge milijone let.
Nastopila je ledena doba. Borba vode s kopno zemljo se je spremenila, bila pa ni nič manj uporna in vztrajna. Le da je šlo vse tišje, mirnejše. Prej so se z velikim treskom rušile stene in valile skale, v ledeni dobi pa je bilo delo vode mirnejše. Vsi veste, da voda, kadar zarmrzne, poveča svojo prostornino. Tako so zmrzovale vodne kapljice v razpokah kamenja, širile so se in ga z nepremagljivo silo razganjale. Ledena doba je tudi trajala milijone let in spet so največje stene postajale prah.
Taka borba med vodo in kamenjem pa je še danes. Led še vedno lomi kamenje in voda ga še vedno drobi in odnaša. Le da
njiva
gre to tako počasi, da mi skoraj tega ne opazimo.
V milijonih let se je kopna zemlja pokrila s plastjo kamenega prahu. Ponekod je ta plast debelejša, ponekod tanjša.
Po ledeni dobi so nastale na zemlji spet druge prilike. Podnebje je postalo milejše, toplejše, tako nekako, kakor je še danes. Led se je raztopil. Začelo se je pojavljati življenje. Najprej rastline in živali, a potem človek.
Prav, si boste mislili, sedaj vemo, kako je nastal iz kamenja prah. A tak prah gotovo ni rodoviten, kakor črna zemlja, ki je na naših njivah.
Ste že bili v velikem gozdu, kamor malokdaj stopi človeška noga? Tam leže drevesa, ki jih podere vihar, ali pa se zaradi starosti sama zrušijo. Ta drevesa gnjijejo in razpradajo. Pomešajo se z zemljo in zemlja dobiva vedno več rodovitnih snovi. Prav tako je nastala naša prst. Tisoče in milijone let so odmirale rastline in živali. Njihovi ostanki so trohneli, mešali so se z drobnim kamenim prahom. Mešanica je dobivala temnejšo in temnejšo barvo, v njej je bilo vedno več, za življenje novih rastlin potrebnih rudninskih snovi. Nastala je prst,' zemlja, kakršno danes obdelujemo, v kakršno danes sejemo.
VEUK
in majhen
Pri nas doma se je pokvaril vodovod.
—	Boštjan, — mi reče mamica, — skoči "jj k mojstru Martinu in ga poprosi, naj popfR vodovodno pipo!
Jaz pa ravno berem napeto knjigo o n% skih razbojnikih, zato se pretvarjam, kot c mame sploh ne slišim.
—	Slišiš, Boštjan? — ponovi mamica ma!" glasneje.
Zdaj se le zganem in rečem:
—	Kako naj grem? Saj mojstru ne znaj" pojasniti, kaj je narobe, ker sem še majo" :
—	Kaj govoriš, Boštjan? Te ni sram, šal vendar moj veliki fant!
—	Ne, ne, itega res ne morem! Premaj^ sem! — odločno rečem in se zopet pogin" vbranje.
Zvečer, ko gledam televizijo, mi ob deveti reče mamica:
—	Boštjan, zdaj pa je čas za spanje! Poz"" je že!
—	Kako, pozno! — se jezno upiram. ^ nisem več majhen! Lani sem morda še ^ letos pa sem zrasel! Saj si sama rekla, sem tvoj veliki fant!
— To je res, ampak še popoldne si mi " kel, da si majhen! Ne verjamem, da bi v kaj urah tako zrasel! Zato le pojdi spat!
Godrnjaje se odpravim v posteljo in " mišljam, kako bi pravzaprav bilo imeni ' če bi lahko bil človek hkrati velik in maj — kakor bi mu pač najbolje ustrezalo!
Slon in krojač
V nekem indijskem mestu je živel krojač, ki je bil zelo norčav. Od jutra do večera je sedel v svoji stojnici in nagajal vsakemu, ki je šel mimo. Zdaj je tega zdaj onega zbodel z ostro besedo. Tako si je med šivanjem krajša! čas.
Nekega dne je peljal gonjač velikega slona mimo njegove delavnice k reki. Ko je krojač zagledal slona, je položil košaro jabolk poleg sebe in čakal. Lop, lop, lop, je lomastil slon po tlaku. Ko je prišel do kro-
jača in zagledal lepa jabolka, je obstal in oči so se mu poželjivo zasvetile. Iztegnil je rilec proti košarici, da bi sl izbral najlepši sad. Tedaj pa mu je krojač hitro postavil dolgo šivanko, da se je zbodel v rilec. „Prrrrm" je zahrkal slon in stresel z rilcem. Nato je odšel mirno po svoji poti, kot da mu ni mar krojačevega smeha, ki je še dolgo odmeval po ulici.
V reki si je slon shladil rilec in se napil vode. Preden je odšel, si je še nasrkal poln rilec
vode. Lop, lop, lop, je val njegov korak po tlak ^ rilec se mu je pozibaval na . , no in levo. Prišel je do tiice. Tam pa se je nenad ustavil, se okrenil, dvignil " ^ in frrrr izpihnil vso vodo
)jačevo glavo.	^
?otem se je na svoj nact" sjal in odšel svojo pot.
Ddtlej so vedno
'jača, kako mu je prijala^.
kopel. Krojač pa je
konjema na uzdi, žvenkljali so tanko v jutranji zrak.
Z ravnega, samotnega polja, po katerem je tekla iz-prvega cesta, dospeli so potniki kmalu v goratejši svet; a hudih strmih klancev ni bilo. Ob cesti pa so se vrstila sela in vasi.
„Imamo !i še mnogo pota?" vprašal je Ruda zopet po dolgem molku ter globoko zazeval.
„Da le prebijeva prvo postajo; potem bo še poldrugo uro vožnje."
„Vrag, da je ni železnice!"
..Preskrbite nam jo, vi vladni možje!" smeje se Koren.
„0h - kaj mi, vi, vi in vaši poslanci!"
„Ha ha, ti nam še poštene pošte ne morejo pridobiti. To je vse humbug!"
Vladni koncipist se je s čudnim pogledom ozrl v svojega soseda; polovica tega je bila zadovoljnost in pritrjevanje, polovica pa bojazljivo čudenje. Toda kot moder političen uradnik ni zinil besedice.
Koren pa itak ni čutil poklica nadaljevati ta kritični predmet.
V vasi Groblje je bila prva postaja. Tam je oddajal postiljon pisma, tja namenjena, ter prejemal druga za Borje in daljne postaje; tudi nove potnike je rad naložil, ako je bilo le prostora dovolj na vozu. Konj pa ni prepregal; morali so do Borja.
Danes sta čakala dva popotnika, da bi prisedla na pošto: mlad mož, opravljen v tanko vrhnjo suknjo, in priletna kmetica.
„0h, gospod učitelj, kaj pa vi tukaj uganjate?" poklical je Koren prvega.
Ta pa je najprej zlezel na sani poleg Tineta; vedel je, da tu velja stara prislovica, da tisti prej melje, kdor prej pride.
„lzlet smo napravili sinoči, izlet! Pa sem se malo za-
kasnil," odgovoril je s hripavim glasom, „drugi so odšli okoli polnoči, meni je bilo pa tu bolj všeč. Pri Vodetu — godba, petje, ples! Škoda, da vas ni bilo. Kako ste se zabavali doma v praznikih — saj ste bili pač doma?"
„Ma!o, malo! Največ v mestu!" zavrne Koren in predstavi učitelja svojemu sosedu, kateri je odzdravil na po! prijazno, na pol pa ošabno.
Vtem je opravil Tine svoj posel in kregal se le še na glas s kmetico, kateri ni bilo več prostora na saneh.
„Molči, baba!" odrezal se je končno in udaril z bičem po konjih.
Učitelj si je smehljaje mel roki in stisnil ju v žepa, Koren pa se je z ironičnim smehom obrnil k Rudi:
„Glejte, tu takoj lahko študirate naše prometne razmere! Častnim občanom vas bodo takoj volili, ako le obljubite, da boste kaj storili."
„Treba, treba res kaj ukreniti!" dejal je oni samosvest-no in zavil se tesneje v kožuh.
„Nocoj bo pa v čitalnici zabava," oglasi se učitelj s sprednjega sedeža in potegne nogi malo kvišku pod postiljonovo odejo.
„0h, tega nisem vedel," vzklikne Koren.
„Zabava? Beseda?" vpraša vladni koncipist. „Pride li glavar tudi tja?"
I kaj pa! Vse, vse zahaja v čitalnico, odkar je ,Leser-verein' umrl. Tako se sučemo na svetu!" posmehuje se Koren, a potem naglo pristavi: „A kaj bode vendar nocoj v čitalnici? Tombola, ka-li?"
„Tudi! A najprej — predavanje."
..Bežite, bežite! Kdo bo pa predaval? Novi kaplan morda — ta je tako nekako hud!"
„Ne, ne — pa uganite!"
„Ne morem! Predavanje, to je pri nas nečuveno!" kliče Koren.
„Naš notar bo predaval!"
„Ha, ha, o čem pa?"	^
„Ni znano! Pa mož se peča v prostih urah z astro mijo. Morda bo o tem kaj povedal?"
„Tega ne smemo zamuditi! Tudi vi ne, gospod k° cipist! Videli bodete borjanske tržane, kako učeno se ^ do spogledovali pri tem predavanju. Izvrstna misel! Pa ^ ste vse izumili v teh štirinajstih dnevih, v katerih mene bilo v Borju!"	^
„A — gospe? Katere gospe prihajajo v čitalnice ustavi koncipist Korenovo čudenje.
Učitelj je hotel odgovoriti, toda Koren ga je na skn nem dregnil z nogo.
„Kako morete povpraševati?" hitel je, da bi prep^ učiteljev odgovor. „Reke! sem vam, da vse pride, kar k^ šteje k haute volee v našem Borju: glavarjeva gospa, na Zornikova soproga in usnjarjeve hčerke; fina dekleta groš je pri hiši; potem prihaja časi graščakinja Medene ka, a propos, saj jo morda poznate?"
„Medenovka? Oh, plavolasa je in Nemka — ne k „Da, da! V mestu je mnogokrat!"
„Ah, superbe! Izvrstno! Poznam jo!"
Plemeniti Ruda se je samoljubno nasmehljal.	g.
„Potem imamo še Filipino Vrtačnikovo, postarno 9 pico, katera rada igra na čitalničnem odru, toda le vloge, akoprav so ji materinske najbolj prikladne. In ^ go, mnogo drugih gospa in gospodičen!"	^i,
..Boletove ste pozabili!" oglasi se učitelj, ki ni ^ se li Koren šali ali ne.	. "
„Dekletc ni doma, gospa pa redko zahaja v deje oni.
..Starejša, Milica, je prišla domov!"
(Dalje v prihodnji šte^
Občina Ravne na Koroškem in turizem
Mežiška dolina je uokvirjena v alpski pro-ki danes predstavlja močno kontinen-koncentracijo turizma, še posebej Eniške rekreacije. Območje občine je bo-93to z gozdovi, saj gozd pokriva 70 % vse jj°vršine; konfiguracija tal, klimatske raz-'asre ter naravno bogastvo dajejo pogoje a vzporedno razvijanje več zvrsti turizma. Prevladujoča zvrst turizma je zimski turi-am, saj so zime sorazmerno hladne z za-°stno snežno odejo, poleg tega pa je tudi asjveč infrastrukturnih objektov zgrajenih Prav za to zvrst turizma. Celotno območje ahko nekako delimo na območje Uršlje 9°re in območje Pece. Tradicija smučanja a teh območjih je narekovala izgradnjo in planinskih domov, dostopnih s šte-Jnimi planinskimi potmi, ki turistu nudijo jnstven razgled in priljubljene izletniške cke. Vlečnice so zgrajene po vseh večjih
krajih v občini. V Mežici pa obratujeta dve sedežnici, ki se zaključujeta v samem kraju.
V letu 1981 beležimo 12.955 gostov oz. 6 % več kot leto poprej in 44.336 nočitev oz. 7% več kot leta 1980. Zaradi specifičnosti pokrajine zasledimo največ nočitev v mesecu januarju in februarju s povprečno dobo bivanja 5—6 dni. Največ posteljnega fonda je v naslednjih gostinskih objektih: hotel Peca Mežica, hotel Planika Črna in hotel Merx na Ravnah. Nikakor pa ne moremo zanemariti tudi mnogih športno-re-kreativnih infrastrukturnih objektov, kot sta pokrita zimska bazena na Ravnah na Koroškem ter v Črni tenis igrišče, kegljišče, trim steze in ostalo ter kulturno-zgodovin-skih spomenikov in obeležij.
Poseben poudarek je bil na področju gostinstva in turizma dan razvoju kmečkega turizma v vasi Šentanel, kjer se kmetje in-
tenzivno ukvarjajo s kmečkim turizmom. Dobra cestna povezanost kmetij z dotino, pa vendar odmaknjenost od kraja omogoča gostom sprostitev s sprehodi po idilični pokrajini, postrežba z domačimi koroškimi specialitetami, ob ohranjevanju starih šeg in običajev pa daje svojstveno privlačnost temu kraju. S kmečkim turizmom se v Šentanelu zaenkrat ukvarja 5 kmetij, z dodatnimi vlaganji v razvoj bomo prispevali k povečanju turistične ponudbe, zlasti posteljnega fonda.
Za nadaljnji razvoj na tem področju velja omeniti cilj povezovanja oz. izgradnje kompleksa zimsko-športnega rekreacijskega centra v sodelovanju z avstrijsko Koroško z namenom povezati posamezne sisteme žičnic, odpreti to območje naprav drugim ter ponuditi vse danosti, ki so na razpolago.
Letno kopališče s kegljiščem
TRGOVSKO PODJETJE
iNTEGRAL — DO GO)f turist
TOZD Gostinstvo na Koroškem
nudi v svojih obratih
^ Hote)
„Rimski vretec"
^ Penzion „Po)jana"
^ Penzion
„P)anika " v Črni
možnost letnega in zimskega oddiha z dodatno turistično ponudbo.
Se priporočamo!
H nama
LJUBLJANA	n. sol. o.
Tomšičeva 2
Telefon 24-411 Teleks 31390 pp 49
TOZD
GOSTiŠČE „TOPLER"
(med Poljano in Prevaljami) se priporoča.
Nudimo Vam morske speciali-lete!
		A V S T R ! J A 1
K		PETEK, 9. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Ruščina —
10.00	7000 tet iranske umetnosti — 10.30 Srečanje na Dunaju — 12.00 Očetje ktamote — 12.15 La sitta — 13.00 Uredništvo — 15.00 Obata razbojnikov — 15.50 Gibanje je vse — 16.25 SP včeraj —
17.00	Za predšotske otroke — 17.25 Wombeii — 17.30 Matt in Jenny — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.20 SNP — 21.40 Lee ptus 5 — 22.35 Nočni studio — 23.35 Poročita.
SOBOTA, 10. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 itatijanščina
—	9.35 Francoščina — 10.35 Mi — 11.05 Maske, ptesi in demoni — 11.25 Arheotogija bibtije — 11.55 Nočni studio — 13.00 Uredništvo — 15.15 „Trije Codona-si" — 17.00 Gradbišče — 17.30 Zgodbe o detfinu — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem
—	18.30 Gioacchino Rossini — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.00 Popaj, mornar brez strahu in ptemstva — 20.15 Ljubavni fitm — 21.55 Cvetice iz tzraeta — 22.30 Poročita.
NEDELJA, 11. 7.: 11.00 Ura tiska — 15.25 Topper gre na potovanje — 16.45 Listamo v stikanici — 17.05 Ježeva obteka — 17.15 Nits Hotgersson — 17.40 Het-mi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Avstrijska tjud-ska gtasba — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 19.50 SNP — finate — 21.45 šport — 22.00 Poročita.
PONEDELJEK, 12. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja — 10.00 tnštrukcija: tatinščina — 10.15 tnštrukcija: angteščina — 10.30 Topper gre na potovanje — 11.45 A ta carte — 12.30 Učitetj iz H. in njegovi otroci — 13.00 Uredništvo —
15.00	SNP finate — 16.35 Od večera do jutra — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Bit je nekoč . . . čtovek — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pusto-tovščina divjina — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Ponedeijski šport — 21.05 Kaz & co — 21.50 šport — 22.20 Poročita.
TOREK, 13. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 itatijanščina — 10.00 tnštrukcija: tatinščina — 10.15 tnštrukcija: angteščina — 10.30 Lju-beznjivi fitm — 12.05 Cotor ctassics — 12.15 K. seniorjev
—	13.00 Uredništvo — 15.00 Obata razbojnikov — 15.50 Potujoča Avstrija — 16.35 Popaj, mornar brez strahu in ptemstva — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošaiiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Nečak iz Amerike — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Teteobjektiv — 21.00 čtovek — 21.45 Drevo pozab-tjenega psa — 23.00 Poročita.
SREDA, 14. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.34 Francoščina — 10.05 tnštrukcija: tatinščina — 10.20 tnštrukcija: angteščina — 10.35 črno na betem — 12.00 Očetje ktamote — 12.15 Teteobjektiv
—	13.00 Uredništvo — 15.00 Kri in čast — mtadina pod Hitterjem — 16.00 Viški neke kariere — 17.00 Zmajevo jajce — 17.30 Pinochio — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Poticijska inšpekcija 1 — 18.30 Mt
—	19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ston se pošteno moti — 22.00 Guitarra tatina 82 — 22.50 Poročita.
ČETRTEK, 15. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 tnštrukcija: tatinščina — 10.15 tnštrukcija: angteščina — 10.30 Upor na kačji reki — 12.00 Zgodbe mojih prvih tjubezni
—	13.00 Uredništvo — 15.00 Moja gejša — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti
—	preprečujmo nesreče — 17.30 Stike naše zemtje —-17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kot je božja voija — 21.15 George Gattup — 22.00 šport — 23.00 Poročita.
SLOVENSKE ODDAJE ORF - KOROŠK) RADtO
PETEK, 9. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Vrbsko jezero . . .
SOBOTA. 10. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 11. 7.: 7.05 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 1!. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Zbori pojo.
TOREK. H. 7.: 9.50 Pisani svet — 14.10 Koroški obzornik — Minute z . . . — Zanimalo vas bo.
SREDA. 14. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Da jih ne
P ČETRTEK, IS. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Spominjamo se.
% Vetebiagovnica, Ljubtjana n. so), o.
% Veiebtagovnica, Škofja Loka, Cerkno n. so), o. % Ve)eb)agovnica, Kočevjen.soLo.
% Vetebtagovnica, Vetenje n. so), o.
% Ve)eb)agovnica, Stovenj Gradec n. so), o.
% Vetebtagovnica, Ravne na Koroškem n. so), o. % Vetebtagovnica, Ža)ec n. so), o.
GOSTtNSKO PODJETJE
PECA
Petovna skupnost za opravtjanje skupnih de), Ljubtjana
Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana TOZD veleblagovnica
RAVNE NA KOROŠKEM
budi svojim kupcem vse vrste blaga za široko potrošnjo.
V veleblagovnici je tudi restavracija, katera vam nudi svoje specialitete, v času od meseca septembra do aprila pa ob sobotah prireja tudi Plese.
V	bližnji okolici Mežice so številne in tahko dostopne izletniške točke s prelepimi razgledi na celo Koroško.
Poletnemu gostu so na voljo letno kopališče, kegijišče, tenis igrišče in drugi rekreacijski objekti v kraju.
Mežiška smučišča se uvrščajo med najobširnejša med dolinskimi smučišči v Sloveniji. Opremljena so z moderno sedežnico in vlečnicami. Proge omogočajo vadbo najboljšim alpskim in klasičnim smučarjem; prav tako nudijo začetnikom in otrokom obilo položnih terenov.
V	hotetu „PECA" in obratih „POD GMAJNO", „ŠTALEKARCA", „SLA-ŠČtČARNA", „BRANČURN)K" nudimo poleg ostalih jedil in priznanih vin tudi domače specialitete.
Za obisk se priporočamo!
Za obisk se priporoča kotektiv GP „Peca" Mežica.
Ob obtetnici sedmojuiijske zakonodaje protestna manifestacija siov. miadine v Ceiovcu
V sredo je bita pred cetovško dežetno vtado protestna manifestacija siovenske mtadine proti dotgoietni diskriminatorični in netoierant-ni poiitiki uradne koroške napram koroškim Stovencem. Mladina je razkrinkata nimb, da je manjšinsko vprašanje rešeno in da je na Koroškem vse v najbotjšem redu kot to tako radi trdijo koroški uradni krogi z dežetnim gtavarjem Wagnerjem na četu. Na demonstraciji so spregovoriti predstavniki stovenskih mtadinskih organizacij: predsednik Zveze stovenske mtadine Marjan Pečnik, predsednica Ktuba stovenskih študentov na Dunaju Maja Hadertap in predsednik Koroške dijaške zveze Rudi Vouk.
naklonjenega pa se kaže tudi koroški glavar. To je med drugim demonstriral 14. aprila ob spominski proslavi 40-letnice pregnanstva in upora koroških Slovencev v celovškem Domu glasbe, ko je samovoljno nastopil in si upal v svojem imenu pred množico prizadetih trditi, da so edinole zavezniške sile osvobodile Avstrijo. Pri tem pa je prezrl dejstvo, da so zavezniške sile v Moskovski deklaraciji iz leta 1943 zahtevale od Avstrije prispevek v obliki upora proti fašistični strahovladi. No takrat pa se je Avstrija zelo sklicevala na partizanski boj in žrtve koroških Slovencev in avstrijskih antifašistov, ki so postavili temelje svobodni republiki Avstriji. Naše zajamčene pravice so v členu 7 avstrijske državne pogodbe in ta se v zakonu o narodnih skupinah sploh ne omenja. Govornica je nadalje naglasila, da silijo koroške Slovence v sosvete, ker se po vsej verjetnosti prav dobro zavedajo, da sosveti ne morejo v ničemer sklepati in
O šolstvu oziroma o pravici do izobrazbe je med drugim spregovoril predsednik ZSM Marjan Pečnik. Naglasil je, da je pravica do izobrazbe v svojem materinem jeziku ena od osnovnih človekovih pravic, ki jo lahko uresničujemo edinole v družbi, kjer je zagotov-ijena splošna enakopravnost. Z ukinitvijo povojnega šolskega zakona leta 1959 pa enakopravnosti na šolskem področju ni več. Dogajanja o dvojezičnih napisih v ijudski šoli v Žitari vasi jasno izpričujejo nenaklonjenost in raznarodovalno politiko uradne Koroške.
Zbrano publiko je predsednik pozval, da se solidarizira z ravnate-ijem Kukovico, ki bije boj za dvo-zične napise v svoji šoli, nadalje z dijaki, ki so na celovškem kolodvoru izkazali svoje nezadovoljstvo.
Svoj govor je predsednik zaključil z besedami: „kakor mi koroški Slovenci na vseh področjih družbeno političnega življenja dosledno upoštevamo princip dvojezičnosti, zahtevamo prav tako od koroških uradov in javnih ustanov na dvojezičnem ozemlju enakopravnost slovenščine v javni rabi in ne le ali-bijsko na reprezentativnih prireditvah.
Pečnik je zavzel tudi stališče do zakona o narodnih skupinah in ga označil kot grobo krčitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Omenjeni zakon zmanjša dvojezično naselitveno področje na približno eno tretjino dejanskega prostora, ki ga naseljujemo koroški Slovenci. Kot najnovejši dokaz neenakopravnosti in diskriminacije pa je označil otvoritev novih prostorov radia in televizije v Celovcu, kjer so na zelo nedemokratičen in zahrbten način zatajili slovenski jezik.
Sedmojutijski zakonodaji in dejavnosti deželnega glavarja je predsednica KSš na Dunaju posvetila dobršen del svojega govora. Zakon o narodnih skupinah, ki danes obhaja 6-tetnico obstoja je naglasila Maja Haderlap, vedno bolj kaže svoj resnični obraz izrazite proti-manjšinske ustanove. Manjšini ne-
PiSMO ZSO !N NSKS:
Osrednji organizaciji podprii protestno manifestacijo miadine v Ceiovcu
Obe osrednji organizaciji ZSO in NSKS sta podprli protestno manifestacijo mladine in ji izrazili vso solidarnostno podporo pri iz-bojevanju naših pravic. K tej protestni akciji sta organizaciji (v obliki pisma) zavzeli sledeče stališče:
Zadnji politični dogodki na Koroškem znova potrjujejo, da se dolgoletna netolerantna in diskriminatorična politika uradne Koroške napram naši narodni skupnosti ni spremenita.
številna manjšini sovražna dejanja in vehementna gonja proti rabi našega jezika v javnosti so privedle do zaostritve političnega vzdušja. Prepoved nastopa slovenskemu mladinskemu zboru na našem naselitvenem prostoru, odstranitev dvojezičnih napisov, kjer polovica otrok obiskuje pouk slovenščine; nacionalistična dejanja nekaterih koroških uradnikov, ki zapirajo okenca, kadar slišijo slovensko besedo, to so te prve značilne akcije nestrpnosti, ki so privedle do škandaloznih nemškonacionalnih izpadov na slovensko gimnazijo v Celovcu. Tudi ob otvoritvi novega deželnega študija ORF v Celovcu so izrinili slovenski jezik, prav tako kot je to počel deželni šolski svet, ki je zavrnil vloge osrednjih organizacij, ker so bile napisane v slovenskem jeziku in se pri tem sklicevali na odredbo k zakonu o narodnih skupinah. Ta zakon pa bistveno zožuje pravice naše narodne skupnosti in je tako v nasprotju s členom 7 ADP.
Ti dogodki so v ostrem nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in z vsemi mednarodnimi določili manjšinske zaščite in izničujejo VVagnerjevo trditev, da je na Koroškem vse v najboljšem redu.
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, sta spričo teh zadnjih protimanjšinskih izpadov zelo zaskrbljeni in z ogorčenjem ugotavljata, da s strani uradne Koroške ni niti najmanjše volje in pripravljenosti za dejansko reševanje naših ustavno zajamčenih pravic. Zato podpiramo protestno manifestacijo mladine in ji izrekamo vso našo solidarno podporo pri izbojevanju naših pravic. Raba slovenskega jezika v javnosti je za nas najučinkovitejši porok, da tudi uradno Koroško konfrontiramo z življenjsko voljo naše narodne skupnosti.
Dunaju izjavil, da kaj takšnega, kot se je zgodilo v letu 1972, ko je Ortstafelsturm pometel dvojezične napise in s tem tudi pobral nekaj socialističnih glasov, ne bodo več riskirali. Kot vse kaže, skušajo te izgubljene glasove spet pridobiti.
V protislovenskem vzdušju na Koroškem ne moremo govoriti o naravni asimilaciji in s tem spregledati očividna dejstva, ki pripeljejo do asimilacije. Vsekakor jo pospešujejo samovoljni zakonski ukrepi, nenaklonjena poročila v medijih in poskusi razdejanja integritete slovenske manjšine na Koroškem. Skuša se nam dopovedati, da vse to, kar zahtevamo, nima opravka z javnim političnim življenjem, ker da so to le želje nekaterih posameznikov. Naša naloga je torej, je zaključila svoj govor Maja Haderlap, da skušamo na Koroškem med Slovenci in nem-škogovorečimi vzbuditi čut za skupno odgovornost in jo predvsem z našim delovanjem in potegovanjem za enakopravnost slovenščine zasidrati v zavesti ljudi na Koroškem.
Zadnjima dvema primeroma diskriminacije naše narodne skupnosti na Koroškem — dogajanjem na celovškem kolodvoru dne 8. maja in teden navrh mazaški akciji nemških nacionalistov na poslopju slovenske gimnazije v Celovcu — je predsednik KDZ-ja Rudi Vouk dal težišče svojih izvajanj. Oba dogodka je dejal, sta tipična za tre-
da so odvisni od strank in od vlade in da jim je prepuščeno le neprestano in neplodno guncanje na birokratskih stolih. VVagnerju se to zdi pametno, on ve kaj hoče manjšina. Predvsem pa ve za zahteve nemškonacionalcev, KHD-jain FPO, ki so že leta poprej zahtevali uvedbo tega zakona in to končno tudi dosegli. Zgodovina je že v neštetih primerih dokazala, kako se je socialistična stranka na Koroškem vdajala nemškutarskim idejam in zahtevam. VVagner je v KSŠ na
nutno vladajoče protimanjšinsko vzdušje na Koroškem, katerega vzroke lahko iščemo v koroški deželni politiki in s tem v zvezi v manipulaciji koroških časopisov, čeprav je deželni glavar L. VVagner že dostikrat s polno mero nesramnosti zagotavljal, da je manjšinski problem na Koroškem rešen. Rudi Vouk je izrazil ogorčenje nad lažmi, ki so jih širili koroški in avstrijski časopisi o dogajanjih na kolodvoru in razočaranje nad novim načinom manjšinske politike zveznega kanclerja Kreiskega, ki je izjavil, da se „pod pritiskom" noče pogajati. Vprašati se smemo, od kdaj naprej je možno interpretirati zavzemanje za pravice manjšin kot pritisk? Ali se hočejo avstrijske oblasti pogajati o dokončni rešitvi člena 7 šele tedaj, ko manjšihe ne bo več? Dovolj sramote za Avstrijo je že, da člen 7 adp po 27 letih še vedno ni izpolnjen!
Kako uspešna je bila manipulacija tiska in kako neobjektivno je bilo njegovo poročanje o kolodvorski akciji, razvidimo iz tega, da so se štirje mladeniči pustili zapeljati in so namazali slovensko gimnazijo z neonacističnimi parolami. Zahvalimo se lahko njihovim vzgojiteljem, da so jih vzgojili v tako „vzgledne" avstrijske državljane in istočasno čestitamo vsem tistim, ki so z njihovo manjšini sovražno po-iitiko duhovni očetje te mazaške akcije. Zaključno je predsednik KDZ Rudi Vouk pozval vse navzoče, da mora biti zavzemanje za pravice manjšin in za pravico nasploh odločno in brez vsakih kompromisov! Če bomo vedno popuščali mi, ki smo šibkejši, se bomo končno znašli pred zadnjim kompromisom: obstojati dalje brez vsakršnih pravic, ali pa izginiti s površja zgodovine. Zato pa si moramo v bodoče vsi skupaj utirati skupno pot!
RESOLUCIJA
sprejeta na protestni manifestaciji
7. julija 1982 v Ceiovcu
Udeleženci protestne manifestacije dne 7. julija pred koroško deželno vlado ugotavljajo:
Odločitev velikovških občinskih odbornikov o prepovedi nastopa slovenskih mladinskih pevskih zborov v velikovški „Neue Burg"; s strani deželne vlade in občinskega sveta v Žitari vasi zavrnjena dvojezičnost v ljudskih šolah na občinskem območju; neupoštevanje slovenskega jezika kot enakopravnega k nemškemu na železniških postajah; desnoekstremistična, protislovenska ma-zaška akcija na slovenski gimnaziji in žaljivi izpadi deželnega glavarja Wagnerja ob spominski proslavi 40. obletnice pregnanstva in upora koroških Slovencev v dobi nacističnega nasilja — vse to so jasni izrazi tako manjšini nenaklonjenega vzdušja kot tudi proti-manjšinske politike treh v deželnem zboru zastopanih strank. Kot taki so v ostrem nasprotju s trditvami deželnega glavarja in drugih odgovornih politikov, češ, da je člen 7 izpolnjen; v resnici se uporablja zakon o narodnih skupinah, ki ga deželna vlada pojmuje kot varstvo manjšin, vse pogosteje v interesu vladajočega nemškega nacionalizma proti demokratičnim ustavno zajamčenim zahtevam manjšine. Takšni pogoji omogočajo desnoekstremistič-nim, protislovenskim silam neovirano delovanje.
V interesu enakopravnega in mirnega sožitja obeh narodnih skupnosti in v interesu demokratičnega napredka v naši deželi zahtevamo:
#	Pravico nastopanja slovenskih prirediteljev v vseh javnih in komunalnih poslopjih, namenjenih za prireditve!
#	Dosledno dvojezičnost v vseh dvojezičnih šolah po šolski odredbi iz leta 1945!
#	Upoštevanje slovenskega jezika v vseh uradih in javnih ustanovah dvojezičnega ozemlja vključno glavnega mesta dežele Celovee-Klagenfurt!
#	Uradno raziskavo desnoekstremističnih izgredov na višji tehniški šoli v Borovljah in v njeni okolici, objavo njenih rezultatov kot tudi prepoved manjšini sovražnih dejavnosti!
#	Ponovno poživitev pogovorov med zastopniki manjšine i" zastopniki zvezne in deželne vlade!
^ Javno oprostitev deželnega glavarja Wagnerja pri prizadetih zaradi svojih žaljivih besed ob spominski proslavi 40-letnice pregnanstva in upora koroških Slovencev!
PRIREDITVE
Siovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Slovenjem Piajberku vabi n" KULTURNI VEČER
v soboto 17. julija 198! ob !0. uri pri Sereinigu v Podnu
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu vabi na
KULTURNI VEČER v soboto 10. julija 1982 ob 20.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Sodelujejo: domači moški in mešani pevski zbor ter Planiški sekstet, ki bo igral za ples
VEČER SLOVENSKE PESMt IN FOLKLORE
Prireditelj: SPD ..Drabosnjak" na Ko-stanjah
Kraj: Slavnostna dvorana v Vrbi
Čas: sobota 10. 7. 198!, ob !0.30 uri
Nastopajo: Mladinska skupina iz St. Lipša pod vodstvom Pepce Weiss, folklorna skupina iz Globasnice pod vodstvom Marice Wautsche, tambu-raški ansambel iz Slovenjega Plaj-berka pod vodstvom Pavla Lauseg-gerja, Molki zbor SPD „lepa-Baško jezero" iz Loč pod vodstvom Aieša Šusterja
Povezuje: dr. Reginald Vospernik
Siovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
KULTURNI VEČER
v soboto 17. juiija 1982 s pričetkom ob 20.30 uri v kui-turnem domu „Danica" v šentprimožu
Spored obiikujejo: foikiorna skupina SPD „Zarja" iz Že-iezne Kaple, mlajši miadinski zbor SPD „Danica" in trio „Korotan" s pevci SPD „Da-nica"
Odbor
POZNANSTVO
49-letni Siovenec (avstralski državljan), srednje postave in normalne teže, ne kadim in tudi ne pijem, ljubim naravo, narodno in semikiasično glasbo ter vrtnarstvo. Želim spoznati iskreno, iočeno koroško Slovenko do 45 let, ki je pripravljena živeti v Avstraliji. Zainteresirana oseba lahko neobvezno piše (slika zaželje-na) s šifro „Hope" na naslov: P. O. Box 203, Dande-nong 3175, Victoria Australia.
Zveza slovenske mladine vabi no
NOGOMETNI TURNIR ^ v soboto 10. julija 198! s ob 10. uri dopoldne na nogofie igrišču v Šmihelu pri Pliberku Nastopajo Miri nogometna moštvo Za pijačo in jedačo je poskrbljeno^
Slovensko prosvetno društvo Žitari vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESM'
IN FOLKLORE	. „it
v nedeljo 18. julija 198! ob !0 ' v ljudski šoli v Žitari vasi Sodelujejo pevci in plesalci iz * vasi in Šentlipša
.8"'
Slovensko prosvetno društvo , ško jezero" v Ločah vabi na
FOLKLORNI VEČER , -ti v petek 9. julija 198! ob !0.30 "" Pušniku v Ločah.	. gpp
Nastopa: tamburaški ansambo' j. „Jepa-Baško jezero" iz Loč, P°° stvom Erike Wrolich.
Koroškemu deže!nem" g!avarju preda!' trojezični vodič ,
Prejšnjo sredo so predsta^, koroških planinskih društev nemu giavarju Leopoldu VVagh ju predali v obliki priročnika žični vodič skozi zaščitena močja. Napisan je v itaiijansh ^ nemškem in siovenskem opisuje zaščitena območja F" ^ nije-Juiijske krajine, Koroš^ Slovenije. Iz vsakih teh treh de je opisanih in z zemljevidi °P' tjenih deset najboij atraktivnih P
krajinskih naravnih biserov.	j
Knjiga je rezuitat dobrosos . skega sodelovanja in služi na nji krepitvi prijateijstva in me bojnega razumevanja med	^
ci in prijatelji narave omenje treh sosednjih dežel.
Podrobnejši opis novega bomo objavili prihodnjič.
vo<^
VESTNIK
Izdajate)) In založnik: Zveza s!ove,„
skih organizacij na Koroškem, Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Celovec
902"
ovec, Sl.
rechterstr. 19/IV, tel. 0 42 22 /S*"
ne""'
teteks 42086 sindok a Uprava: 9020 Cetovec, Gasoms gasselO, te!.0 42 22 / 32 S50	^
Tisk: Zatoiniška in tiskarska z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje