Štev. 4. V Harifoorti 21. januarja 1815. Tečaj IX.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kam meri boj zoper kat. cerkev?
Ni nam treba še le dokazovati, da je dan-denešnji boj zoper katoličanstvo in posebno še zoper glavarja kat. cerkve precej splošen, da se vsa politika evropskih vlad suče okoli pra-šanja: ali za ali zoper kat. cerkev. Nijeden razumen človek tudi ne dvomi o tem, da je jedro naših domačih prepirov v tem: ali za ali pa zoper kat. cerkev. Mogoče, da marsikdo bolj na površja stoji ter misli, da gre za kake „stanovske" koristi, ali — kakor je dr. Vošnjak lani o binkoštih svojim volilcem v Gornjem gradu razložiti blagovolil — da gre le za to, da se — ne-kterim bolje plačanim župnikom nekaj vzame, naj bi slabeje plačani na boljem bili; pa vse to je prav površen razsodek o silnem boju, ki dan de-nešnji duhove loči v katoličane in liberalce.
Ko bi se posrečilo, vsaj razumnišim slovenskim narodnjakom oči odpreti, da spoznajo zvijačnost, po kteri se je sovraštvo proti kat. cerkvi vnelo in se neprestano podžiga, in pa pogubni namen, ki se hoče doseči, bilo bi mahoma vsega razpora v domačem hramu konec in ojačili bi se k složnemu postopanju ob prihodnjih volitvah. To pospešiti, je namen tega spisa, ki je deloma posnet iz jako dobre, ravno izišle knižice: „Die kath. Landbevölkerung und das Wahlrecht" od vrlega moža R. v Celovcu.
Zvijačnost, lažnjivost je vedno zaveznica tistih bila, ki so se v boj zoper kat. cerkev spuščali. Kjer pravega uzroka za krivično početje ni, se najde pretveza, s ktero silovitnež svoje krivice zakriva. Taka je tudi v sedanjem, od Bismarka vpihanem boju proti kat. cerkvi, in žalostno je le, da se jih tudi na slovenski zemlji mnogo najde, ki sedajo Bismarku na limauice in verujejo njegovim zvijaškim pretvezam.
Bismark trobi v svet in vse, kar hoče po vsakej ceni liberal biti, mu veruje, da sega kat. cerkev po posvetnej oblasti. To je gola laž, resnica pa je, da dela posvčtna oblast na to, da se kat. cerkvi vsa svoboda vzame, se pod-
vrže neomejeni „državni" oblasti ter postane dekla vsemogočne države. Dela se na to, da se duševna, svobodna zveza papeža, škofov in duhovnikov s katoliškim ljudstvom pri zvrševanju njih službe moti, samostalna pastirska služba nemogoča stori, še celó, kakor na Pruskem in Švicarskem, duhovnikom prepoveda, sv. mešo služiti, spovedo-vati in svete Sakramente deliti. Na to gre, da so cerkvi Kristusovi vodstvo duš vzame, da se katoličani z dušo in telesom podvržejo „pravni državi" (Rechtsstaat), to je — parlamentarni večini, ki ima kormilo v rokah.
Silovitosti proti kat. cerki zakriva Bism. z nastavki (Schlagwörter), da je „nezmotljivost papeževa državam nevarna", da so „katoličani izdajalci" (Reichsfeinde), „škofi in duhovniki pa pun-tarji proti državni oblasti". To prežvekavajo enoglasno vsi liberalni listi in — njih lahkoverni, zares prav slaboumni bralci.
Nezmotljivost papeževa nema s političnimi in državnimi rečmi nič opraviti, ona obsega le verske in krščansko-nravne zadeve, vero in veri primerno življenje katoličanov. Da je glavar kat. cerkve v teh rečeh nezmotljiv, vedó katoličani že od začetka kat. cerkve. Zares bi bil Gospod in Zveličat- slabo poskrbel svoji sv. cerkvi, ko bi jej ne bil dal višje veljave kakor je človeška. Kam bi prišel svet, ko bi ne bilo veljavnega čuvaja in sodnika v stvareh, ki zadevajo večni blagor vernikov! Glej luteranstvo sedanjega časa! Že iz začetka razkosano v razne stranke obsega zdaj zraven popolnih brezvercev neštevilne ločine (sekte), ki so si v bistvenih rečeh v nasprotju. Komaj dva pastorja se ujemata v tem, kaj da je pravi evangelski nauk. — Poglej rusko-grško razkolništvo! Nja zgodovina šteje zdaj nad 200 ločin životorečih kot nova razkolniška društva, vtem ko se je ruske „inteligencije" lotila niča v os t (nihilizem), to je rudečkarska zadruga, ki si je — v popolnem brezverstvu — namen postavila: zatreti ves obstoječi red človeške družbe — upleniti bogatinom premoženje in ga med sebo razde-
prošnjo, naj vendar razumni narodnjaki vse te reči dobro premislijo. Spoznali bodo, da je ni večje bedarije od te, da nekteri Slovenci pruskemu liberalizmu na limanice sedajo in v domovini razpor delajo!
Gospodarske stvari.
Prva občna zavarovalna banka „Slovenija" v Ljubljani. »
P. T. delničarjem banke „Slovenije /"
Z naznanilom od 16. novembra 1874 je bil odločen zadnji obrok za prvo 15procentno vplačilo od občnega zbora določenega delniškega doplačila. Več delničarjev pa še ni doplačalo. Opravilni svet je sicer po §. 7 pravil in vsled §. 221 k. p. opravičen, tem delničarjem njih vdeležilno pravico kot zapadeno naznaniti, vendar pa se ne šteje k temu zavezanega, torej je bilo v seji 3. tega meseca sklenjeno, da se naj tem delničarjem končni obrok za prvo vplačilo še podaljša
do konca februarja tega leta, s pristavkom pa, da po preteklem tem končnem obroku se bode brez prizanašanja zapade nje pravice izreklo tistim, kteri ne bodo doplačali.
Za tiste delničarje, ki so prvi oddelek po 15 gld. na medčasni delnični list izplačali, za drugi 20. decembra 1874 iztekli obrok v enakem znesku, pa so s plačilom zastali, se gledč na §. 221 k. p. drugi obrok za vplačanje določi
do 4. februarja tega leta.
Vsled sklepa opravilnega svfeta 3. januarja t. 1. se 1. januarja t. 1. izplačljivi kupon ne izplačuje. —
V Ljubljani 4. jan. 1875.
Za opravilni sv6t prve vesoljne zavarovalne banke „Slovenije".
Vodstvo.
liti. Tudi napad na cesarja Aleksandra II., dnč 4. apr. 1866, je prišel iz te grozovite zadruge.
Tudi Bismark ima v svoji domačiji vse polno tacih rudečkarskih capinov, in ves svet ve, da preti ravno od te brezverske, demokratične strani Evropi največa nevarnost, ne pa — od papeževe nezmotljivosti! — Da bi pa pravoverni kri-stijani pri toliki slabosti človeškega uma in pri toliki nestanovitnosti človeških misli in nazorov v verske zmote ne zabredli in si zveliČanja ne zapravili, ustanovil je Zveličar v svoji cerkvi v prid tako potrebne edinosti nezmotljivo uČeništvo, ki govori in uči v cerkvenih zborih ali pa, če zbor skupaj ni, po njem, ki zastopa vesoljno cerkev, namreč po vidnem poglavarju alj papežu. Njemu velja obljuba Gospodova, da se pri njem vera omajala ne bode (Luk. 22, 32.), to je: da bode podpiran po sv. Duhu, pravi nauk krščanstva vedno hranjeval in učil. To je rečeno bilo tedaj, ko je Gospod svoji cerkvi uredbo alj ustavo dal, in ne še le za čas poslednjega cerkvenega zbora, ki je le izrekel, kar je od začetka cerkve znano bilo in veljalo. Kdor v tej določbi, ki je prav v sedanjem času splošnjega razdevanja pravnih načel neizmerne važnosti, kaj druga išče, goljufa sam sebe in druge, naj pa tudi pomisli nasledkov, ki izvirajo z&-nj iz upora proti glavarju kat. cerkve.
Od Kristusa ustanovljena cerkev uči in bo vedno učila besedo Gospodovo: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je božjega!" Nasilniki pa delajo „postave", vsled kterih se pravi red prebrača in bi naj veljalo: Dajte cesarju — ali pa parlamentarni večini državnih zborov, kar je božjega! Liberalci imajo vedno cesarja alj kralja na jeziku, mislijo pa le na s e b e. Oni hočejo neomejeno oblast imeti, da zamorejo dajati postave, kterim bi se naj katoličani in cerkev sama brez ugovora podvrgla, dasi „postave" vspešno delovanje cerkve na vseh straneh overajo.
Končni namen liberalizma pa je, polagoma osnovati ljudovlade (republike) brez Boga in cerkve, kakoršnih si framasoni žele. Pot do tega je: pred vsem veljavo kat. cerkve spodkopati, ne-verstvo povsod zasejati in pospeševati; ko bodo n&iodi se navadili božjo veljavo cerkve zasmehovati, bodo zasmehovali tudi cesarsko a!i kraljevo veljavo „po božjej milosti", in po tem ne bo težko zvrnoti tudi cesarske in kraljeve prestole. Da se pa to začasno zakriva in cerkvi sovražne „postave" dosežejo, poslužuje se liberalizem, kakor mu bolj sodi, dauas lepih bessd o zvestobi do vladarjev, jutre o neškodljivosti cerkvi nasprotn h postav; če bi pa vladarji omahovali, požene se strah pred prekucijami! — Da je vse to zvijačnost, je jasno kot beli dau; kajti liberalizem, to je nezvestoba proti Bogu in cerkvi, v nevarnih, odločilnih časih tudi zvestobo do vla darjev na klin obesi; nasproti pa cerkev katoličanom upor proti postavni oblasti prepoveduje.
Dosti bodi! Ob koncu le izrekamo željo in
Lembaški panji ali koši. IV.
V 1. štev. „Slov. Gosp." je bil narisan in popisan satovnik, v 2. in 3. pa stroj, po kterem se dajo enakomerni satovniki napravljati. Tem satov-uikom primerno se potem tudi pauji napravijo, vendar tako, da se satovniki dajo lepo vlagati in izjemati, pauji razširjevati in zmanjševati, ter ob vsakem času do vsega satovja priti. I/, tako narejenega satovnika se da tudi strd po Hruškovem izmetaluiku (H<>nig Entleeiungsmascbine) lehko iz-metuti in satnvje nepoškodovano spet porabiti.
Da pa čebele v t:ikošnih satovnikih satovje pravilno delajo, je tieba na zgornjo in srednjo deskico konce satovja kakih 0.040 Mm. dolge in 0 030 Mm. široke prilepiti, kar se lehko z gumi-jem ali razpulčenim voskom zgodi.
Kakošui koši ali panji so za umno čebelo-rejo najpripravniši?
Dober panj mora imeti te lastnosti i 1. Mora biti topel; zato pa so panji iz slame pleteni najboljši, in če se iz desek delajo, morajo biti deske saj 0.010 Mm. debele, ker so panji sicer premrzli in se tudi deske rade zveznejo in razpokajo. 2. Mora biti tako narejen, da se razširiti in zmanjšati da, ker sicer ni mogoče čebelam pomagati, kedar večega ali manjšega prostora potrebujejo. 3. Mora se dati odpreti od zgoraj, ali saj na zadnji strani, ker sicer se ne bi moglo satovje poljubno izjemati in tudi čebele ne pregledati. 4. Mora biti d7.erdzoniziran, to je: mora imeti pregibljive satovuike, ker sicer se ne more s čebelami lavmti, kakor je treba. 5. Panj ne sme biti preširok, pa tudi ne previsok, ker sicer čebele satovja pravilno ne delajo, in se satovje rado lomi. Vsled satovnika v 1. štev. ,.SIov-Gosp." narisanega je ležak od znotraj 0.236 Mm. širok, 0 3u5 Mm. visok in 0.570 Mm. globok ali dolg; tako ima 16 satovnikov prostora. Stojak pa naj bo saj tako dolg, da ima v njem 10 satovnikov prostora.
Satovniki se zamorejo po dolgem ali poprek obesiti, kakor komu bolj aopada.
Z ozirom na te pravila sledč tukaj obrisi in popis najpripravniših panjev: A. Slamnjak.
c
c
Obris po merilu 0.010 Mm. = 0.050 Mm.
Slamnjak (Strohkorb) je okrogel slamnat panj ali koš, pleten iz 0.025 Mm. debele slame, od znotraj poprek 0.350 Mm. širok in 0.255 Mm. globok, z leseno naklado pokrit. Slamnjak je tedaj pleten kakor navadni slamnati okrogli panji, samo da je raven, to je: od spodaj in zgoraj enako širok, in na vrhu odprt. Tukaj se položi lesena naklada, ktera ima na štiri vogle izrezano luknjo za vlaganje pregibijivih satovnikov (glej obris d)-, ta luknja je 0.230 Mm. široka in toliko dolga, tedaj ravno štirivoglata.
Naklada pa se napravi iz dveh okroglih
okvirov ali rimo v, ki so sostavljeni iz 0.025 Mm. debelih in po potrebi širokih desek tako, da okviri kakih 0.025 Mm. še črez panj segajo. Za polaganje satovnikov ima sprednji okvir, kteri 6e z lesenimi žreblji močno na panj pribije, ter od znotraj in zunaj s kitom zamaže, od znotraj na vseh štirih straneh za 0.010 Mm. široko in 0.017 Mm. visoko zarezo, kamor se satovniki obesijo (glej obris satovnika a). Na ta okvir se položi drugi, ki pa ima za 0.270 Mm. dolgo in 0.270 Mm. široko vrezano luknjo, v ktero se položijo deskice 0.266 Mm. dolge, 0.025 Mm. široke in Ó.C07 Mm. debele, s kterimi so satovniki zakriti (glej obris deskice 6). Ta okvir se na spodnjega z lesenimi žreblji trdno pribije in luknja zakrije s pokrivalom, ki je ob krajeh za 0.0J5 Mm. globoko in 0 015 Mm. široko zarezano, da se lepo luknji prilega in koš hrmetično (tesno) zadela. Kdor pak hoče na vrhu čebele pitati, si naj da to pokrivalo iz dveh, enako širokih in dolgih kosov napraviti; pii pitauju se zadnji kos pokrivala odpre, deskice, ki satovnike pokrivajo, vzdignejo, in leseuo koritice s stidjo na satovuike položi, zdaj pa spet i pokrivalom zapre, da je panj zakrit. Pokrivalo se na vseh stianeh z vitali ali šravfi pritrdi.
Koritca ali kopanjke za pitanje čebel se napravijo iz 0.015 Mm. debele, 0 06 J Mm. široke in 0 220 Mm. dolge deskice trdega lesa, ki se za 0.010 Mm. globoko izkopa ali izreze.
Od spodaj na prednji strani panja se zareže žrelo, 0.010 Mm. visoko in 0.060 Mm. široko za izle-tanje čebel. Od znotiaj na štirih straneh naklade (glej obris c, c, c, c), se pribijejo mali satovniki p.) koncu, v kteie se prilepijo konci satovja, da čebele pravilno delajo. Koš se postavi na močno desko, in od znotraj in od zunaj s kitom zamaže.
Kit se napravi iz gruntue krajde (Grucd-kreide) in kleja, ki se na vodi prekuha in potem z gruntno krajdo [premeša. Tokošen kit se na koš namazan vtrdi kot kamen.
Tako napravljeni slamnjaki so gotovo ročni in najcenejši panji, ker si jih vsak čebelar po zimi za toplo pečjo sedé in tobak puhajó lehko sam napravi. Lesene dele pa si da od mizarja enakomerno prirediti, in Če ima stroj za izdelovanje satovnikov, ki je vsakemu umnemu čebelarju neobhodno potreben, si iz pripravnih deskic napravi satovnikov, kolikor se mu poljubi.
Slamnjak se da razširiti, če se pokrivalo odstrani in nektere pokrivalne deskice vzdignejo ter iz slame pleten klobuk, ali pa lesena dzerdzo-nizirana naklada z malimi satovniki vložena črez luknjo položi.	(Dalje prihodnjič.)
Varujte očesa.
Zdravo oko je velik dar božji; kdor ga ima, naj pazi, da ga ne zgubi. Očesu pa škoduje, če se na solncu ali pri mesečini bere ali šiva, tudi pri pol svitu ni dobro očesa z branjem napenjati. Kdor se po železnici vozi, naj pazi, da ob okó
c
			
		1	
(■	a		
1		i	
b			
	d		
	0.230		
			
C
/
ne pride. Ni davno, kar je neki mladeneč na Nemškem na vagonu pri odprtem oknu sedé pri nagli vožnji okolico ogledaval, zarad nagle sape pa, ki mu je po očeh brila, popolnoma oslepel. Zgodi se tudi lahko, da kaka smet iz dimnika na parniku v oko pade ter ga poškoduje. Pozor tedaj, kdor se po železnici vozi! —
Pazite na petrolej!
Ni morebiti hiše ua Slovenskem, kder se ne bi za svečavo petroleja posluževali, ker je najbolj po ceni, in daje lepo svetlo luč; pa tudi marsi-ktera nesreča seje že s tem oliem pripetila. Ako bi se vtegnil petrolej vneti, ko se je na pod ali obleko razlil, se ne da z vodo pogasiti, temoč je treba s prstjo ali pepelom ga zadušiti; obleka se naj hitro sleče ali iztrga. Sploh pa, kdor ima v veči meri hranjen petrolej in kdor ga prodaja, naj bo previden, da se mu ne vname. Najboljše shrambe so od hiš in diugih poslopij odstranjene podzemeljske zidanice kakor za smodnik.
Državni zbor.
V 98. seji so prišle na vrsto resolucije, ki so se med razgovorom o drž. proračunu bile predložile. Z večine so bile zavržene vse, ki so dišale po pravičnosti v katoliških alj narodnih zadevah. Tako predlog poslanca Cienciale, da se naj v pripravnicah v Opavi in Tešini v dveh jezikih : poljskem in nemškem uči. Bolj ko je poslanec trdil, da se to zdaj ne godi, bolj sta usta-vaka Demel in Sues (izrekaj Süss, sicer ti pride kaj druga z ust) trdila, da se uči v obeh jezikih. Naposled se pa Sues zakolobita, rekoč, da so šole z dvojnim učnim jezikom slaba naprava. Odbiti ste bile tudi resoluciji: Fischer jeva, da določujejo škofijstva, kdo zmed duhovnikov daje „podpore" potreben; Pftigelnova, da se za popravo starodavne stolne cerkve v Solnogradu odloči enkrat za vselej 20.000 gld.
Sprejeta je bila resolucija, da se vžitnina za mesta predela, od kurjave pa prej ko mogoče celó odpravi; ravno tako resolucija, da se gozdue postave natanko pregledajo in primerne spremembe nasvetvajo. — Zares čudno pa je, da je odbor gledé resolucije Schöffelnove, da se sestavi komisija zvedencev, ki bi vinske gorice preiskavala, ali je kde trsna uš (phylloxera vastatrix), predlagal — prestopiti na dnevni red, t.j. o tej reči ne govoriti. In dasi je več govornikov ta nepričakovani predlog pobijalo, je vendar večina pri glasovanju prestop na dnevni red sklenila! In veste zakaj ? Zato, ker je Schöffelnov predlog rahla nezaupnica za ministra poljedelstva bila. — Ker so ustavaki v prejšnji seji posojilo za zemljišno odvezo na Kranjskem odbili, je odbor nasveto-val povišanje priklade k posrednim davkom od 10 na 20 procentov, kar je pravo rubljenje, ka-
kor je Dežman pokazal. In ta predlog je bil — sprejet. To sega očitno v pravice dež. zbora, ker le ta določuje, kako visok da naj bo davek za deželne potrebe.
V	99. seji je bil razgovor o prošnji demokratičnega društva „Volksstimme" na Dunaju, ki tirja političnih pravic (zastopa v drž. zboru). Odbor je nasvetoval, vladi naročati, da iz načelnikov bolnišnih blagajnic za obrtnike, ki se imajo po novi obrtnijski postavi osnovati, sestavi obrt-nijske zbornice, ktere bi posredovale med vlado in obrtniki, ob enem pa tudi mirovne sod-nije za delalce bile; volilne pravice pa, kakor jo imajo trgovinske zbornice, ni predlagal odbor za obrtuijske zbornice. — Drug nasvet je meril na to, da vlada vpelje nadglednike v fabrikah.— Predlog prvi zastran obrt. zbornic, toda brez političnih pravic, je bil sprejet; namesto drugega se je pa sprejel predlog žl. Maksa Kiibeka (z Mo-ravskega), naročiti vladi, da se pri namenjeni pre-naredbi obrtnijskega reda tudi na to ozir jemlje, da se otrokom, mladim ljudem in ženam čas za delo (v fabrikah) skrajša, po tovarnah in delalni-cah gleda na to, kar je v zdravstvenem oziru potrebno, pri večjih obrtnijskih podvzetjih pa otrokom služabnikov in obrtnikov skrbi za šole. — Za vspešno zvrševanje tacih postavnih določeb bi se naj postavili c. k. nadgledniki fabrik. — To je vse dobro in hvalevredno, pa— premalo! Manjka namreč poglavitne stvari: modre narecibe, da bi vsak fabrikant alj vodja obrtnijskega pod-vzetja pod kaznijo obvezan bil k temu, da imajo delalci ob nedeljah in praznikih mir ter se vdeležuj6 božje službe, posebno krščanskega poduka. — Brez tega se socijalni zlegi ne dajo odpraviti; tega pa liberalizem ne pospešuje, ampak še ovira, in toraj ni liberalizem socijalnemu vprašanju kos.
V	poslednji seji 100 dne 18. dec. pred prazniki so slednjič ustavoverci vlado na cedilu pustili, ter z večino glasov proti tehtni besedi ministra Ungra sklenoli, da ne velja volitev velikih posestnikov na Gornje-Avstrijskem, ker so med volilci bili tudi užitniki cerkvenih beneficij, kterim liberalci nobenih pravic ne privoščijo. Zastonj jim je minister dokazoval, da so lastniki užitka, kteri kot lastniki gospodarijo in davke plačujejo ; da jih tako juristi vsega sveta sodijo, — vse zastonj! liberalcem ni mogoče spoznati, da bi duhovnik kaj pravice v državi imel! Potem sklepu bi prav za prav bila morala vlada po ustavni šegi mahoma odstopiti; pa menda so si gospodje ekselence mislili: zarad duhovnikom skrčenih pravic vendar ne bomo odstopili in so — ostali!
Ob koncu poročil naj pristavimo, da naši, po večini liberalni slov. poslanci pod Razlago-vim vodstvom, niso ni trohice narodnih pravic slovenskemu narodu priborili. Močno so se zmotili misle, da bodo liberalni ustavoverci bolj pravični proti Slovencem, če se jim slovenski poslanci
v liberalnem kožuhu pokažejo! Kdor je krivičen proti Bogu in nja sveti cerkvi, tudi narodom pravičen ne bo. Kajti za manjše narode, kakor je slovenski, govori edino le božje pravo, po kterem smo, kar smo, in bi se morali v svoji narodni posebnosti spoštovati, ker to božja in naravna pravica zahteva.
Dopisi.
Iz Maribora. (Okr. zastop in nja stroški.) Dne 14. t. m. imel je okr. zastop mariborski pod predsedstvom Seidl'na svojo skupščino, v kterej so se stroški za tekoče leto potrdili. Stroški znašajo 41.114 gld., dohodki so postavljeni za 4780 gld., toraj manjka nad 36.600 gld. Da se ta malenkost dobi, sklenili so zastopniki okraja 16-percenten navržek k direktnemu davku z vsemi prikladami vred. Ker snaša ta davek v okraju 226.624 gld., bo 16procentni navržek ljudem iz žepov vzel 36.259 gld., zares grozno veliko, ako se primeri temu, kar okr. zastop opravi. Toda prvosednik g. Seidl je potolažil zastopnike s tem, da so lanske doklade za 3 procente več znašale!
Upravni stroški: za tajnika (400), stanovanje (377 gld. 40 kr.), kanclijo (180 gld.) pot-nina za oglednika cest (650 gld.) itd. znašajo nad 2000 gld.; za marib. mestne šole plačuje okraj 7200 gld., kar je pač preveč, ker imajo srenje na kmetih itak svoje lastne šole, za ktere okr. bla-gajnica 8663 gld. daje, toraj le nekaj več kot samo za mariborske mestne šole.
O cestah ne govorimo, kajti je obče znana reč, da pod upravo okr. zastopov vsako leto mnogo stanejo, pa so večjidel prav slabe. — Čudno pa je, da pri številu kakih 40 okr. zastopnikov nije-den iz okolice besede zinil ni, marveč govorč in delajo vse gospodi mariborski; še bolj čudno je, da nijednemu teh gospodov na misel ne pride, da bi se računi za ljudstvo tudi v slov. časniku razglasili, ampak mislijo, da je zadosti, če to „mar-burgerca„ razglaša. Vse je, kakor bi bila slovenska okolica popolnoma otrpnila. Ni ga narodnjaka, ki bi se oglasil in rekel: mi smo še tu! — Tudi prav; naj vam le g. Seidl proračune dela, vi pa plačujte!
Od štajersko-hrvatske meje 18. pros. (Nesrečni dvalizem!) „To je sam vrag zmislil, da moram od vsakega časopisa, ki pride čez mejo iz Hrvatskega, še en krajcar plačati, ker pritisne poštar, preden ko časnik z rok da, marko za 1 kr. na-nj, čeravno ima vsak hrvašk list po redu svojo poštno marko." — Tako je — in sicer po vsej pravici — godrnjal te dni naš listonoša, ko mi je prinesel s pošte novine, med kterimi je tudi list, ki v Zagrebu izhaja. Za vsak list tirja poleg ogerske poštne marke naša cislajtanska pošta še 1 kr. za svojo zeleno marko. Po kakej pravici ? E, — pravijo — ogerske marke ne veljajo za
dežele takraj Litave! Zakaj ne? Vsaj je cesarska glava tudi na ogerski marki, ki vsled tega vendar neko vrednost ima. Dokler je Avstrija pod eno glavo, ne more takraj mlake Litave brez vrednosti biti, kar je onkraj mlake barem 1 krajcar vredno! Zakaj toraj še 1 krajcar plačevati, če list mlako Litavo alj Sotlo prekorači?
Dokler ima Avstrija še enega vladarja, čigar podoba je na markah takraj- in onkraj ogerske meje, mora se tudi vrednost marke po poštnih uradih spoštovati kot marke za vso Avstrijo, za ktero znaša marka pri novinah 1 krajcar, bodi že rdeča ali zelena.
Odkritosrčno rečem, da mi je postopanje ne-ogerskih poštnih uradov neumljivo. Stvar pa ima prav neljubih praktičnih nasledkov. „Hrvatska lipa", zabaven in poučen list, stane po pošti prejet 5 gld., kakor naznanja založnik g. Drag. Albrecht, tiskar v Zagrebu. List izhaja po enkrat na tjeden in je primerno plačan. Če pa mora naročnik takraj Sotle vsakokrat 1 kr. več plačati, stane ga list na leto 5 for. in 52 kr., kar je odveč. To prestraši marsikterega rodoljuba, in to tem bolj, ker listi lahko zaostajejo, če nema listonoša denarja ali volje, da liste na pošti odkupuje, in potem zopet svoje krajcarje iztirjava.
Po naših mislih bi se naj slavna hrvatska uredništva s poštnimi uredi dogovorila, da se sami prorazumé s takraj-litavskimi poštnimi uredi in jim dopovedó, da spada ogersko kraljestvo pod avstrijsko krono, da toraj ogerska krona — tudi na markah, isto vrednost ima kot avstrijska! Mar tudi na Hrvatskem 1 kr. več plačujete samo zato, ker časopis dolgočasno Sotlo prekorači? Je li Ogersko „inozemstvo"? Če je, — imel je moj listonoša prav, ko je rekel: „To je sam vrag zmislil!"
Izpod Pohorja. (Domoljubne želje.) Novo leto se je začelo, da bi le srečno bilo za našo dušo in telo. Začela se je tudi nabira udov za družbo Mohorsko. Res, da za denar huda pojde, pa vendar korajža velja! Od vrle, neutrudljive slov. duhovščine se nadjamo najkrepkejše podpore, da se bo vsaka hiša alj družina za društvo vpisala. V nekterih krajih še malo vedó za to družbo, drugi pa pravijo: Jaz teh bukev ne zastopim, ker je po hrvaško pisano! Jaz pa rečem: bolj pogosto ko bereš, bolj se boš privadil gladkega slov. jezika, v kterem te Hrvat, ti pa njega lahko razu-miš. Tudi Nemci doma drugače govorijo, kakor je v bukvah; pa vendar n iso tako abotni, da bi nad lepimi bukvami jezike brusili.
Koliko lepih, duševno koristnih podučnih, zabavnih bukev se za 1 gld. dobi! Družba že lahko letos 30.000 udov šteje, ako se količkaj po farah za društvenike skrbi. Neki poštenjak je v „Danici" misel objavil, da bi „malo apologetiko" Moho rska družba v drugem natisu na svitlo dala; tudi jaz sem teh misel, ker knižica v lahko umevni besedi poglavitne resnice krščanstva lepo razlaga
in brani, bi toraj knižica res zaslužila 2. natisa in še večjega razširjenja.	Rodoljub.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Dnč 20. t. m. se je drž. zbor zopet zbral. Svet gleda hladno-krvno na nj. — Dne 18. t. m. se je prvokrat na Dunaju zbrala centralna komisija za vravnanje zemljišnega davka. Predsedoval je fin. minister Depretis, navzočih bilo je 29 udov. Fin. minister je izrekel, daje vladi edini namen najti pravo podlago, na kateri bi se zemljišni davek pravično dal razdeliti. Vprašanje pa je veliko, ali se bo taka podlaga našla? Pred vsem bi treba bilo takega državnega gospodarstva, ki bi porok bilo, da se bodo za naprej davki znižati dali. Dokler pa tega poroštva ni, in dokler vlada preboječe za večino v komisijonih skrbi, ostalo bo vse delo — fiškalno, t. j. gledalo se bo edino na to, da — državna blagajnica premalo ne dobi.
Svetli cesar se podajo skoro v Dalmacijo, da se sami prepričajo o stanju v deželi in po svojem vplivu popravijo škodo, ktero je liberalna sistema tam kakor po drugod napravila. Tu sem spada zvršenje postave zastran deželue brambe. Liberalno „purgarsko" ministerstvo (Giskra) je hotelo tudi v Dalmaciji po istem kopitu kakor po drugod deželno brambo osnovati, Bokelji so se pa vzdignili bili. Deželni predsednik, general pl. Rodič, je vse pripravil, da se utegne 6tvar pod vplivom cesarja z lepa poravnati.
Gornje-Avstrijsko. Odbor konservativnih volilcev gornje-avstr. velikega posestva je razglasil volilcem, da se naj volitve dne 30. jan. ne vdeležijo, ker je vlada edino le z ozi-rom na sklep drž. zbora dnč 18. dec. p. 1. 17 volilcev , užitnikov cerkvenih beneficij, z imenika zbrisala, preden je §.9. dež. reda postavno preklican! Res čudno. V državnem zboru je minister Unger dokazoval, da se — ¿po nauku naj-slavniših juristov — omenjenim „lastnikom užitka" volilna pravica vzeti ne more in ne sme, zdaj pa — gotovo v soglasju z vlado — dež. predsednik to pravico kar prekriža!
Kranjsko. Ustavaški nemčurji so z m a-gali tudi v obrtuijskem oddelku pri volitvi v trgovinsko zbornico — po pritiskovanju vlad i ni h organov. „Slovenec" pritrjuje našemu poslednjemu članku, da je te zgube posredno najbolj kriva nesloga, po ščuvanju „Naroda" vpihana, ter še pristavlja, da se je po vednem zasramovanju duhovščine od „Narodove" strani ljudstvo zbegalo ter v zaupanju do narodne duhovščine omajalo, kar škoduje neizmerno narodnej stranki, ktero so pri volitvah najbolj narodni duhovniki podpirali. Nezaupanje v domačih krajih, javno zasra-movanje od mladoslovenske strani je premnogim ves pogum vzelo, da puste vse politično delovanje! Tako je ljudstvo brez voditeljev, ker liberal-I
cem še manj kot duhovnikom zaupa in nasledek je — razdor v narodni stranki!
Ogersko. Deakova, vladna stranka je v popolnem razpadu. Stvar je ta-le: Letošnji pri-manjkljej v drž. proračunu znaša — na papirju, v resnici pa vsakdo vidi, da ga bo več — 25 milij. Minister Ghyczy je predlagal v fin, odboru, da se naj 12 milij. založi iz (že dovoljenega) posojila, 13 mil. pa iz novih davkov in priklad, večina fin. odbora je pa predloge odbila, dasi je pošteni Ghyczy celó svojo glavo zastavil, da pridejo z dolgov, če se nja nasvéti sprejmó. Ena in druga stranka se bojite s povišanjem davka stopiti pred volilce ob bodočih volitvah, ker jim je poslanstvo ljubše kot — Ghyczy'jeva glava in tako je ubogi minister od lastne stranke zapuščen in hoče še poslednjo skušnjo poskusiti v zbornici sami, ki pa utegne prav to storiti, kar je fin. odbor.
Iz druge strani si pa koplje vlada sama svoj grob z neopravičenim postopanjem proti nemag-jarskim narodnostim. Vzela je ravno Slovakom tretjo in poslednjo národno gimnazijo v Turec — sv. Martinu, in je tudi „Matico slovaško" od tod v Pešto pod vladine oči vzela. — Kaj posebno se Magjari z vsem tem oplemenili ne bodo, ker utegnejo Slovaki svojo mladež na češke gimnazije pošiljati, kar je _še boliše, ker bo to nekdanjo edinost jezika med Čehi in Slovaki še bolj pospeševalo.
Vnanje države. Iz Rima. Papež so razpisali za letos jubilej alj sveto leto, ki se vsakih 25 let povrača. Vsled tega so preklicani odpustki, ki so se kakor za „sveto leto" dovolili ob priliki vatikanskega cerkvenega zbora. Da se odpustkov, za vse leto razpisanih, vdeležiš, se obiščejo skoz 15 dni, zaporedoma alj s prenehljeji, cerkve, ktere bodo preč. škofi za vsako škofijo določili, ter se opravijo pri obhodih navadne molitve za odpustke ln sv. sakrament pokore in rešnjega telesa prejme.
Rusko. Mikalo bode naše bralce zvedeti, kakošen da je na Ruskem denarni stan. Pred vsem naj povemo, da imajo na Ruskem sicer der-žavni zbor, ustava alj konštitucije (Verfas-sung) pa nemajo, kar pač nesreča za Rusijo ni, kar spričuje najbolj jasno — Avstrija, ki ima ustav (da izvoljenci ljudstva postave delajo in državne stroške dovoljujo), vrh tega še neposrednih volitev in deželne zbore in okrajne, srenske zastope za vsakovrstne zadeve, za navržek še na jjente svobode, — pa vendar pri vsem tem do sreče in miru priti ne moremo, ampak se vdiramo če dalje bolj v splošnjo revšino in razbrzdanost. — Ta-clega ustava na Ruskem ni, ampak imajo le po-čenši od 1. jan. 1810 za cesarja Aleksandra državni zbor, kteremu predseda cesar sam, ne pa kaki liberalen dr. Rechbauer, če je pa cesar zadržan, ga nadomestuje vrhovni državni tajnik. V državnem zboru so: polnoletni veliki knezi ce-sarjeviči, vsi ministri in — od cesarja v po-I svét poklicani zaupniki ljudstva. — Državnemu
zboru se je predložil državni proračun za leto 1875. Šteje se po rubljib, to je po srebrnem denarju, ki ima nad 1 gld. 50 kr. po našem denarju vrednosti. Državni dohodki znašajo 559 mil. in 300.000, stroški 552 mil. in 100.000 rubljev. Proti letu 1874 je za tekoče leto dohodkov, pa tudi v enaki meri stroškov več za 19 mil. in 500.000 rubljev. — Tako se že da gospodariti, in v vsem ogromnem cesarstvu utegne le prav malo kmetov in drugih biti, ki bi — gotovo le iz zanikarnosti — primorani bili prodati svoja posestva. — In pri nas?
Za poduk in kratek čas.
Iz Ptuja v Zagreb, jeseni 1874.
(Potni, črtice.)
(Dalje.)
Pri Kotoribi je železen most prek Mure. Še nekoliko trenutkov in si v „ Magyar* orszagu", in za mali četrt ure na prvi ogerski štaciji „Mura Keresztur". — „Keresz" bo menda križ. V mag-jarščini, ki je sedaj sicer precej v modi, vse mrgoli slavjanskih besed, ktere so nekoliko drugače zasuknjene, pa vendar zvedencu na prvi bip svojo pravo slavjansko korenino pokažejo. Dva tihnika Magjar nikdar v eni slovki ne izgovarja, temuč glasnik vmes stavi, n. pr. slama = szalma, sraka = szarka, brat = baratom; tudi glasnike rad pači, n. pr. četrtek = csikontOtek, če se ne motim. *)
Od Pragerskega na južni železnici do Mura Keresztur gre železna cesta vedno naravnoč od zahoda proti vzhodu, samo pri Ptuju in med Veliko Nedeljo in Ormužem so zarad Drave mali ovinki; pri Mura Keresztur pa se ta črta proti Veliki Kaniži bolj na severno stran zasukne, in drži tako naprej v Budim-Pešt. — Pri Mura Keresztur bi bilo trebalo voz zapustiti, ker se tukaj odcepi železnica in gre na Zakan^, in od tod v Zagreb; — pa morali bi bili tukaj na pustem kraju, kder druga ne vidiš kot nekoliko slabih koč, nad uro čakati; tedaj hajd vlaku nasproti — v Kauižo na obed. Moj potui tovariš je zadovoljen, i ker še Kaniže nikdar vidil ni in je vendar vredno precej veliko židovsko gujezdo enkrat viditi, posebno akj nameriš ravno na tržni dan. Na velikanskem trgu je na stotine vozov razpostavljenih; vsakovrstni pridelki se tu do večera prodavajo ip gnoja se nakopiči, da bi ga naš največi kmet imel
*) Naj bi se račilo kteremu naših jezikoslovcev preiskati majjarščmo, kar bi tudi v oziru na zgodovino iz-obraž nja za Slavjane mikavno bilo. Videlo bi se, ktero stopinjo izobraženosti da so Magjari prišedši v naši! kraje pri S.ovanih že našli. — Ker ša „slame" po imenu niso poznali, so se tudi žito sejati od Slavjanov učili. — Sicer so v novejšem času že več tujk izpahnoli in nove besede skovali.	Pis.
(Kar g. pisatelj želi, je že, — ako se ne motimo — med drugimi g. Sulek v Zagrebu pred leti storil.
Vredn.)	I
za vso zemljišče zadosti. Vso trgovino pa imajo židovi v rokah ; tu jih je več, ki svoje premoženje na milijone računijo. Kakor znano, kupi Židov vse, in škodo redkokrat trpi. Kakor v Galiciji, so tudi na Ogerskem skoro vsi stanovi od Židov odvisni ; z svojim ogromnim kapitalom je Žid gospod vseh. On kupi žito pred žetvijo, vino pred trgatvijo ; kmet in velikaš, pa tudi rokodelec in mestjan tekajo v denarni zadregi k Židom, ki po-sojujó na vse poljske pridelke; da na mastne obresti žid ne pozabi, se ume samo po sebi. Bog nas varuj teh pijavic človeške družbe. Slovenci, glejte da se vam po malem ne prikradejo ! Na mejah naše domovina so se že nekteri naselili ; najrajši gredó v kraje, kder je revno ljudstvo večkrat v denarnih zadregah, postavim v Halozah.
Kaniža leži celó na ravnem. Spomladi, jeseni in ob deževju je r Kaniži tako blato, da ga komaj pregaziš; v prejšnjih časih so celó konji na ulici v blatu včasi obtičali. Po leti pa je prahù na peden; mesto je jako raztegnjeno, še bolje ko Zagreb ; stanovnikov ima blizo 20.000. Proti vzhodu in severu ne vidiš ne gore ne hriba, vse je ravno ; zemlja se tu pa tam valovom enako vzdiguje, in tako naduti svet se vleče dalje naprej proti Blatnemu jezeru. V Kaniži pelje ena železna proga v Budim-Pešt, dru^a ravno na sever v Sombotelj (Steinamanger), Šopron (Oedenburg) in na Dunaj. — Ob dveh popoldné sva po dragem obedu in še po dražji vožnji od postaje v mesto in nazaj, že drugoč na Kanižanskem kolodvoru, in zdajci gremo urno nazaj v Mura Keresztur, in od tod na levem bregu Mure blizo reke v Zákány. — Cela vožnja od Kaniže do Zákány trpi kake dobre pol ure. Nekoliko dalje naprej kot na polovici tega pota priteče Drava med celó nizkim obrežjem tiho in mirno ter sprejme Muro v svoje mokro krilo; brez vsega hruša in šuma se združite in tožite milo druga drugej pogubno neslogo, ktero ste gledale potovajé po slovenskih pokrajinah. — Pri stoku Drave in Mure je na hrvaški strani Legrad, od kterega pa nismo iz železnice nič vidili. Obrežje na Hrvaškem je tukaj prav nizko, na Ogerskem pa se vzdiguje, in tu smo vidili proti Zákány nekoliko k Dravi prislonjenih slabih vinogradov. Postaja Zákány leži tik Drave pod bregom, skoro tako, kakor v Orrnužu ; drugih hramov je malo viditi, čeravno se v Zákány železnica v 3 proge deli in je tedaj važna postaja. Ena proga drži naravnoč proti vzhodu v Kapošvar ; druga gre bolj južno za Dravo v Bares — Petčuh — Osek ; tretja črez Dravo proti jugu vZagreb. — Preden Ogersko zapustimo, še nekoliko besed. — Vtis oger-skih pokrajin, kolikor jih potuik tukaj vidi, ni nič kaj prijazen, še manj pa ljudstvo ; vendar bi se mogel zlasti Slovenec mnogo od Magjara učiti. Magjar ljubi svojo domovino in materni jezik nad vse. Za svoj „magyar orszag" je on pripravljen vsak čas dati svoje življenje. Kdo ne občuduje žrtev, ktere je ta narod — dasi žalibog zapeljan
—	1. 1848 domovini žrtvoval! Magjar svoj jezik povsod govori, nikjer se ga ne sramuje; če se mu tudi ves svet smeji, ga to malo briga. — In kako se Magjar navdušuje za svoj dom? — Slovenec se tolaži: „Slavjan povsod brate ima;" se zanaša na mnogoštevilne brate, sam pa križem roke drži, in daljnim bratom delo prepušča! Če kaki gnidav poštar zarad slovensko napisane prejemnice nad njim zarenči, mu je hitro srce v hlačah, in pri-šedšemu tujcu se stori na voljo. Tužna ti majka!
—	Magjar pa v svojem „Szoszat", svoji visoki pesni, svoje sinove uči: „Magjar nikjer na svetu brata nima, osamljen stoji med tujimi rodovi, nikdo se tedaj za njega ne ponaša, le na lastni dlani sloni njegova veljava". Melodija se glasi zdaj tako tužno, da je celó tujcu milo pri srcu, zdaj se vzburi tako silno, da lahko prostega puste sina do besnosti spravi! In kaj je dosegel Magjar z svojo navdušenostjo za dom? Vse, cesarje želel, še več kakor je upal! Vse druge ljudstva v Magyar orszagu morajo služiti njegovim namenom : Slovenci, Slovaki, Srbi, Hrvati, Romuni, Nemci, še celó židovi, -r- vse si po malem upodobi (asimilira). Dasi je magjarsko pleme precej nerodovito
—	družina ima neki k večemu po dvoje otrok,
—	se vendar sedaj nad 5 milijonov Magjarov šteje, ko so se pred 20 leti komaj do 4 milijonov šteli.
—	Slovenec, spoštuj sam sebe in svoj krasen govor, in spoštovali te bodo tudi drugi!
(Dalje sledi.)
Razne stvari.
(Ljutomerska čitalnica) hoče svoje delovanje zopet nadaljevati ter sklicuje v ta namen občni zbor na svečnico, 2. februarja, ob 3. uri v g. Furlanovi gostilnici. Dnevni red: 1) Nagovor. 2) Pogovor o prihodnjem delovanju. 3) Volitev novega odbora. 4) Govor o novi meri in vagi s praktičnim razkazovanjem. Vljudno vabi vse družabnike in k poslednji točki tudi ne-družabnike	odbor.
(Nov krajni šolski svet). Srenjski odbor okolice celjske volil je dne 18. t. m. v novi krajni šolski svét pet možev. Izvoljeni so vsi poštenjaki: Gorišek Gašp., Lipovšek Fr., Li-povšek Jur., Šah K., Šorn Fr. Bog daj, da bi imeli kmalu svojo šolo na kršansko-na-rodni podlagi!
(Požar). V Mariboru se je v nedeljo 17. t. m. ob treh popoldné v hlevu pivarja Gotza ogenj vnel, ki je hlev s klajo vred pokončal. Živina se je rešila. Škode je kakih 3000 gld. Ogenj je bil — brž ko ne — po kadenju vzročen, ker je od spodaj goreti začelo. Pri gašenju so 3 gasilci padli z lestvice, ki se je pretrgala. Dva sta le malo poškodovana, enemu se je pa rebro zlomilo.
(„Zrno do zrna poga£a.u) Iz Mozirja piše nekdo v „Nar." to-le: Za župana v okolico mo-
zirsko (menda le: mozirske okolice?) je izvoljen kmet Jože Skruba, inteligenten mož, naroden in naročnik „Slov. Tednika". — To je dovolj dokaza — inteligentnosti, kaj ne? Pristavek dopisnika: „zrno do zrna pogača" — je toraj celo na pravem mestu.
(Zastopniki banke ,,Slovenije na Štajerskem:) Bizelsko, Kleine Florijan, župnik; Brežice, Tanšek Iv.,	koncipjent;
Celje,	Lokvenc A.,	posestnik;
„	Žolgar M.,	profesor;
Gornji Grad, Mikuš Raf.,	c. k. uradnik;
Hrastnik, Roš Ferdo,	živ. zdravnik.
(Konec sledi.)
(Spremembe v lavantinski Škofiji). Dva bogo-slovca, čč. gg. Juri Purgaj in Jožef Val en-šak, ki sta^morala zavoljo vojaščine pomiloščenja cesarjevega čakati, sta bila včeraj 20. t. m. meš-nika posvečena. G. Valenčak pride za kaplana v Doberno, kjer bo tudi 31. jan. novo mešo pel. — Umrla sta čč. gg. Juri Jugovic in Ivan Čeh, duhovnika v pokoju. R. i. p.
I.oterijne številke:
V Trstu 16. januarja 1875: 74 51 88 71 44
Prihodnje srečkanje: 30. januarja 1875.
PomufBia*
Sprejme se pri podpisanem pod prav ugodnim pogojem fant, kateri se je že mizarskega učil ali se še uči, in ima veselje za bolj fino delo. 1—3	A. Dragar, v Samoboru.
Blizo 160 vaganov
prav lepe ajde (hajdine) je na pradaj pri podpisanem, kder se cena in drugi pogoji lehko pozvejo. Ljutomer 12. prosinca 1875.
Fp, Ozmec,
oskrbnik župnijskega premoženja.
ttazglas*
Na štajerski dež. sadje- in vinorejski šoli pri Mariboru se ima popolniti mesto prvega učitelja in pristava (adjunkta) z letnim plačilom 600 gld. in 20procentnimi draginjskimi prikladami od letnine, s prostim stanovanjem in kurjavo in užitninskim pavšalom letnih 200 gld.
Učitelj podučuje prirodoznanske stvari, podpira ravnatelja v gospodarstvu in knigovodstvu, opravlja posel vrtnarskega naglednika, in zvišuje prodajo pridelkov. Znati mora oba deželna jezika: slovenskega in nemškega.
Prosilci za to mesto naj svoje prošnje, podprte z dokazom svoje dozdanje službe in učilne zmožnosti, do 12. febr. 1875 pii štaj. dež. odboru vložijo; kot učitelj se pa definitivno Še le po triletni službi vsak potrdi.
V Gradcu 23. dec. 1874.
Štaj. dež. odbor.
Izdatelj in založnik tiskovno katol. društvo. — Odgovorni vrednik Dr. Jož. Ulaga. — Tisk Narodne tiskarne v Mariboru.