Leto VIII., itev. 115. Celje, četrtek 14. oktobra 1926. PoStnlna plačana y gotovlnl. Izhafa v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozenistvo Din 20*—. Posamezna fttevflka I Din. RaCtui poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOHA Urednlfttvo In upi*avnl*tvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon Int. štev. 65. Vlada podala ostavko! Kralj prispe popoldne v Beograd. — Pašičev povratek. Nove kombinac'je, — Paiič — bodoči moil Nervoznost v Beogradu. Beograd, 13. oktobra ob 13.30. Vlada Nikoh Uzunovica je podala--da- nes dopoldne ostavko. • Beograd, 13. oktobra ob 14. Davi ob 8. so se zirali v predsednistvo vsa- de radi'kalni iminwstri k posvetovanju, ki je trajalo celo uro. Ob 9. se je pri- čelo posvetovanje radicevskih mini- stroiv. Ob pol 10. so radicevski mini- stri odšli s predsednitstva vlade. Mini- ster Pucelj je pri odhod.u izjavil novi- narjem: -»Ker se nismo sporazumeli, je vlada v ostavki*. Ministrski predsed- niik Nikola Uzunovi-c je odšel ob 10.15 na dvor, kjer je ostal 15 mitout. Ko je odhajal z dvor a, je izjavil- novinarjem: »Bmnwkar sem izvršil pismeno ostav- ko vlade Nj. Vel. kralju.* Nato se je podal v svoj kabinet, kjer je ponovno konferiral z radikalniimi miniistri. Demifiijja vlade je povzrocila veli- kansko senzacijo v političnih krogili. Radicevski ministri izjavljajo, da vla- da ni' podala ostavko radi zatgrebškega* dogodka, temvec radi spremenjenega poliitičnega položaja v državi. Danes dopoldne je prkspel v Beograd stari Aca Stanojevič, kit se pojavlja vedno takrat, ko je politični pofožaj najbolj zapleten. Juitri prispe v Beograd Niko- la Pašič. Njegovemu povratku pripi- sujejo izreden pomen, ker je znano, da vlada v radifkailskem klubu veliko ne- zadovoljstvo z Uzunoviicem. Zfcitrjuje se, da bo PaMc poverjen s sesfavo nove vlade. S tern bi se razvila kriza v dm- go smer. Uzunovicevi prij&telji pripö- ročajo srednjo pot, to je razširjenje vladne koatici/je na podlagi novega go- spodaTskega programa. Kralj se vrne danes popoldine i-z Topole in priene ta- koj s konzultacijami. Burna seja Narodne skupsčine. Beograd, 13. oktobra. Ob 11. do- poldne se je pričela z eno uro zamude seja Narodne skupščine. Po opravlje- nih formalnastih je prišlo do silnega prepira med posl. AngjeHnovidem (SDS) im radicevskim poslancem Ko- sutičem radi Angjelinoviceve interpe- lacije, ki očita Stjepanu Radk'u, da razškja med narodom nevarao anti- miliitaorističn o in socijalno razkrojno propagando. Posl. Angjelinovica in Košutic so paslanci le s težavo pomi- riJi in s tern preprečifi osebni spopad. Med prepirom so padali izrazi »svi- nja«, »djuibre«, »šuft« itd. Predsednrik Narodne skupščine Mairko Trifkmnc je končno preči- lja, katerega smo si sstavidi za bodoč- nost. Jugaslovenska matica. ima vzvi- šeno nalogo, da pripravi pot k popol- nemu ujedinijenju vseh zasuinjönih bratov z nomi v svobodni jugoslwenski driavi! V tern turobnem času, ko preveva v«e niase mdsli nezmanjšana bol in ko se posvecamo spominu na koroško Kalvarijo. prilijmo v kelilh naše žalosti ii'panje in trdno nado V \iefii:i dan osvobojenja, ki mora zasijati nad jiu- goslovejivsko Gospo Sveto. Bratje in sestre! »Mi dvrgaimo kupo k noveniu solncu, Ki smo mu v gosti nocoj, Ko v bodočnost src Iziivamo soj!« Politika. p RADIKALSKO-RADIČEVSKA ZMEDA. Radikali so zahteva;li od ra- dičevcev naj se St. Radic slovesno opravici za svoj nastop v Zagrebu s fornialno i'zjaivo v jugosloven&kih in ceskosl ova skill listih. Za jamstvo, da se vlada za.vaniije pred nadatjiikni Radi- cev;kni na^adi, je zahteval min. pred- sednik, naj se Radic odreoe vodstvu stranke. Radicevski minilsitri pa so po telefonskem razgovoru s St. Radiicem izjavili, da ne morejo sprejeti« Uzuno- vicevih za-htev. Po tern odgovoru je mi- ndstrski predsedni'k konzultrral svoje radikalske kolege. Dr. Slavko Miletic in Siimoniovic sta kot iizrazita pasi«cev- ca zahtevala, da se koalilcija z radi- cevci nelia.. Dr. Srski'c in dr. Ninčic sta pa oportunista in meniita, da je treba is-kaii drugega, manj oslrega \z- hoda. Notnuiji minister Maksimovic zopet zastopa skurKsce, naj se protl Ra- diču uvede policiijska preiskava. Ako se dokaže, da je kriv, naj se kaznuje in naj iz tega iizvaja posledice. — Ra- diicevci zan.ikajo tocnast uradnega po- ročila o za'gnebskem Lncidentu ter tr- dijo, da sta kriva veliiki žuipan in odboP za sprejem gostov. Tudi skusajo zade- vo spelja.ti na drugo polje, češ da radi- kali izzivarjo kriizo ne radi incidenta v Zaigrebu, ampak zaradi odtnoSajot 1 njiihovi lastni stranki. p RADIKALI MED SEBOJ. V, dneli splosne napetosti je znacilnio raz- položenje v radiikaJskem klubu. Reči se more, da je* proti nuiiniiistxskemui predsetlnikui Uzunovicu sedaj ne sama oija okoliica g. Pasica, ampak že tudi širši krogi radi/kalskega kliuiba samega. Bivši njegovi prijateljd so že jeli ostro kriitizirati njegov piostopek. 0 Uzuino- viitcu praviijo, da se ne bri/ga za imtere- se države ali stramke, niarvec edino le za. to, da ostane še nadafje na čelu vla- de. Preko slucaja dr. Nikica ne bo moi- gel radikalski klub fehko priti. Škani- dal jc, da je Uzun.ovic priisilkl dr, Ni(- kica,- da stopi iz vlade bas v trenotku, ko je v kluibu splošno znano, da je bit ravno dr. Nikič oni, proti kateremu je naiperjen ves Radicev srd. In ra\Tio v tej svojd jezi bi mogef Radic ponudtti Pasi«u roko preko glave g. Uzunovica. RadikaM ne morejo, kakor sanii zatr- jujejo, sklicati niti seje svojega kluba. P NETTUNSKE KONVENGIJE. ItaJijanski poslanik v Beogradu Bo- drero se je v pondeljek se&tal s pamoč- nikom ministra za zunanje zadeve Markovicem. Vsled dejstva, da je knel ittalijan\ski poslanik pri sebi debefo raa- po aktov so začele v jaiTiosti krožiti vesti, da je pomočnika ministra za zu- nanje zadeve posetiil radi nefeturuskih kon^encij, ki bi se morale sprejeti v parlamentu, se pred jesenskini zase- danjem naxodne skufpscine. O tern po- setu se siicer se nice Le drarpeau paysan« obtozuje v člianku »Nous accusonis« vlado Lja,pčeva, da je v stalnih stikiib z makedonsko orga- niizaciijo. HUvpci Ferdinanda, osvete željiii ofi.cirji hi elani macedoniske or- gamizacije generala Protogerova tla- čijo ne aamo bolgarsko ljudstvo, atn- pak predstavljajo resnicxio nevarnost za mir in za bodocnost Bofgariije. S temi element! je v zvezi bol'garska vla- da, da, ona je celo sotriiidnik hi orga- nizator zarote proti balkanskemu mi- ru. Macedonska orgaiiiaacjja ni nic dirugega kakor podružniica vojaške li- ge, ki j'o vodi'j-o Volkov, Vasiljev in Georgiijie.v, vsi triije clani Ljapceve vlai- de. Macedonstvujušči so samo orodje v rokali vlade, kakor je vlada orodje v rokah ofiiciirske fige. Celjska kronika, c REDNI SESTANEK CLANOV KttAJEVNE ORGANIZACIJE SDS CELJE MESTO ta teden odpade; i-sto- tako odpade tudi sestaiiek krajevne or- ganizacije SDS CeTje okolica. Gg. za- upniki obeb organizacij naj uredijo svoje ll.ste do prihodnjega sestanka, da i>o(la-JQ jzčrpna poročUa. T ' e ZAČETEK GLEDAUŠKE SE- ZONE V CELJÜ. Dramatieno drustvo v Celju je sklenilo pogodbo z ansam- blom ljubljanske drame za redna go- stovanja v celjskem mestnem glcslali- šeu. Ako bo zamimanja med občinstvom za te glodasißke predstave, bomo imoli i«te predstave v Celju kakor v Ljub- Ijani. Kot otvoritvena predstava se vr- si v torok, dne 19. t. m. Moliereva ko- medijia »Skopuh«, ki je iamela v Ljub- ljiami siijajen uspeh. Režrjo vodi g. prof. Šest. V glavnih vlogah gg. Rogoz. Dre- novec, Žagar. Jan. Peček. Povhe, Pint, Ositpovic i»n druigi. Vstopnice so v prcd- prodaji pri tvrdki Goričar & Leskov- šek. c SAŠA POPOV, zna.mon.iti vijo- liisnki virtuoz iz Sofijt\ koncertiTa v sredo, dne 20. t. m. v Gelju. Popov, ro~ dom Bol'gar, je žel v spoinladi sijajne uspehe po vsej srednji Evropi. Meseca marca t. 1. je koncortiiral tudi v Ljub- ljani z vejiikiim iiispoJiom. — Mojstra sprcmlja na gi'asovin'j'U pri'znani tlunaj- ski pianist g. Fred Grone. c SPORED KONGERTA, ki ga p.rilredi vrjoli.iiski virtuoz prof. Sašai Popov due 20. oktobra 1920 s sodelo- vanjem piiinista g. Freda Groueja v meistn. gledafLšču v Gelju: 1. Brahms: op. 100 Sonata v A-duru, Allegretto araabiJe, Andante tranquillo, Allegret- to graizmso (quasi Andante). 2. E. Ghaueson: op. 25 Poeme. 3. a) Jos. Mairx: Preludij. b) Schulz Evler: Ara- beske ma tenia J. Strauissovega -valcka,: »Na Tepi niodrii Donavi«. (Za glaisovir solio.) — Odmor. — 4. M. Falla: . . . Jota; b) P. Vladiig^rov: . . . op. 16 rapsodtij« »Vardar«; 5. A. GLazunov op. 82 Viijoliniski koaiceii. Prediprodaja vsto-pniic v trgovini Goričar & Lt^kov- šek. c KOLIKO VALUT SE LAHK0 VZAME CEZ MEJO. GeneraLni m- »Kaj se je zgodilo?« vzklikne pi'ß- paden. »Kaka si aba novica? Ah, že vem: najimia mala psička Pistache.. .« »Pistache je zdrava. Sobariica jo je odvedfa na sprehod.« »Torej? Si. nesrecna?« »V da jam se . .. . v usodo . . .« »A ti j/okaš!« »Kaj . , . za to . . .« »Tega ne prenesem. Ne morem videti jioka,nijia . . . Razburja me . . . Mala macica mojai! . . . Imela bos svoj cape, svoj avto iin svojio ogrlico . . . Vse dobiß, kar hočeš ... A nasmej se . . . Ah! Smehljaj se . . . Tako lep je ta naisimeh v solzah . . . Grd človek sem. . . . Prosim Te, oprosti mi ... Poea- kaj . . •« Gospod Laitißtiien poklekne, prime z obema rokama pos'lusno glavieo svoje ženke m pol)ožno srkne debelo solzo, ki je pritekra po njenem liicu. Potem pa zašepeta: »Ne veš . . . Preeudno je to ... Kakor čudež! . . . Ta solza . . . ta tvoja solza . . . maice, malce, ah, sladak okus je imela . . .« (Prev. N, K.) Ali ate že porawnali naročnino za Novo Dobo • 7 speklorat mLinLstrstva za finance je odrcdiJ. da smejo banke prodajati na- sim državljanom na podstavL potnih l:-stov za potovan.je v Rumuinjjo, Bol- garijo, Madjaa'sko, Grško in Albanijo do 8000 Din, za vse ostale države pa 12.000 Din. Odredba je izšla v zadnji številkii Uradnega lista. c OSNOVANJE »STRELJAČKE DRUŽINE« V GELJU. V Cefju se je osnoval priipravljalni odbor streljacke driTŽine, ki sestoji iz zastopnikov voj- s-ke. Udružonja rez. oficirjev, Orjune, Sokola in Narodne odbrane. Ustanov- ni ol)C"ni zbor se bo vršil takoj po pri- hodu 39. pešpolka z vojaških vaj. c G0SP0D0M 0BRTNIM M0J- STROM v mestu Gelju in okolici so vljudno naznanja, da se v tuk. obrtni nadaljevaln; soli do dames še-ni dalo \pLsati 38 vajencev, kateri so po zako- nu dolžni obi-skovati solo. Blagovoli naj se poskrbeti, da se to zgodi zadnji čas pribodnjo nedeljo, due 17. oktobra. Za- mudni'ki delajo šolskcmu pouku in vodstvu sole zgolj ncpriLike. Tudi Sol- nina (50 Din) od vajenca oziroma va: jenke naj bi se vplačala še ta mesec, da odpadejo neprije.tni seznami na tu- kajisnjä niestni niagi.siVat in srezko po- glava.Tstvo glede iizterjait.ve. — Vodstvo sole. c GELJSKO GODBENO DRUŠTVO prkedi dne 4. decejnbra t. 1. v Cefjskom domu svoj prvi simfonitčnii k one ext. Vsa društva so prosema, da ta večer ne dado priiredrtcv. c ZGUBILA SE JE crna usnjata denarnica od Dečkovega trga do Can- kairjeve ceste dne 11. t. m. od 19.40 na- prej. Najclitelj naj vrne vsaj železniško legitknacijo. Nagrada 100 Din. c USMILJENIM SRGEM! Dela- vec, oče treb otrok, ki je postal vsled dolgotrajne bolezni brez pos-la in žiivii v veliki bedi, prosi usmiljena srea za podporo. Bis je 23 let usliizben v to- varni, kjer si je nafcopal težko bolezen, ki ga je napravi.La nesposobnega za delo. Prispevki naj se blagovoliijo po- slati na upravo lista. 1154 c RAZPIS NAGRADE. Pred tre- nii tedni je brez sledu i'zgiinil daveni upravitelj v p. g. Zv. Gorinšek v Gelju, ne da bi se bit do sedaj zopet poja.vil aid da bi ga bili naslk Rodbina iizgwio- lega raapisuje sedaj primer no nagra-* do im prosi, za kakekoli poda.tke. c NESRECA NA ŽELEZNIGI. V torek popoldne je sla 71 let stara ga. MagdaJena Peenik, pri!stojna v Sred- nj'O vas pri Kocevjiu, a že par let sta- nujoča v Gelj'u, po kosiifu na sprehod^ Na ])oti z Lave domov jo je dohitel na protgi vlak. Kljub svariikii.in signalom pa se ni umaknila pravl čas, ker je zelo nagluha.. Tako jo je lokomotiva pri'jela in vrgla s proge po poboi-ju. Peonikovo, ki. sicer nkna zu.nanjih po- skodb, yo wpravtli v bolnlco, ker niso bile ifckljuuene težke notranje poškod- be. Sa'j ni mogla po dogodku niiti go- voriti1. c KOSTANJARJI so se te dni zopet pojavili na mestniih ulicah. Liter pečenega kostanjia stane (5 Dim. c STANOVANJSKO GIBANJE V M HSTU IN V SREZKEM POGLA- VARvSTVU. V podrocj'U stanovanjske- ga sodišča I. stopnje v Gelju izkazuje statistika od dne 5. jun. 1925 d,o 10. jul. 1920 sledeče stanovanjs.ko gitbanje: Za dodeliitcv stanovanj se je vložiio v tein času 738 prošenj, prijavljeniih, od- nosno izsLeden.ih stamovanj pa je bilo v mestu Gelju. 88, v celjskom srezu 240. Od teh stauovanj se je dodelilo stra.n- ka,m v mestu Gelju 74, v celjskem sre- zu 10Ü, hišni.m lastnikom se je v smistu el. 20, 7. odst. sianovanjskega zakona dalo na razpolago v celjskem srezu 41 stanovaiij. Dodcljenih stanovanj je od- klonilo 20 strank, tožb je bilo vloženih po cl. 10 toe. a), b) ioi c) stanovanjske- ga zakona 47 iin po ostalih toekah is te- ga ciena 71. Na zahtevo hisnega last- | nika se je i.zvršido prostovioljnih izse- li.tev 20. prifc:ilniili pa 5. Po cl. 2 stano- vanjiskcga zakona je bilo izvzeti.h 22, in po cl. 22 stanovanj'skega zakona 10 stanovanj. Vsa naznanjena stanovanja se nibJO niogla naprej oddati, ker se jo pri nekalerih ugotovilo, da so stano- vanja ne.porabna, all da tvoriio z osta- limi stanovanji stanovanjsko enoto, al'i da se smejo uporabljati le kot posLovni lokali. c POLIGIJSKA KRONIKA. Se- zna.in prijavljenih izgub v casu od 1. av.guista do 30. se.ptembra. Ročna tor- biica iz črnega usnja z vsebino 30 Din, 1 glavnik, 1 ogleda'llo, zepni robec in par raizglednitc. 2 bankovca po 100 di- narjev. Niklas'ta ura im srebrna verii- žica. Zaipestmica iiz rdecili koralov. LLstnica iiz črnega usnja s 300 Din, ; cbrtn>i list, več računov. Denarnica iz rujavega uisnja z vsebimo 43 Dki in več racLinov, 15 bankovcev po 10 Din. De- narnica iz crnega usnja z vsebino oko^- li 120 dimarjev. Zsata verigasta za- pe.stni.ca. 2 zlata prstana z briJjanti. Denarnica iz rdečega usnja z vsebino 15 Dim. Rocna torbica iz črnega usnja z vsebino okoli 300 Din, 1 železniška llffgitiimacija, 1 par naočn*kov, 2 robca in 1 glavnik. Denarnica iz rujavega usnja z vsebino 700 Din in 1 prizna- n.ica. Rujava usnjata listnica z vsebi- no 240 Din, krstn.i liist, donvovnica in- voj. odpustniica. 1 bankovec od 100 di- na.rjev. 2 bankovca po 100 Dim in 1 žepni noi. Liistnica iiz rujavega usnja, s 55 Din in 1 šolsko spričevalo. Že:n- ske. črne koi)alne hsače. 1 bankovec od 100 Dki. Zlata verigasta zapes'tnica. 1 bela ovra.tna ruta (sal). Zlata za- ponka (broš) padolgovate obltike z ru- binom. Rujava iisinja;ta denairnica z vsebiino 4 žiivimski potni li-sti za svinje ki 1 recept. ZkUi prstam z niiodrim kamnom. Srebrna žensska uira. Črna ii'snjata denaiiiikja z vsebino 500 Din, 1 obrtni list i.n vec racutfwv. Papirnatit zavoj z 1 žeiTskkn kriilom pepelnate barve. Moski ki'obuk pepelnate barve. Ženski pli'sasti klobuk pepelnate bar- ve. Dežniik z debelim ročajem. 1 star nia'.hrbtnik z masnimi knjigami. — Najdwie predmete je oddati pri poliii- ciijiskem oddelku sreskega poglavarja v Gelju, pritliičje fevo. — Sezna.m naj- denih predmetov od 1. avgusta do 30. septembra. 1 pura. Mala vsota denar- ja. Rocna torbica z razno vsebimo. 1 10-diinars'ki bankovec. Šviileni naglavni robec. Rocna torbica z malo vsoto de- narja. Majihnia rocna torbica. Bel ko- viinawti obesek. Ženska srajca. 1 dez- n ik. Listniica z malo vsoto denarja. 1 prstan. Zlata zapestnica. 1 baia usnja za podpla.te. Mala vsota denarja. Pas- ji naigobčnik. Zsata avratna verizi'ca. Zla.t poročni prstan. Ženska ura iz be- le kovime Srebrna ženska ura. Zlata ovratna veriziica. Nekaj ovratnikov in robcev. — Najdend predmeti se dobe pri pol-itijiskem referentu na srezkem ])oglava.rs'tvu v Gelju, prMlicje levo. Kino. KINO GABERJE. V sredo 13. in četrtek 14. oktobra: »Nedolžni Josip*. Izborna komedija v 6 dej! V glavnih vlagah Mcttt Moore in Dorothy Devore. MESTNI KINO. V sredo 13. in (•etrtek 14. oktobra1: »Njefjova neznana žentt«. Prvovrsteji filmski roma,n v 6 dej. V glaivnih vlogah L'd Dagover in Willy Fritsch. — V petek 15., soboto 1(5. in nedeljo 17. oktobra: »Monsieur Beaitoaire« (»Iwtrige Madame Poin- l>adour«). Veliik zgodovinski film. V glaivni vlogi t Rndolpho Valentino, »najilepši človek sveta«. Pogreb Ru- dolpha Valenitina se bo predvajal v najikra.jšem ča*u. I Mestni solski svet. j V soboto, due 9. t. m. ob pol 18. i se je vrsila seja mestnega sol'skega sve- j ta. Po odobi'i'tvL zapi'sniika zadnje seje j so se obravnavali proračuiii mesitnih i sol za 1. 1927. Pr-oracun deške osnov- ne sole iizkaizuje okoli 50.000, proračun dekliške osnovne sole pa okoli 42.000 dimarjev potrebsčim. Zne.ski za učila so se z\isali na obeh OÄiiovnih äolah od 3000 na 5000 Dim. Pri ga,rderobi se na~ pravi za obe osnovni šofi n\ova ograja, kadno in pršmo kopališce, omarice za ueila ter se nabaAi pisal'iii stroj. Na deški osnoymi soli se nakupi nov har- lwonij iin za II. razred 25 novih šolskill klcpi. Mestni solski svet je odobril na- dalj'p 3000 Dim kot studiijsko stiipendi- j.o, da se omogoci enemu ali drugemu učit^lju potovaiije v iiniozemstvo, kjer naj pi'oueuje razne reforme na osnov- nih šolah, ki bi se date tudi pri nas pi-akticno mveljaviti. Proračun za deško iai dekliiško me- scamsko šolo znaša okroglo po 13.000 di'narjev. Od teh jc nameimjeniih za uči- la. na deški mešcan»ski soli 4000 Din in za de.kli.ski mešča.nski šoli 7000 Din. Obe poslopji mežčamske in osnovne So- le, dobita nova nap vsa; za fasado rae- sčamsko-šolskega posfopja se nabavita d-va nova kiipa. Odobriili so se obracu- ni. vseh inestniili sol z-a solsko leto 1925. Ucenke dekliske meščanske sole izven- müstnega okoliša plačujejo kot prispe- vok za ueila malenkost.ni zinesek po 100 Dim. Revue ucenke mestni solski svet oprošča tudi tega priispevka. — Ugodno reseniih je bil'o 110 tozadevnih prošenij. — Predsednik je poročal, da je mestna občina pristala na to, da se otvori k IV. razredu dekliške mcščan- ske sole nova vzporednica, prosvotni oddelek pa kljub viwokemu številu učenk ni dovolil nadaljnje otvoritvo kake nove vzporcdnice. Pri slučajnostiih se je sklenil"o, da smejo telovadna društva uporabljati telovadnico meščanske sole le, ako so ne vrši redni solski pouk, ali pa pouk na obrtno-nadaljevalnd soli in v clrugih ucnih tečajib. Z ljudskega vseučilišča. M'jnoli pomdeljek je prirediJo Ljmd. viseučiliišče dve otvoritveni predavaiiji; en>o za diyake gimnazije im meščanske sole ob 16. uri, d'rugo za svoje clane ob 20. uri. Na prvem predavanj.u je bi- lo bliizu 350 dijakov in dijakirnj, na druge.ni okoli 100 posi'usalcev, med nijhni tudi sreski poglavar, g. vlad. sv. dsr. Žiižek. Predaval je g. imž. Lmpša o svojem raaiskoyalnem potovamjiii iz Siama v deželo Sam leta 1916. Opiisal im ori'sal nann je vse, kar je videl na tern poto- vanju: lepoto nara»ve,. gosto šumo, pra- gozd, drevo teak in njega uporabo, ži- valst.vo, fjudstvo in njega življenje, nje- gavo vero im. mjegoive ])ogrebne obieaje; dalje mesta, vasi, bajte, razvaline pro- pal Lh mi'st i. dr., a svoje opiise je oživil z mm.ogimii ski'optit'nkni slikami: Vi- deli sino Jaotski tempel, pagode, Bu- dhim kip, luiščenje riža v posebni po- sodi, šotorišče, dekleta iz dežele Šan i. dr. Pripovodovai" nam je, da so t. zv. divja plemena, ki jith je obiiskal v de- želi Šam, po svojem telesnem tipu Arij- ci, ki so bili v te zabite kraje potisnje- ni od Mongolov, m^orda iz severme In- dijie, ko je prvi veliki mogul Babar, potomec Tiimuir Leinka, osvojil v 16. stoletjn Hindostam? Ta plemena so ilmela poprej tudi svojo kui'turo, kar dokazujejo ogromne razvaline mest. Pohvalno je iztekn.il g. predavatelj, da Laoti im druga sanska plemena ne po- znajo ne tatvine ne umiora, in da vi- soko spoštujejio svoje staresime in sta- rost sploh. Njiiihovi knezi se bojijo že- kznice, ker z železnico bi prišlo tuje blago v zemljo, s tujkn bragom pa tu- d'i poželjiivost po tujem im lepšem, a s civilizaoijo moralna pokvarjenost. Na koncu nairn je pripovedoval nekaj iz tamošnjoga domačega gospo- dairstva, in sicer kako pecejo meso in kako valij,o račja ja.jca v solnčni vro- čJmi; kako obvairujejo svoje svinje od rdečice s svežo hrano, kopanjem ali vsaj polivanj'Cim z vodo za časa vel'ike vročime; kako obvarujeio pure od cr- kavamja z jako pop ram o lira mo. Iz vse- ga tega je razvidmo, da si teli narodov ne smemo predstavl'jati kot »divje« na- rode. Novejši aimtropologi, antropogra- fi, etnogra.fi im praiagodovimarji, kakor Štev. 115. > N 0 V A D 0 B A < ___Stran 3. n. jji. Pesckel iu JAaUel v svoji »Völ- kerkunde«, Acbellis v svoji kiijiigi »Mo- ! derne Völkerkunde«, Sclimekler v spi- ! su »Die lioliigiion der afrikanischen Naturvölker« in Hocrnes v »Urge- sclii.chite dor MenschihciiU razlikujejo j samo prirodne in kulturne narode, ker po Hoernesu nl naroda na svetu, kii nke doline, šoštanj- skega okraja k\ l^ohorja. Vsi gojencii so biJi kmeiski siniovi ini prav pridni tako pri jiouku kakor pri delu ter so se vrni'lii na svoje domove, kjier jiih tu- di velika vecina abtaue. Novo šolsko leto se je po odredbi uii'nitsti\sitva raz- širilo na 12 meseceiv. Zacel'o we je že 7. oktobra. Prosilcev je bilo 30. Po re- seiiju nikiistrstva se jith je sprejelo 20 kot dl'z. gojence na prost a mesta, 10 pa kot zasebn« na plačujoča mesta. Žal. da se je moralo toliko pro.sLlcev in to ra.vno sta,rejšiili odkloniiti. Veoina sprejer plen. V na- stavljeno past sta se vjela dva nevarna vfomilca, ki sta zadnj-e mesece ogro- žala stamovanäa v Mariboru, Gelju in Ptuju ter pokradla ra(zne obleke v vrednosti 40.000 DLn. Vlomilce je poli- ciija dolgo zasledovala. Prišli so jima na sied ])o vl'omiu v stanovanje Sosijo Ifiintz-Ha.usinanaiiiinger. v Cankarjevi j ul'ici v Mariboru, kjer sta dne 28. sep- j teniibra odnesla raznovrstno obleko, j vrednio okrog 10.000 J)in. Del obleke je | policijta iizsled.ida pri nekem znanem \ priikrivacu, ki je znan kot kupec raz- ! nili ukradenili stvari. Izvedela je tudL za. inioni vlomilcev. Med teni sta vl"o- lii'ilca »del'ala« v Celju in Pt.uju. kjer j sta idiiela precej srečo. V Celju sta : okradla neko st rank o v bližini kolo- d'vora (gre očiividno za tatvLno pri g. Florjia.nciču v Razl'agovi ulici1), v Ptu- ju pa sta v noči od 9. na 10. t. m. vlo- miila v neko vido ob cesti Ptuj—Pod- v.imci. V pondeljek zjutraj sta pnimesla. ukradene stvari v Mariibor ter jäh, de- loina oblecene na sebi, deloma v na- hrbtnikih, nesla k svojemu staremu kupeu. Poli'cija je. tega ßtrogo nadzo- rovala ter je biifa takoj obveščena o prihodu obeh vlomilcev. V trenutku, ko sla priicela sprarvliaii na dan ukra.de- no robo, sta bida areti'ra.na. Eden je Franc Grah, rojen v Gradcu, pristojen v v^t. Peter pri Mariboru, ki je že 15- krai prodkaznovan radi tatvine, drugii pa lvarol Gačnik, ki ima na vesti iisto- tako več tatvin. Oba sta izročena v za- pore mariborskega okroziiiega soclisca. š »ITO« pasta za zobe ¦— najbolja. Razgled po svetu. p PRED VAŽN1MID0G0DK1 V RÜS1J1. Berlllawka >Tägliche Rund- schaui« poroca i,z Moskw: Centralni odboi' komuniistitcne st ranke je izrocil Trockeg'a, Zimovij.eva in Piatokava so- dišču, češ, da ogrožajo mir med defav- stvom. Vsi trije bodo najbrže odposlanii v Sibia'ijo. Ko je centralni odbor za- groziil, da bo odredil ostre ukrepe zo- ]^er delavske mase, če bodo le-te še na- dalje podpiirale opoziiciijo, so delavci napadlii člana centralnega odbora Mo- tl'okova in ga pretepli. Veliko delavcev je bilo airetirainih. V Kronstadtu sta bida razpuiščena dva momariska polka, ker shx prestopLla k opoziciiji. š DR. ANTON GR0SSIGH. Na Reki je umrl milnoli teden voditelj tamka;jšnjidi narodni'h odpadnikov se- nator dr, Aiiiton lirossk'h, zdraivnik- kirurg. V mladosti se je priiznavat Hr- valom; kasnejie j.e prišel v i-taKjianski' taihor in postal najneizprosnejši so- vražniik lastnoga naroda. Ob prevratu si je ja xseh si'l prizadeval za priklju- či.tev Reke Italigi. V pri'znanje je bil imenovan za senator ja. Kot zdravnik je znan po svoji iznajd'bi »jodltimkture«. š TÜJCI V OPATIJt. V Opatiji je bilo tekom septembra \z Jugoslavije 421 oseb, iiz Avstri-je 1000, iiz Nemčije 679, fa Ceske 397, ia Pofjöke 132. Nem- ški bojkot popušča. Skmpno je bilo v septembru tiijcev 4349. g I'üTREBA IN LETINA HME- LJA. Srednjieevropski hnicljski bi.ro. ikstanovljien na IV. mediiarodneni hineljarskem kongresu im Dunaju, je ocendil i'etosnjj svetovni pridelek hmelja na U2i7.00Ö centov po 50 kg, pri cemer ni upošteval pridelke Rusije, ker se od tain niso lnogM dobiti zanesljiivi podat- kK Ker znaša svetovna pLvovarniška potreba hinelja po poročilu niirnberske tvrdke Johann Rarth in ,siai .1.207.950 centQv po 50 kg, se po tem racuaian«ju kaže primanjkljaj 280.950 centov po 50 kg. Posledica tega pri'manjkljaja je, da so cene hmelju tudi letos ugodne. V rcstavraciji NARODNI DOM v Celju se bodo danes 13. in jutri 14. oktobra dobile pristne domače riževe in pečene klobase. Ljudska prosveta« 1 M1RK0 KRAGELJ: KRESNI- CE IN SNEŽINKE. V ltotni založbi j.e iizdal pesnik knjižico svojih pesmi naji'aivnovrstnejse vsebine. Vendar pa se vleče sikoro skozi vse kakor rdeča nihut erotika, ki se.kaže v nekoliko ne- obi/cajni in cesto zelo rezki obliki. So v zbkki verzi, ki so obcuteni in se Tepo ciit a jo. Razširjajte „Novo Dobou! Trpežna tiger odeja Din 49-—,šo- ten85'—, ša- kard 110 —, Šivana {2 močnega kambrika 185—, iz fi- nega klota 18V-, klot- Hi.t 240--, moi!nyhHwO^yQ H ^ o ^ "^. Dečman Ferdinand — 1 2----------1-----------1 — 145 — — — — Esih Matija . . . .------3-------2 3-------163,142 — — - -Friedrich Ivan ...--------------21 1------------— — — - — Gorenjak Joslp ..----------3227 —------135— -- — - — Hohnjec Viktor ..-------11_17_----------------____ l krava za wekajev. Zasebne stranke .----------------------3—------— — — — — — Junger Ludvik . .-----------2'------13-------,— — — — _ — Kroflič Alojz ....----------;- 161 -----------------------_-__ 5 telet izv. Lapornik Ivan . 4 .----------j— 1 32— --— — 38— — — Leskošek Ivan ...------— — 1 1 1-------— — — — - — Hohnjec Stefan ..----------1 1— 2---------— — - - — Permozer Anton ..----------1— 5— — — — — — — - — — 5 telet izv. Rebeuscheg« Franc - — 9 5 - 54 9 - - — 169— - _ — l vol. 45 teF. izv. Urbančič Adolf . .------1- 14 1 - — _ — t57 — - _ -Vo »Korespondent« na upravo Nove dobe, Celje.. staro damsko kolo se kupi. Ponudbe na upravo „NOVE DOBEV<. Razglas. Županstvo občine Okolica Celje opozarja stranke, ,katerih električni vod bo priklopljen na elektr. vod okoliške občine, da si ne nabavijo same števcev za tok, ker se bo tok oddajal le potom števcev, ki jih nabavi občina; števci, ki so si jih stranke same nabavile, bodo preizkušeni ter se bodo morali oni števci, ki zahtevam ne bodo odgovarjali, na stroške strank odstraniti. Župan : GlinŠek s. r. Pozop gostilničapjll I Dalmatinska z otoka «Vis» Iff I WM fl domača iz znanih prvo- bela in črna, čez 11°/0,vedno If I IV II vrstnih vinogradov vedno na razpolago H 1I1H _______vjealogi. 21 Brezkonkurenčne cene, prepričajte se! 15 FILIP PUKL9 Celje, Gosposka ulioa it. 7. Modna trgovina A.DROFENIK Celje, Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Samoprodaja „Bat'a" čevljev. feifio pjli! — Ceie Mus! — Prizaoio pnovrstno blogo! — Poslrežbo ločio! Delaj, nabiraj in hrani, varčevatl se ne brani. PopolnomaÜ4fl^-no naložite denarne prihranke pri zadrugi Varčuj v mlado-^ti, da stradal ne bo§ v starosti ! LASTNI DOM 8tavbena in kretiitna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju M^jjivost, treznost, varčiiost, so predpogoj nravnosti ! Obrestuje hranilne **0/ , vloge po ^ JO" VeČje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1,500 000 Din. Iz malcga ra-te veliko! Prl naložbl zneska po 20 Din se dQbi nabiralnik na dom. Pfeärna v Celju, Prešernova ul. 6. ,.. Zahvala. Za mnoga izkazana sočutja povodom prerane izgube našega ljub- ljenega sina, brata, syaka in strica, gospoda Poldeta Pretner rez. pešad. narednika in zasebnega uradnlka izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo vscm, ki so se ga kakorkoli prijazno spominjali. Osobito se pa zahvaljujcmo častiti duhovščini, g. dr. Cervinki, braslovškemu pevskemu zboru, požarni brambi in vsem sokolskim društvom; daljc vsem njegovim tovarišem ter vscm darovalcem cvetja in končno vsem, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Braslovčah, dne 11. oktobra 1926. Žalujoči ostali. Tltka In izdaja Zv«ana tlskarn«. — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tlskarno Milan Četlna | za redakcijo Vlnk« V. 6ab«ro. — Oba v Celju.