,Ut korieti lUlftv« akcga ljudat va. Delav-ci *o opraviienl do veaga kar producirajo.
Thla paper is devoted to the intereete of the working claae. Work-era are entitled to all what they produce.
Knurwda« ■•eoad-olaca rnau«r, IHc. 6, itWT, at »h* p<»» offi«-. »t Chkoafo III. uudor ih« Act of Congre»» of »Ureb Ird. IH7W
Office: 2146 Blue laland Are.
"Delavci vseh dežela, združite se
Slev. (No.) 202.
Chicago» 111., 25. |uliia (July), 1911.
Kapitalistični zarotniki so razkrinkani v Chikagi.
Državnemu pravdniku Wayma-nu v Chieagu, golemu orodju kapitalistov. ni bilo zadosti na eni blamaži. Vzlic temu, da se je v družbi polica jskega, nadzornika Huuta, detektiva Guy Biddingera že enkrat blamiral do kosti. Ko je vohun Bid dinger ponujal lliggin-au 25 tisoč dolarjev, da bi v interesu kapitalistov lagal poti prisego pred sodiščem da bi šli na vešala tudi linijski odborniki, ki nočejo kapitalistom izdati strokovno organiziranih delavcev, ni miroval Wayman, da je čel takšen poraz, kr.keršuega do danes menda še ni doživel noben državen i pravdnik.
V	zvezi s polieajskim nadzornikom lluntoni je dobil neke pričd, ki «o imele nalog lagati pred sodiščem, da je Knright, ki je izpovedal, da je profesionalnega vbi-jalea Gentlemana vstrelil v silo-branu. vstrelil tudi policajskega vohuna in odbornika tesarske unije Alt mana v hotelu Briggs po naročilu linijskih odbornikov Simon O'Do vneli - a, das Garvin - a
—hr Thi m aar Kearney - a;-------
Državni pravdnik Wayman je nastopal tako sigurno in ošabno, da je pred nekaj dnovi izjavil patetično, da ne dovoli, da bi obtoženi linijski odborniki položili varščino in bili prosti do porotne obravnave, ker bo za nje predlagal smrtno kazen in ne bo mrro-val preje, da bodo vsi trije odborniki viseli toliko časa za vrat na vešalih, da bodo mrtvi.
Tako oblastno je govoril državni pravdnik pred sodnikom. Njegovo izjavo so pa kapitalistični časniki ponatisnili s hujskajočim komentarjem: zatrobili so zaeno z državnim pravdnikom, da morajo po krivem obdolženi linijski odborniki na vešala.
Po tej oblastni izjavi državnega pravilnika, ki je trdil, da ima tri verojetiie in neizpobitne priče, so srca kapitalistov skakala veselja. V duhu so Že videli unije stavbinskih delavcev zdrobljene v prazen nič, kot ob času justične komedije leta 1886. Veselje je bilo kratko — danes pa imajo velikega mačka, ki jih sedaj tolaži /a skrbno negovane želje in upe, ki so splavali po vodi.
Priče, o katerih je govoril državni pravdnik Wayman, so se izkazale kot trije malopridneži najnižje vrste: policajski vohun, zločinec in malopriden deček.
Tem pričam nasproti je pa zagovornik Erlfstein postavil vero-jetne priče iz delavskih in meščanskih krogov. Ko je .sodnik llono-re pod prisego zaslišal priče, je izjavil državnem upravdniku, da bo obtožence izpustil kot po nedolžnem obdolžene, ako državni pravdnik ne pripelje svojih prič in dokaže nasprotno.
Po tej izjavi sodnika je bil državni pravdnik, nolens volens, pri-nioran dne 10. julija svoje priče postaviti pred sodnika.
V	začetku dokler so trije malopridneži Norman Goldstein, sprijeni deček in Frank Pardee govorili, je šlo vse gladke». Govorili so po želji kapitalistov, kapitalističnih časnikarjev in državnega pravdnika. Državnemu pravdniku "e je topila duša v veselju, ker je *la laž državnim pričam tako Rladko iz ust.
Laž ima pa kratke noge! Tega pregovora se je najbrž spomnil tudi Wayman. ko jv zagovornik , Erbstein po kratkem izpraševanju dognal, da »o vsi trije veliki k hžnjivci, glavna državna priča Pardee pa kaznovan zločinec, kri-r Y°prisežnik. ki tudi po izgovoru a travnikov ni zdrave pameti.
Pe tem dogodku je državni Ppavdnik bled sramote umaknil ' Možni co proti tem linijskim od-wnikom. O Donnelu, Garvintr in
Kearnvu. Kot oblit kužek je je-eljal v zadregi, da mu je policajski nadzornik Hunt priporočil vse tri priče kot značajne, verojetne in zanesljive.
Seveda je to 1«- prazen izgovor. Waymanu je bilo znano življenje Pardeeja, kot je bilo zagovornikom. Noben državni pravdnik ni tako neumen, da bi sprejemal v kaki važni obtožbi priče, ne da bi poznal njih življenje. Nihče ne bo zbrisal vtisa, ki ga je obravnava zvršila na delavce, da je hotel s podkupljenimi pričami spraviti nedolžne linijske odbornike na vešala. Wayman .j«* pač pozabil, da živfmo „v letu 1011, da je leto 1881) že daleč za nami. .
Preganjanje v splošnem je tudi podobno preganjanju izza leta 18S6. V noči predno so nastopile priče državnega pravdnika preti sodnikom Honorem, so vohunski tolovaji - - detektivi udri i v prostore raznih unij. S silo so odprli pisalne mize in pokradli nekatere listine. Vse je ležalo križem v pisarnah, kot tla bi vdrli divji Van-dali v sovražno deželo. Zagovornik Erbstein je izsilil z vprašan.H iz glavne priče Pardeeja. da je dobil denar od polica jskega nadzornika Hunta in zloglasnega Burnsa, tistega Burnsa, ki je u-gräbil hr. Mc ISamara Tri ga oW gnal v Los Angelos.
Ko je državni pravdnik umaknil obtožnico, so se odigrali nepopisni prizori v sodni dvorani. Delavci, ki so poslušali obravnavo, so nekateri vdrli naprej in pričeli stiskati roke svojim oproščenim bratom, drugi so pričeli ploskati, marsikomu je pa kanila solza po zagorelem in od vetrov razoranem licu.
Zdaj si pa še oglejmo trojico, ki naj bi bila merodajna za špeci-alno porotno sodišče, da bi šli na vislice Simon O'Donnel. James Garvin in Thomas Kearnv.
Evo jih:
John E. W. Wayman, včasih se je imenoval Lawy Mayer, nekdanji zagovornik profesionalnih igralcev, lastnikov nesramnih hiš. lista 4 4 Chic ago Tribune", izvoljen leta 1908 državnim pravdnikom za okraj Cook.
Ta človek je dovolil, da je Bus-sejev graftarski in klikarski krožek všel kazni.
Dovolil je, da se je David Beyer, delovodja skebov, ki je umoril strokovno organiziranega pekovskega pomočnika Karela Cer-nija. pred veliko poroto oprav
Nicholas Hunt je obogatel po profesionelnih igralcih, lastnikih hiš greha in delal je kšeft v Hyde parku v letu, ko je bila svetovna razstava.
Policajski načelnik Collins je ob času, ko je bil Dunne župan v Chicagi. odstranil tega človeka iz policajske službe, ker je 44prevest-no" spolneval svojo službo.
Leta 1004 je bil ta človek ob času stavke klavniških delavcev ponižen sluga mesarskih kraljev. Ko je bil leta 1907 izvoljen Fred Busse županom Chicago, je tega uglednega branitelja koristi velc-kapitalistov zopet pozval nazaj v službo.
Frank Pardee, glavna priča, da se postavnim potom umori tri nedolžne odbornike. 9
Tega človeka so aretirali dne 7. maja 1900 v St. Louisu zaradi goljufije in krive prisege. Pardee je krivdo priznal, na kar ga je šoti išče obsodilo na dve leti ječe. Ko je sedel v ječi, so ga poslali v F11Itonov azil za kriminalne blazneže. Temu človeku je dal Hunt sto dolarjev.
To so ljudje, ki so hoteli spraviti tri poštene delAvce na vislice.
Bratje — delavci! Taki dogodki so mogoči, kjer je ol>čina v rokah kapitalistov ali pa njih golega orodja a la Wayman in Tlunt. V Milwaukee, kjer imajo socialisti prvo besedo v občini, so taki dogodki nemogoči — mestna socialistična uprava bi takega po-lieajskega nadzornika kot je Hunt, spodila prvi dan iz službe.
Delavci! Vi iiuate volilno pravico, čez noč, ketlar so volitve, lahko poiuetete s kapitalisti. Zakaj ne st« rite tega? Ali je res treba. da pojde še nekaj linijskih odbornikov na vešala, predno bo-dete razumeli, tla se morajo delavci organizirati tudi politično v socialistični stranki, ako nočejo zgubiti postojank, ki so jih priborili po hudih, težkih bojih in z mnogimi žrtvami T
Delavci, čas je, da krenemo na drugo pot. ako nočemo, tla ne bo tudi za naše potomce življenje pravi k riževi pot.
Mi >» •nu», da kapitalisti črtijo tlelavWe strokovne organizacije. Ali še bolj kot unije, pa sovražijo delavsko politično organizacijo — socialistično stranko. In kar sovražijo in črtijo kapitalisti, za-mOre koristiti le delavcem.
Zategadel delavci v socialistično stranko!
SOCIALISTIČNI PREGLED. ,
—	Socialistični župan W. E. Meuton v Flintu, Mich., je imenoval socialiste za načelnika policije, načelnika odseka za votlo in mestno bolnišnico, toda mestni zbor, kteri po večini še sestoji iz starih strank, je županovo imenovanje odbil, Češ, da so novi nasi avi jenei '4 preradikalni v\ Socialisti so jim prenevarni! Socialistični policijski šef ne bi pretepal štrajkarjev in morda bi zaprl par kurbiše. To je več kot pa morejo kapitalisti prenesti. In kdo bi sle-paril v odseku za vodo in bolnišnico, če bi bil socialist zraven? Resnično! Socialisti ne smejo na taka mesta — dokler se delavci ne spametujejo in ne izvolijo večine socialistov, v mestni zbor.
Scdr. Fred D. Warren, urednik 44Appeal to Reason-a, potuje po zapadnih državah, koder prireja predavanja in propagandistične shode.
—	Kapitalisti se ponekod še vedno poslužujejo policije v svrho razbijanja 4 4 nevarnih" socialističnih shodov na ulicah in kršenja ustavnih pravic, ki jamčijo svobodo govora. V Duluthu, Minn., je 16. t. m. šef policije razbil shod, ha kterem je govorila Lena Marrow Lewis. Množica je na to šla 11a privatni vrt jednega sodruga in shod se je tam nadaljeval nemoteno. — V New Yorku je bil aretiran 19. t. m. sodr. ,T. C. Frost, ko je govoril na Wall Streetu 11-prav pred Morganovo banko. Bil je takoj izpuščen. V Detroitu je bilo zadnje dni aretiranih več pouličnih govornikov na zahtevo lastnikov lokalnih kvartopirnic. V Chicagu so bili pred kratkim aretirani trije poljski govorniki in dva angleška, ko sta na uličnem shodu obdela vala policijski graft in pokroviteljstvo hiš za prostitucijo. Aretirani so zahtevali pori tno obravnavo.
—	Milwauški župan, sodrug Seidel, je preskrbel več munici-palnih higijeniško- zdravstvenih vzgoje val išč za otroke revnejših slojev v mestu. Prvo tako vzgo-jevališče je otvorjeno v pondeljek v poljskem središču mesta. Zdravniki, ki so vešči poljskega jezika in postrežniee bodo podučevale matere kako morajo ravnati z otnei, da bodo krepki in zdravi. Tzvežbane zdravniške postrežniee so na razpolago materam v slučaju poroda ali bolezni vsak čas po dnevi ali po noči na mestne stroške. *
('rnokožni suženj je bezal od svojega gospodarja. Današnji mezdni suženj pa teče za gospo-dar jem in f.e mu ponuja v sužnost.
Kako dolgo še bodo delavci zadovoljni z mizernimi drobtinicami. ktere jim mečejo kapitalisti kot "nagrado" za nakupičono bogastvo?
Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Ce jo Se niste, storite to takoj, da se Vam n* ustavi lista.
Splošen pregled.
Osmi strokovni zbor v Nemčiji.
V praždauih zboruje osnii strokovni kongres — v času, ko je nemško meščanstvo s svojim socialno - zavarovalnim redom pokazalo, kaj razume poti besedo: socialna politika in kako 44zastopa ' delavske interese. Z velikim zadoščenjem se organizirano nemško delavstvo lahko ozira na ogromno delo, ki ga je od zadnjega kongresa z lastno močjo opravilo. Ko je 1. 1909, zboroval sedmi kongres je organizirana armada štela 1, 831.731 strokovno organiziranih delavcev. Danes pa je število prekoračilo dva milijona. Letni dohodki znašajo v minulem letu 64 milijonov mark. Število centralnih zvez se je zmanjšalo, kar je živ dokaz, tla je nemško delavstvo ¿poznalo važnost koncentracije, vižnost enotnega vodstva v strokovnem gibanju. Na dnevnem redu so veleva zna vprašanja. Nemška vlada pripravlja poti pretvezo kazensko - pravne reforme atentat proti delavski koalicijskj pravici; strokovni kongres bo razpravljal o obrambi te osnovne delavske pravice. Z ozirom na žalostna junaštva in na vandalizem, ki ga je meščanska večina nemškega državnega zbora uganjala nad socialnim zavarovanjem, je pomembno poročilo o delavskem varstvu in delavskem zavarovanju. Strokovni kongres bo obtožil meščansko družbo zaradi škandaloznega 44varstva'* domačih delavcev in delavk. Glede domače industrije, tega gnezda kapitalističnega izkoriščanja, se meščanska družba ni nikoli povspela nad votle ;it sentimentalne fraze. Pred nekaj leti je bil sklican tozadeven shod, ki se ga je udeležila tudi žena nemškega cesarja. Pa kaj se je izboljšalo od tedaj? Prav nič! Kapitalizem nemoteno pri živem telesu odira domače delavce; razen Čednih besedi delavstvo od meščanske družbe nima kaj pričakovati. — Dalje bo razpravljal kongres o nezaposlenosti in o posvetnem delovanju strokovnih društev.
čelu eksenator in večkratni milio-irar Clark, je dobila koncesijo, ki ji daje moč, tla kontrolira vso produkcijo v deželi. Ta truAt ima pravico', tlo vseh sodmn cest, gradnjo železnic ,brzojavov, telefonov in državnih cest.
Promet je docela v rokah tega trusta. Tudi enega tovora se ne sme premakniti iz kraja v ffraj, ako ne tla dovoljenja ta novopeče-iuf kapitalistična družba. Vse stare koncesije so neveljavne. In kdor poseduje kakšno staro koncesijo, jo mora izročiti trustu tekom jšestih mesecev.
Iz navedenega sledi, da so gospodarsko ameriški kapitalisti popolnoma podjarmili republiko Guatemalo In smelo lahko trdimo, da ameriški kapitalisti ne bodo mirovali, dokler ne bodo v svojih kremplji!» imeli celo Centralno in Južno Ameriko.
Koder ne pojde z lepa, pojde pa z grda. Najeli bodo tolpo pusto-! lovcev, jo oborožili, da udere v nepokorno državo in zaneti revolucijo.
—	Dokler je vladal v Mehiki krvolok Diaz. se delavci niso smeli geniti. Vsako, še tako skromno zahtevo delavcev je Diaz utopil v rekah krvi.
Zdaj se je spremenil položaj v Mehiki. V pekom rudniku štraj-ka 10 tisoč delavcev, v mestu Mehiko počiva promet na uličnih 'železnicah. Novu vlada pa ne sme in ne more zopet uvesti vlado sablje, ker še ni utrjena. Tudi politični obziri jo silijo, da ne sme vprizarjati krvolitij. Skušala bo torej posredovati v korist, delav-eem. In če to opazijo drugi tlelav-lavci, bodo prišli delavci družili strok tudi s svojimi zahtevami na dan iti nakrat bodemo tudi v Mehiki imeli moderno delavsko gibanje.
'Novi mogotci razumejo, da ne smejo posnemati Diaza. ako se hočejo obdržati na krmilu. Res je Madero eden prvih bogatinov, vseeno pa to ne spričnje, tla ne bi videl dlje, kot drugi bogatini.
Georg Washington, prvi predsednik ameriške republike jc bil tudi bogatin. Vzlie temu je pa bil demokratičnega (ljudskega) duha.
Madero je 11 videl, da je treba najprvo pomagati kmečkemu pro-letariatu s tem, da se med njega razdeli zemljišče. Eden njegovih gubernatorjev, ki ima svoj sedež v Chihuahua, je pred kratkem izdal okrožnico, v katerem oltsoja inozemske kapitaliste, posebno pa izkoriščanje delavcev skozi produ .i« 1 ne v rudniških naselbinah. ki so lastnina ameriških kapitalistov.
a	e
*
—	Tudi republika Guatemala je zdaj popolnonm v rokah tru-stjanov. Ameriška rudniška in zemljiščna družba, kateri stoji na
v miru
MOLOHOVE ŠTEVILKE.
Na podlagi proračunov raznih držav je neki angleški list objavil pregled vojaštva v miru in na vojni v posameznih riržjvvah za leto 1911. T11 se nam kažejo sledeče številke:
število vojakov
na vojni 4.146.000 2,265.000 171.000 1.302.030 111.000 538.000 218 000 3,869.000 90.000 176.500 1,214.000 1.005.000 149.000 379.000 500.000 5,530.000 340.000 1,175.000 400.000
Stroški za vzdržavanje militarizma znašajo v teh državah v miru vsako leto:
V angleških funtih
Nemčija .. .	622.520
Avstro - Ogr.	425.365
Belgija ....	43.126
Kitajska ____	224.630
Danska ....	16.600
Španija ....	115.682
Sev. Amerika	81.361
Francija	608.000
Grška ......	23.224
Holandija ..	33.172
Italija ......	242.375
Japonsko ..	225.500
Norveška ..	12.680
Portugalsko	31.550
Rumu nslca .	85.310
Rusija ......	1,209.696
Srbija ......	37.261
Turčija ____	321.000
Bolgarska ..	56.606
Nemčija ......
Avstro - Ogrska
Belgija ...----
Kitajska ......
Danska .......
Španija .......
Sev. Amerika .
Francija ......
Grška ........
Holandija .....
Italija ........
Japonsko .....
Norveška .....
Portugalsko ...
Rum unija .....
Rusija ........
Srbija ........
Tiirčija .......
Bolgarska .....
42,128.971 31.108.1(H) 2.397.000 11,698.433 1.245.000
5.712.946 25,359.804 34,886.019
926.000 2,495.000 14,916.589 8.900.995 766.000
1.997.947 2,352.366
55,891.194 '1,041.735 11,604.187 1,592.818
257.021.113
Skupaj ...
Skupni stroški v omenjenih državah znašajo torej za militarizem v enem samem letu 257,021.113 funtov šterlingov, to je v amer. denarju približno eno in četrt mi-liardc dolarjev.
— Prvi socialistični poslanec
na Portugalskem. Poročilo o izvolitvi socialista Manuela José de Silva v prvi republikanski parlament je zbudila v prebivalstvu nepopisno veselje; s tem je odprta proletariatu v parlamentu meščanske republike govorniška tribuna. (.Volilna komisija je proglasila izvolitev republikanca dr. Ntinea tla Ponte; vsled sleparskih volilnih manevrov, ki jih je uganjala republikanska stranka, so socialisti vložili protest. Parlamentarna komisija za pregledovanje mandat ov je razveljavil amandat dr. Nunesa da Ponte in proglasila sodr. de Silva priti za izvoljenega.
PAZITE!
........
na številko v oklepaju, ki ee nahaja poleg vašega naelova. prilepljenega «poda) ali
na ovitku. Ako (203)
Je številka
tedaj vam e prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proai-mo ponovite fo takoj.
Leto (Vol.) VI.
Iz polja delavstva.
—	21 premogarjev je zopet darovalo svoja življenja na altar boga profita v Svkesville - premogo-kopu pri Dubois, Pa., ko so eks-
v	,
plodirali plini 17. t. m. Sest je bil») usmrčenih na mestu, a ostale je zadušil smrtonosni pliu in dim.
—	28.795 mož je bilo vposlenih v rudnikih in drugih rudniških podjetjih (topilnicah itd.) v bakrenem okrožju v Houghton County, Mich., koncem 1. 1910.
—	Strajk železarsko - stavbinskih delavcev grozi v l)es Moines, la. Ondotna Iron <& Bridge Co. je vpeljala 44odprto delavnico", ktere pa linijski delavci nečejo priznati.
—	Strajk premogarjev v Irwin - Greensburg okrožju (Westmoreland County, Pa.,) kteri je trajal nad 16 mesecev, je po vodstvu premogarske unije uradno razglašen končanim. Premoga rji so izgubili bitko.
—	V iztočni Oklahomi štrajka 450 premogarjev. Konferenca v svrho poravnave med štrajkarji in premogarskimi Iwironi, 11a kteri je bil navzoč tudi mednarodni predsednik premogarske unije John P. White, se je vršila zadnje dni v FojrfSmith, Ark.
—	Štrajk krojaSkih delaTcev v Clevelandu se nadaljuje. Mestna vlada je dala kapitalistom policijo na razpolago, tla zamorejo razganjati in surovo pretepati štraj-karje. Policijska protekcija krojaških tvrdk stane mesto odkar je štrajk že $15.000 ali $500 dnevno. Zadnji torek je policija peš in na konjih divjaško napadla okrog tisoč štrajkarjev, ki so priredili obhod v štrajkarekem delu mesta. Policaji na konjih so zdirjali v množico žen in deklet ter jih podrli na tla; vihteli so kolce na desno in levo in končno aretirali 32 moških in 26 deklet. Krojaški štrajk v Clevelandu traja že šest tednov in vse krojačniee počivajo.
—	Najznamenitejši štrajk, kar jih je menda bilo še kedaj v Ameriki, je te dni v Vancouver!!, B. C. Tamkaj namreč sedaj prvič, odkar delavci pomnijo, štrajkajo tudi kitajski kuliji skupno z domačimi delavci. Zaštrajkali so stavbni delavci na vseh novih zgradbah. Ko so domači delavci ostavili poslopja, zagnali so tudi Kitajci orodje proč rekoč: 44We no sclabs; we st like alle same as white men!" (Mi nismo skabje; štrajkati hočemo kot beli možje!)
—	V Butte, Mont., je bila otvor-jena zadnjo sredo letna konvencija Zapadne nidarske zveze. (Western Federation of Miners.) Navzočih je 140 delegatov. Lewis A. Duncan, socialistični župan mesta BiYUe^je imel pred delegati pozdravni govor, v kterem je dejal: 44Vaša organizacija mora biti vedno bojevita; s pripognjenim kolenom in z razprostrtimi rokami se ne pridobi nobena svoboda. Stojte pokonci s stisnjenimi pestmi in zahtevajte: <taj! Jaz ne poznam svobodnega niti veselega življenja dokler je moj brat, naj-sibo bele, črne. rjave ali rineiie polti, v sužnost i. Mi hočemo, da bo človeška družba preust rojena tako, tla bo vsak človek lahko pogledal drugemu človeku v obraz in rekel: 44Jaz nisem več kakor ti in ti nisi nič več kakor jaz!"
—	Slov. kapitalistični žurnali-zem v Ameriki mora biti že res skozinskoz gnil, če vstanovljajo neodvisne slov. kapitalistične časnike z denarjem, ki je izsesan iz nesrečnih ženskih bitij, katere je kapitalizem pahnil v hišo sramote.
•	e
a
—	Tužna je prihodnjost za narod, ki čita časnike, ki jih last n je jo in pišejo 1 juti je, katerih rok se drži denar iz hiše prostitucije.
e	e
a
—	Neodvisen list je vsakemu na prodaj, kot prostitutka na ulici.
i^ROLETAREC
'ust za interese delavskega
ljudstva.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik ia ladajatalj:
Jugoslovanska delavska tiskovna družba v Chicafo. III.
Naročnina: Za A merico $1.50 aa cslo lato. 7Sc aa aol lata. Za Evropo U aa calo lato, $1 aa pol lata.
0fltui p0 dogovoru. Pri »prtm»vM biraMSa *• voltu novopa naananiti tudi STAR1 mulov.
PROLETARIAN
Own ad and publiahad Evesy Tuesday by
Senik Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki._ _
¡frank 1'odilptH-. 1'reald.ut;
Frank Podboj, Secretary;
Frank JanatlC, Tr.aaurar.
J^sSEk I
sobscsirrion rates: United Statas and Canada, tl.50 a year, 75c lor half year. Foreign countriaa $2 a year, $1 for half yaar, «awaatisino sates on afraamant.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
Delavci in visoka carina.
Govor sodr. V. L. Bergera v kon
grešni zbornici 14. junija t. L
(Nadaljevanje.)
V severnih državah tudi ni dosti boljše. Pod sedanjim sistemom ni nic več .kot naravno, da so bogatini vedno bogatejši in ubožci vedno ubožnejši.< Prosta konkurenca ne omeja močnega; v izkoriščanju ubogega delavca ima prosto roko.
Druga stvar: Moč na kapitalistični strani je tako velika in odpor na delavski strani se tako ne znaten, da faktično nikjer ni svobode kontrakta. Monopol orodja ~je naredil delodajalce prave auto-krate, delavce pa odvisnike — hlapce. Delavec je navaden najet privesek mašine.
Mašina je postala glavna stvar, toda draga stvar. Živi privesek; delavec se lahko dobi z malimi «treski. Ako danes lastnik mašine in orodja ne dovoli delavcu delati, zadnji nima obstanka dokler spet ne dobi drugega "gospoda produkcije'\ kteri mu bo dovolil delati. Na ta način današnji sistem ustvarja odvisnost tisočerih od par ljudi.
Ironično je, ko naši kapitalisti pravijo, da imajo delavci svobodo, sprejeti ali pa zavrniti pogoje delodajalcev. Ako delavci zavrnejo pogoje, je dovolj drugih lačnih in raztrganih, ki so takoj pripravljeni, zavzeti njihova mesta. Toda recimo, da delodajalec ne more dobiti drugih, ki bi zavzeli mesta tistih, kteri zavrnejo njegove po* goje — kar pa naravno ni nikjer
—	ali mislite, da bi se podal t Je-dnostavno bi ustavil delo. Nikar pa ne mislite, da bi s tem škodil sam sebi. Na njegovem domu bi vseeno vladal luksus kot po navadi in morda bi se kratkočasil se s tem, da bi odpotoval v inozemstvo.
Se ena važna stvar: Ker delavci v plačah ne dobe polne vrednosti svojega produkta
—	ne dobe vsled tega, ker delodajalci delajo velikanski dobiček z delavčevim proizvodom, — za-more li kdo pričakovati, da bodo pokupili nazaj svoj produkt? Po svoji številni premoči so delavci glavna sila konsumentov v deželi, in moč, -od ktere zavisi vse proizvajanje. Ker pa delavci nikakor ne morejo pokupiti dovolj izdelkov in ker se proizvajanje vrši brez pravega načrta, nastaja vsled tega takozvana nad produkcija. Naj delavci producirajo kolikor morejo, malo ali dosti, producirajo vedno več kolikor pa za-morejo kupiti s svojimi plačami. To pa zatg, ker ne prejmejo v mezdah nikdar toliko, kolikor je pa vreden njih produkt.
Iz tega izvirajo takozvane in-dustrialne .krize. Obiskavale so nae vsakih 20 let, ali bolje rečeno, odkar je pričela kapitalistična produkcija. Trgovine in tvomisko delo takrat vselej prestane povsod, ker je 4'preveč blaga na roki". Delavci morajo prenehati z delom in stradati aaimo zato — ker je vsega preveč na roki! Državniki, Časopisje, advokatje in takozvani reformatorji trdijo ob takih pri-likah, da je preveč ali premalo srebra, da ni javnega zaupanja in vse nrogoče vzroke le pravega ne, kteri povzroči krizo ali paniko.
Take hude čase občutijo najbolj le tisti, ki zavise od dela. Siromaki vedno občutijo hude čaae. Žene in hčere kapitalistov obiskujejo plese, partije in gledališča v svili in diamantih vedno, najbodo "dobri" ali "slabi" časi. Ob času krize prirejajo kapitalisti celo pogostejše plese in pojedine, ktere nazivajo "zabave, v k<rist reveže v".
Kar se tiče obstanka za delo, je delavec danes na slabšem kakor je bil kedaj v zgodovini. Negotovost dela in strahote brezposelnosti ustvarjajo zanj naravnost grozen položaj. Delavec dandanes ne sme delati kadar hoče in kadar more, da bi za m ogel preživeti sebe in družino. Dela le tedaj, kadar gre za dobiček delodajalca.
Kako je vse to prišlo — to je stvar i nd ust rialnega razvoja.
V prej šilih dobah, predno je kapitalistična produkcija stopila n* oder, cvetelo je rokodelstvo, ki so po nekterih krajih in v nekte-rih slučajih nahaja še danes. Sistem rokodelstva o!wstal je v tem, da je delavec sam posedoval sredstva za proizvajanje. Delovno o-rodje je bilo takrat še skromno, okorno in zelo po ceni; zato pa ,je tudi pripadalo proizvajalcu. A tekom časa, zlasti odkar se vpo-rkblja parna sila, se je orodje stopnjema zboljšavalo, povečava-lo, spajalo in izpopolnjevalo, tako da je -orodje, ki je bilo se pred 50 leti nekaj navadnega^v rokah rokodelca, danes že spremenjeno v stroj. Namesto ročnega tkalnega stola, kolovrata in kovaškega kladiva. imamo danes mehanični stol, predilno mašino in parno kladivo. In namesto pojedinih delavnic je danes velika tovarna, ktera združuje delo stoterih in tisočerih delavcev. Istočasno je produkcija prešla iz rok osamljenih, pojedinih rokodelcev v serije socialnega in spojenega dela. Vol niha, platno, kovinski predmeti, vse. kar danes pride iz tvvrnic, je skupno delo, ktero gre skoz roke mnogih oseb predno je dovršeno. Noben posameznik ne more danes reči o kakem predmetu: "To je moje delo.".
Kljub temu -se pa s socialnim o-rodjem in s socialnim produktom še danes ravna tako. kakor «e je v času, ko je bilo orodje individualno in ko je posameznik izvršil produkt. Sedanja nova moda proizvajanja je okovana v staro formo prilaščevanja, dasiravno nova forma produciranja ne te melji več na tistih razmerah kakor stara. V prejšnih časih si je last nik individualnega orodja prila stil ali vzel za svojo lastno pora bo svoj proizvod, med tem ko si danes — važnost tega fakta je tre ba dobro premisliti — lastnik o-rodja ali mašine prilasti produkt drugih. Prilasti si ga brez porote in brez razsodka.
Iz tega je jasno kot beli dan da privatno lastništvo sredfetev za produkcijo, ki je poprej služilo producentu le za nabavo produkta, služi dandanes v izkoriščanje, v hlapčevstvo.
Razvoj priprostega orodja ^ stroj je ločil delavca od njegove ga produkta. Na ta način povprečno majhno število kapitalistov si prisvaja monopol in sredstva za proizvajanje.
Ali se potem še čudimo, če se delavci tupatam upirajo vniešče-vanju mašinerijef
Zmage človeškega uma nad na turnimi silami, ki bi naravno morale koristiti vsem ljudem — neomejen izvor blagostanja Človeštvu — so v neštetih slučajih res prokletstvo za delavce I Koliko mezdnih delavcev je nastop mašin vrgel iz dela! In koliko življenj je bilo vsledtega uničenih!
Vse koristi od novih iznajdeb, strojev in drugih izboljšanj ima le majhni razred kapitalistov; na drugi strani pa nove iznajdbe, mašine in ostale izpopolnitve de. lovnega orodja izpodrivajo delavce in neprestano množijo armado brezposelnih, ki ao vedno priprav-ljeni odvzeti dela tistih, kteri že delajo in tako zajeziti delavski trg. In ravno iz armade brezposelnih kapitalisti tudi rekmtirajo svoje posebne policaje, pomožne šerife, pinkertonske detektive in manjše politikarje.
Toda ne trpijo samo mezdni delavci. Mali obrtniki in mali tr-Kovci tudi občutijo pik nejednake kompeticije. Vsak mali trgovec je v večnem boju z vsemi svojimi «otrgovci. Drug proti drugemu
dviga pesti, in večjega sovražni- mora poznati črke. Še starega te-
ka trgovec menda nima kakor je njegov sosed, kteri skuša vsak dan prodati toliko kakor on. Posledica tega je, da se v fabriki kakor v prodajalni neprenehoma zniža vaj o pla<*e vslužbenceiu in da se poveča prodaja.
(Dalje.)
KAK&NI SO SOCIALISTI.
Pod tem naslovom je prinesel liHti živina, zverine, slov. soc. dnevnik "Zarja" v L ju- ei, sinovi coprnic. bljani članek, ki je satira za klerikalne politične žonglerje/
Cl/inek se glasi:
"Kaj so pravzaprav socialisti!
Nikar se ne čudite, ljudje božji, če vprašujemo tako sedaj, ko je v pratiki zapisano leto 1911 po Kristusovem rojstvu in ko ze vsak baron misli, da ve, kaj so in kaj hočejo socialisti. Saj je še milost-ljivi gospod knezoškof Anton Bona ventura Jeglič, ki je prespal štirideset let izza odprave kop-kordata, prepričan, du sega njegova znanost tako daleč, zakaj drugače ne bi ntogel -v svojih pastirskih listih tako drastično opisovati rdeče groze in klicati nebes in pekla na pomoč zoper IIu-ne in Tatare naših dni. Sploh se ne da tajiti, da je število samozavestnih "poznavalcev" socializma in socialne demokracije silno naraslo tudi na Slovenskem, kjer včasi niso mislili, da je sploh treba poznati take reči.
Ali ravno to veliko število dela velike težave. Toliko jih je, ki tolmačijo socializem in opisujejo socialiste, vsak po svoje, da se zdi človeku, kakor da bi se mu vrtel mlinski kameli v glavi in tema se mu dela pred očmi. Cankarjev zlodej, ki ga je Peter pripeljal v dolino šentflorijansko, ni mogel biti v večji zadregi, ko so mu težki dušni dvomi začeli narekovati znameniti monolog. -	^
Kolobarji nasprotij in protislo
stamenta ni mogoče brati brez poznavanja abecede.
Podkovaui s to sicer čisto pohlevno učenostjo lahko opazujemo socialiste dalje. Kaj bomo opazili!
Socialisti so ljudje . . . hm, tudi tukaj se ustavlja pero, kajti slišali in Čitali smo tudi nasprotno trditev. Pravili so, da so soeia-hudiČevi otro-coprnic. Ali morda b»j bile te trditve izrečene v tisti stru sti, ki učinkuje kakor prevelika doza alkohola, ali pa so bile bolj pesniške figure. Kar smo v življenju poznali socialistov so bili vendar vsi tako ustvarjeni kakor tisto bitje, ki ga prirodoslovje imenuje "človek". Zato je nemara tudi brez posebnih dokazov dovoljena beseda, da so socialisti ljudje.
Ali kakšni ljudje! Ker nismo vsi enaki, bo že treba povedati se kaj več.
Socialisti so torej taki ljudje, ki nočejo verjeti, da sta bila v paradižu dva Adama in da je enemu njegova Eva porodila kapitaliste, grofe in škofe, drugemu pa njegova ubogo delavsko paro.
Socialisti si ne dajo dopovedati, da je Bog oče ukazal Rothsehil-dom in Rockefellerjem: "Vaš bodi ves denar na svetu", aristokra tičnim in nearistokratičnim vele posestnikom: "Vi imate pograbiti
Dopisi.
Gleveland, Ohio.
Cenj. sodrug urednik!
Upam, da mi dovolite nekoliko prostora v listu, da opišem nekoliko dogodek, ki se je dogodil tukaj, sredi naše slov. naselbine, in kateri bo še dolgo krožil v sladkem spominu ponose, pri vseh onih, kteri si pletejo nevenljiv venec slave s tem, da se možato postavljajo v času neprenesljive vročine v svojih suknenih uniformah po javnih ulk-ah Clevelanda, da tako pokažejo osupnemu svetu, kaj zna in ve napraviti mala skupina "odločnih", "zavednih" mož ako so vstrajni in složni. Torej k stvari.
Bilo je 4. julija okrog 2 uri po-
< Konec)
V Seatle se je v teku leta mnogo izpremenil« inol *** za delavca na «labeje vj^'10
«e čuti, kako so delavske ra slabe in Seatle bo kintl, Sen Francisko, kjer m ¿L T*1 ti dela niti za dra« denar L mapa èlov.-ku beuti atle (tako ga namreč tatje delavskih žuljev) re D maš sredstev da I,i potoloS^
po-
(tako	_
'skih žuljev) ''v, da bi potola/ lee In socialistični govorniki izrabijo vedno priliko
••livluiri liA»4if..l .!i	.
lačni želod
razlagi beutiful eitva, katerega le poto vživajo le kapitalisti, delavec' mora pa gladovati in spati na nre riji.	HH
Znano mi je, da je pred kratkem obiskalo Seat tle več 81oVen ^¡J^j^^ažd^ zamuditi en
poldne, dan je bil jasen in vroč; čas tukaj. Ali čez teden dni go io toplomer je kazal 108 stopinj ; že pobrali od tod, ker so izprevide« sohiee je s tako silo pošiljalo svo- j li. da za njih ni dela. je ognjevite žarke na zemljo, da 1 V Seattle ni velikih induatrieL se je zdelo, kakor bi hotelo vničiti «i'1 podjetij, kjer lahko delajo kot vse, kar se giblje živega na nji. j pomagači strojem — strokovno Kdor je le mogel, si je poiskal neizurjeni delavci, kakor je to v zavetišča v senci, ali se pa na kak Chieagi, Milwaukee itd. drugi način ubranil silni vročini. Tukaj so srednje velike delav-Nemila osoda je ravno hotela, da nice vseh strok in imajo vpoalene
vso zemljo", delavcem pa: "Vi boste garali in se mrcvarili, da s» bo posvetni in cerkveni gospodi dobro godilo na zemlji".
Socialisti mislijo, da človek nima oči zato, da bi bil slep, ušes, da bi bil gluh in razuma, da bi bil neumen. Zdi se jim, da niso samo delavčeve roke ustvarjene za delo in samo bogat inska usta za piške in torte.
Taki ljudje so to, ki pravijo,
se
vij bi se dali še nekako ustaviti da Re svet ni Spreminjal in raz-in raztegniti v ravne črte, če bi vi-iaI- le dokler niso sedanji bo-vsaj Janez vedno govoril kakor *atini nagrabili svojih bogastev, Janez in Pepe vedno pel kakor ter (,a nj nobenega zakona, da bi Pepe. Toda kaj naj ti pomaga logika in vsa.druga učenost gor do katoliške matematike, Če en« reč v enih ustih ni dva dni enaka in kam naj se dene ubogi razum, če sc mu dimnikar pred očmi spreminja v mlinarja in če plešejo vse mavrične bane kankan?
Dr. Krek pripoveduje v pondel-jek, da prepričan kristjan ne more biti socialni demokrat, v sredo j zatrjuje, da je za vsakega marksista prasaora v Slovenski Ljudski Stranki, v petek hvali socialno demokracijo, da je značajna stranka, v nedeljo pa obžaluje ob sentimentalnem pritrjevanju dr. Šu-šteršiča, da je samo rep liberalne stranke.
Socialni demokrat je so pošteni Člani slovenskega naroda, obenem pa zločinski izdajalci slovenskega naroda. Pred volitvami so socialisti ljudje, ki poznavajo prave politične naloge, dan po ožjih volitvah so največji tepci pod slovenskim solncem. Dopoldne pošteni delavci, popoldne judovski hlapci.
Človek res ne sme preveč razmišljati o vseh sodim h in interpretacijah te vrste, zakaj eno samo premajhno blaznico imamo na Kranjskem in še te ne hvalijo prav preveč. Kdor se hoče izogniti nevarnosti, ki izvira iz tega nedostatka deželnega gospodarstva, mora e-
moral zdaj naenkrat ustaviti ves razvoj.
Tudi ljudje so socialisti in njih duše so polne nezadovoljnosti. Pa še tega jim ne vtepete v glavo, da je nezadovoljnost greli, zločin, ali pa vsaj strašna nesreča. Narobe! Pravijo, da ie zadovoljnost brez povoda velikanska neumnost in jo celo smatrajo za zlo.
Taki so. Kam jih vodi večna nezadovoljnost, bomo pa še videli. Kdor hoče z nami vred spoznavati socialiste, naj pa pridno čita "Zarjo". Ta mu bo povedala marsikaj o njih.
Ameriški Slovenci, ki hočejo poznati socialiste, naj pa čita jo "Proletarca". V tem listu bodo mnogo čitali o njih.
nergicno reči "amen" in se zahva-
liti za vsak tak poduk od klerikalne in liberalne strani. Potem si mora ogledati socialistični program in delovanje socialne demokracije in če mu je pamet zdrava, bo našel odgovor.
Najprej pa naj še pomisli, da bi se moralo res začeti solnce sukati okrog zemlje, kar je že od Gali-lejevih časov odpravljeno, da bi mogli biti liberalci ali klerikalci ali pa slogaški narodnjaki zado-volj ni s socialno demokracijo. Nasprotnik, ki se ujema z menoj, naj se gre solit. Stranke se ločijo zato, ker so njih interesi, nazori, ei-ji različni. Kadar jc ovca volku všeč, je navadno slabo za ovco in zategadel je tudi za socialno demokracijo bolje, da ni všeč drugim strankam. Ne liberalni, n< klerikalni želodec ne bi mog« biti zanjo prijeten dom.
Če smo to prevdarili, tedaj bomo vedeli vsaj toliko, da niso socialisti ne liberalci, ne klerikalci, ne nacionalci in sploh nobeni alci, ampak pač samo socialisti. S tem spoznanjem smo že nekaj pridobili, zakaj kdor hoče čitati knjige,
— Charles M. Schw&b, predsednik "Betlehem Steel Corporation", ki se je ravnokar vrnil z bmzeljske mednarodne konference jeklarskih in železarskih baronov, taji ali dementira, da se je v Bruslju šlo za ustanovitev mednarodnega jeklarskega in železarskega trusta.
Izjava Schwaba nima najmanjše vrednosti. Kapitalisti še niso nikdar dovolili, da bi jim kdo gledal v karte, kedar so jih tako zmešali, da jim je bil osiguran velik profit.
Pribita resnica ostane, da so jeklarski in železarski industriclci izvolili na mednarodni konferenci odbor, k ima izdelati načrt, da bo mogoče nadzorovati ceno jekla in
železa po vsem svetu.
• •
*
— Monarhisti — kraljevi privrženci na Portugalskem bi kaj radi s pomočjo neumnih ljudi zopet prišli do polnih skled in loncev mesa. V Guimaresu so zanetili nemire, kar se prav slabo strinja z nazori monarhistov, ki so zelo pobožni ljudje, kateri pričakujejo še le plačilo na drugem svetu. Ti nemiri so provzročili tudi krvolit-je, kar je gotovo tudi v protislovju z verskimi nauki. Njih čreda, ki navadno ne ve, zakaj gre, je napadla častnike in vpila: "Živela vera in monarhija!"
Monarhistični pustolovec in kapitan Conicine, ki si je najbrž pridobil več lavorik pri klerikalnih damah na kraljevskem dvoru kot na bojišču, se pripravlja s pustolovci, da udere preko meje in zaneti državljansko vojno na korist kralju.
sem moral po opravku od E. 63 do E. 40 St., hodeč počasi ter se ogibal kolikor je bilo možno soln-ca odprtim mestom, dokler nisem prispel v bližino Knavsove dvorane, kjer seu nepričakovano naletel ob velihe gruče ljudi, s katerih, radovedno stegajočiii obrazih, sem spoznal, da pričakujejo nekaj nenavadnega nekaj izvanred-nega. Ustavil sem se in ni mi bilo treba dolgo čakati, že so zazvene-li glasovi godbe; cela četa unifor-inirancev se prikaže na piano. Prvi hip sem mislil, da so to klovni kakega velikega cirkusa, kteri o-pravljajo javno reklamo za večerno predstavo, ali kmalu sem se prepričal, da temu ni tako. m čelu čete je namreč jahal povelnik na konju tako ponosno, tako samozavestno, kakor maršal pred zmagajočo armado, ter le ovčji pohlevnosti konja gre priznanje, da ni odletel z njeera v finem vratolomnem skoku. Za tem je korakala godba, tik za njo "fanentre-ger" z dvema pobočnikoma. nato je vodil "oberlajtnant" pehota sv. Alojzija, držeč junaško v roki svojo bridko sabljico, izpod čela pa pogleda val po strani po gledalcih kakor bi hotel reči: no, sedaj vidite, vi nizkotni civilisti, kaj ste vi v primeri z vojaškim^dosto-janstveniki. Za temi je korakala kompanija žalostne* matere božje s puškami in nožmi ob boku in za temi še mali oddelek civilne voj-
le izučene delavce.
Milionarji pridejo sicer z vsho-de semkaj gradit hotele, a delavnice imajo na vshodu, kjer je delavna moč ceneja nego ob pacif'-ku.
Znani veletat delavskih žuljev Srnith Priemir je pričel graditi 42 nadstropno poslepje. Ogromna , svota. ki bo stala za orjaško gradnjo, ni bila zaslužena z delom nje. govih rok. Vse t.» .j,' bih, pritrgano delavcem, njih ženam in otrok od ust.
Dalje gradi 25 nadstropno r čo Union Trust Co in kakor se je, se bo spomladi gradilo se drugih poslopij. Seveda ne varii* pravijo, da je od-aT preveč dima.
Mesto Seattle je mesto hote cerkva, mesto Valvation Army gnezdo ameriške buržoazije.
Mizarske obrti pa, če bo šlo naprej, kot gre do sedaj, je ne več. V zadnjih šestih letih je nehalo s poslovanjem ti naslj tvrdk za mizarsko obrt: liri decorating Co.; Seattle Bank x tu res Co.; Graham Store Fixt Co.; Gorham Weber Co. in Ni Taylor Cabinet Works Co. V teh delavnicah sem delal d jih niso zaprli. Znana Gorham Weber Co., ki je bila ena najvi jih Udaren v Seattle, opreralje: z najnovejšimi stroji in iznajdb mi za proizvajanje v miz stroki in ki je imela vposlen
ske. Videt i je bilo na vseh teh st,)ln" preko :*<N» mizarjev je J ljudeh, kakor da bi prišli ravno ral° istot«ko zapreti, ker ni mo-j z vode. Bili so skozinskoz premočeni od potu; njih f>brazi so bili
skoro podobni žareč emu železu,! nan}rei vsled nizkih delav ktero se ima vsak čas raztopiti ,	lahko konkurirati in ta
Oj ti Alojzi in ti žalostna mati Vla'lati °el k™^»*-božja, zapustita vsaj za nekaj tre- 1 r! Umjsk,h	se ^ 0
nutkov svoja nebeška mesta; po- i eostokrat razpravljalo, kako bi
glejta doli na to dolino solz in vi-
dela bosta, kako se v vajinem imenu parijo in mučijo ubogi ljudje na pekočem solncu, kteri niso zakrivili druzega, kakor da se jim dopade igrati vojake.
Po končnem poizvedovanju sem zvedel, da obhaja viteško katoliško društvo sv. Alojzija, desetletnico svojega obstanka, kateremu na čast paradira vojaščina žalostne matere božje.
Slovenski delavec v Clevelandu
prišlo tem neugodnim razmeram v oko in sprejeli so se tudi predlogi, da se za brani uvoz vshod mizarskim in sploh stavbin proizvodnjam na pacifik, toda d seglo se ni ničesar. Mizarski izdel-ki pridejo / v.sIomIm dvakrat ceneje, nego jih je mogoče izgotoviti tukaj.
Naravnost sramotno je, da * mizarji na vshodu tako malo brigajo za povišanje mezde in skrsj* šanje delavnega časa, kar bi bilo v prvem oziru v korist njim s*-
pusti otročarije, katere nimajo ' mini in v pomoč nam na zapadli nobenega pomena in ti nič ne m-o- in pacifiku.
M/) T»AtY»ni»o4! i Vi » • 1 1	| J	,
rejo pomagati. Otročja doba, ko smo še kot mali dečki skakali o-krog po tratah ter igrali vojake, je prešla. Nismo več otroci, prišli smo v resno življenje. Otročje igrače niso za nas več. Premisli, kake krivice se godijo proletari-jatu, premisli, koliko prestanejo v življenju, premisli, kako si izkoriščan in zatiran; premisli, kako je tvoje mukopolno življenje, ker danes ne veš, kaj bode s teboj jutri. Mesto merilnih igrač si nabavi znanstvenih listov in knjig ter
Tukaj na Zapadu, katerepa eni imenujejo Wild West, smo v po-; gledu organizacije vseeno na bo-ljem. Tukaj je minimalna plača mizarja za osem umi delavnik $3.50. Cene življenskim potrebščinam so pa enake vshodnim.
Kaj pa Milwaukee, Chicago itd. kjer sem moral parati 10 ur za, $1.50, $1.75 do $2.00. Znana tvrd-| ka Brunswick Balke Calendar CoJ v Chieagi, ki izdeluje salonsko opravo in ki ima svoje tovarne po vseh večjih mestih, kakor tudi %
00 dnevih pn ^tosti izobražuj evoj Evropi, ima tudi tukaj svojo I duh, da bodel enkrat razvidel, po j lialko. Pred par leti je imela tvrd-
lobi -----*------ -—i— kft zaposlenih od 20—25 mizarjev.
Povprečna plača je bila $5.00 f* 8 urno delo, sedaj so vposleni 1« trije mizarji, ki opravljajo le rt* paraturo. Tvrdk a skrbi, da pridt vse delo zgotovljeno iz Chicage kjer delavci delajo za $2.50 de (119 na dan. Oddelek /a pohištft je pa zaatopan v Grand Rapid*; Mich., kjer delajo mizarji skorsj za nič, kot kitajski kuliji. Ii tef* ' je razvidno, da kapitalisti le ta»
kaki poti je mogoče priti trpinu do rešitve; stopi v vrste mednarodnega razrednozavednega delavstva; pomagaj svojim tovarišem v njih boju za rešitev človeštva iz krempljev barbarskega izkoriščanja; postani človek nove dobe, prosvitljen s spoznanjem resnice. Postani socialist!
Najlepši pozdrav vsem tovarišem !
Vincenc Jurman.
grade svoje tovarne in jih puste z batom" udriha vse prepočasi lronati, kjer je po ceni delo, ozir. Žalcstno je pa«, da je med našimi [Jijer ni dobre delavske organizaci- delavci za delavsko stvar še tako
[je-
V Seattle ne svetujem nobenemu hoditi za delom.
Znani \Vanenštcin, policijski
malo zanimanja. Vsak naročnin "Proletarca" naj bi se sramoval, ako ne da vsaj 50 et. za moža na delu za večjega "Proletarca''. ■■ ■Ml Proletarce je odvken ediuole i, ki je paseval v Seattle, kot od delavcev in zato je dolžnost fiki paša in z njegovim nasto- delavcev, da ga podpirajo. Gor za ►m proti socialistom vzbujal v tiskovni fond Proletarca, d«Mbo vnosti ogorčenje, se nahaja se- mož delal Tonetu v Chicagu ne-dsj v disciplinarni preiskavi, ker dolžnega veselja! je kar na debelo kradel občinski	a. Wershnig
denar. Neki Taljan po imenu G.	_
Tupper mu je dal $1000, df. je 1 / Cleveland, O., 7. julija, smel nemoteno držati prostitutke. Cenjeni aodrug uredniki Nadalje mu je Taljan Malogiova-1 Dne 3 in 4 julija se je vršila tu-ni,/plačal enako svoto, da je smel kaj v Clevelandu konvencija ue-ržati nemoteno plesno dvorano, ( ke jug. so*«, rad. federacije. Ni moj kamor so zahajale prostitutke. V namen poročati Vam vse podrob-
temnih bezementih je od borznih špekulantov in drugih gemblerjev prejemal ogromne svote denarja. Ker pa prebrisancu le niso mogli do živega, poklicali so na pomoč znanega detektiva Burnsa iz San Francisca. Burns je zagnal takoj krik, da je šef ograftal mesto Seattle najmanj za $300.000. 26. t. m. bi imela biti sodnijska obravnava končana, a se je zopet preložila za en teden. Najbrže pa bo šel lopov prost iz zapora, ker vrana vrani oči ne izkljuje. Kaj ko bi se Burnsu tako ponesrečilo pri br. McNamaras v Los Angeles?
Najbože kakor hoče, lopov poli-cajšef je razpolagal z denarjem kar očividno. Slutil je že v naprej, da če bo izvoljen sedanji major Dilling, da bo šla vsa njegova čast in zasluga za satansko delo rakom fviigat in da bo njegovo brutalne vlade konec (poleg $M gih 60 policajev in detekivov) je priredil svojim kolegom večerjo ki je stala nič manj nego $50.000,
To ga pa izdaja, da je bil ropar prve vrste. Gospodje sodniki • so mnenja, da je mož ravnal modro, ker baje tako je moralo že biti, kajti mož da je allright.
Čud iti se tem dogodkom seveda ni. Saj pravi pregovor: male tatove obešajo, velikim dajejo pa nagrade.
In zvonec republikancev Seatt-lu najbrže ne bo več pel, to so
nosti, ampak omenil bi rad samo, kakšen vtis so napravili ti socialisti name.
Ta jug. soc. rad. federacija je skupina nekaj hrvatskih in srbskih klubov in šteje malo nad 100 članov. Imajo svoje glasilo z imenom : "Radnička borba", ktera izhaja tukaj v Clevelandu v hr-vatskem in srbskem jeziku.
Konvencija je bila sklicana večinoma radi tega, da se določi, naj seli pridružijo k Socialist Party ali k Socialist Labor Party. Skle nili so, da se pridružijo zadnji, ker prva, po njih mnenju, ni zadosti revolucionarna. Na mene so ti socialisti napravili vtis kot ljudje, kteri mislijo, da je za vničenje kapitalizma potrebno samo mnogo govorjenja a malo dela. Toda ne kapitalizem; kaj to, vsi
;»»»♦»»♦»« oooooooooo o oooo<
: Stran Kp>
k roj a če v ?h šivilj, ki tirjajo člo- j Rutenberg si je zakril obličje z veške razmere v delavnicah, izven rokama in odšel.
delavnic pa človeško življenje. V množici, ki je gledala manifestacijo za boljše življenske razmere se
— Ne morem. Ostanite tukaj, je zašepetal.
Vstopil sem v sobo^ kjer so de-
♦oooeoooooooooooooooooo»»'
rezultat splošnega ola-,. *«, . * ... f .. _ i. sova n.ia o obisku so I borec in izčrpani h in izsesanih de- lavci vezali Gapona.
druga etbin kris- lavcev v krojaški veleobrti, se je Po prvotnem načrtu so ga imeli
TA NA 1(>1°	prelivala iz duše v dušo le ena mi- ustreliti. Ali trgal se jim je iz rok
Z današnjim dne/n, 25. julija, M ,7 T Zmaira trPinom	in berai'il za »«ort. *
je večina klubov jugosl. soe. Zve- nacl kapitalisti, nad njihovimi iz-	— Bratje, bratje ... je žebral.
ze vrnilo glasovnice o obisku sgdr. *°riičevalci! Vzpodbujajoči klici	- Nismo tvoji bratje . . . Tvoj
E. Kristana z drugo leto v Ameri- fledalcev » klici štraj-	brat je Račkovskij.
ko. Poslati imajo glasovnice sa- karJev v en «a« mogočen klic, da	— Bratje, prisegam Vam, da
mo še trije klubi, kar znači, da 8* Je J™0	Krivi(*a ¡e> *e8em £ storil le ** vafio ^o
je zadeva rešena	človek izkorišča človeka! — V — Slišali smo tvoje ideje, vemo,
Predlog gl. odbora, da pride ?ebo krivica- *e človek	kakšne so.
sodr. Kristan v Ameriko, so klu-1 Z1V1 0 de u d™*ega človeka!	- Sodrugi. v imenu preteklo
bi sprejeli soglasne, z navdušen- 10 J.e. bl1 vtw> ki *tt Je nam«	Btl — odpustite mi . . . v imenu
jem. Iz med tisoč oddanih glasov, na.pravlla v?Il**«tvena manifesta-	preteklosti . . .
™ »m^ .......Delavci so ga brez besedi vezali.
je glasovalo proti le 8 glasov. To	?V0J* pravice se boreč rti Delavci so ga brez besedi ve*
znači, da je zanimanje za Krista- *trajkHrj?v' 1>a 8MJ ¿e biI vtis ta" — Sodrugi, usmilite se, sp* nov obisk ogromno. Sedaj pa so- ko m0*0<5en 1U veličastven, da je nite se, v kolikih rečeh ste zc
spom-zdru-
ogromno. Sedaj pa „„ . .	- .
drugi, povsod na delo, da učvrsti- m,rovala tUl}1 policija, katerim na- ženi z menoj! mo naše postojanke, tako, da bo-1 vadno ob .l'a,u. «trajka kaj radi | — Prav zato zaslužiš smrt, ga je mo
rok	______
de nudil istodoben položaj." La^tt m --I kr'' Iato ->e Mte smrt-
Čimbolj bomo utrdili svoje po- ZADNJI TRENOTKI GAPONO- In kakor po spontanem dogovo-
zan s tem človekom. Koliko krvi! . . .
Sodrug je zaklenil vilo in. vsi smo se razšli, vsak svojo pot.
To je vse, kar sem imel priliko videti in slišati o vsej tej drami.
Ubiti jednega človeka je umor; ubiti deset tisoč oseb je pa junaštvo — slava!',Čudovita logika!
Ako vlada neče storiti ničesar dobrega za vse ljudstvo, čemu potem še trpeti stroške take vlade?
mož z batom" doma.
imeli, ko pride Kristan, dovolj Pos*anei° koltfki rahli za pasom, zavrnil eden izmed delavcev. — v izvrševanju dela, ki ga bo-	Kunčič. Ti si prodal policiji našo delavsko
VI.	I ru s o mu vrgli zanko okrog vra
(Konec.)	tu ter ga vlekli k železnemu kavl-
Tukaj podajam torej nekatere	ju, zabitemu nad obešalnikom,
odlomke, ki se in i jih je posrečilo	Ilropeč in loveč zrak je Gapon
slišati.	zakričal:
— Petindvajsettisoč, to je lep	— Bratje*. . . otroci! Počakaj-
denarsem slišal Gaponov glas	te, privoščite mi zadnjo besedo.
Račkovskij pa še kaj doda.	— Potegni ga — je ukazoval
Predvsem je treba naznaniti tri o-	delavec, ki je bil šel 22. januarja
.sebe iz bojevne organizacije. •	za njim (namreč 22. januarja 1905
Ali če bi to zvedeli moji so-	kp je Gapon vodil množice pred
drugi? je vprašal Rutenberg.	carjevo palačo).
....................... - Ničesar ne bodo zvedeli, ver-	Eden izmed sodrugov je planil
Kristanov prihod v Ameriko. Vse I R(i,v'kovsky je tako razu-	pokonci:
lane v klubih Jugosl. soc Zveze, men.21ovek» d* zna vse to urediti.	— Dajte mu zadnjo besedo, ko
stojanke predno pride sodr. Kristan, temlaglje in večji uspeh bodo imela njegova predavanja in javni shodi.
Sodrugi! Na delo vsi!
Sodrugom tajnikom Jugosl. soc.
klubov in članom na znanje.
Vsled ugodnega glasovanja o obisku sodr. E. Kristana, se na podlagi tretjega predloga v glasovnici razpisuje z avgustom t. 1. 5. c. več od člana na mesec za
«^K^asa ^ztzi^ri^ fakor ^*H^rselahkopopolnomaMnese;h***?>je«T'
ie bilo odsloviienih še dm	" J ' , P*. 1rade tega zaključka opozarja, da vpo- m0-	~ B™tje, ;e zazebral Gapon,
TL „ r" UI11J° ^ vsak n»('111 s0 hoteli šiliaio skozi 10 mesecev n»nrei Jotem .ie del razgovora ušel m0. ko so nekoliko ponustilL-vrv. ki
, , .. ,	. .v	■ šil j a jo skozi 10 mesecev naprej
-lokazat., so «oomhst.eno stran- U, 5 c. vei! na mpsec tajništvu
k,, ustanovili kap.tal.at. Spravili ,Ingosl soc Zveze Naj sc ^ uva.
so ,m dan «akovrstno • dokaze". ! žnje da ne bo nopotrcbnih rokla.
da je soc. stranka v zvezi z rep. in dem. stranko.
Ko so dobro obdelali socialistično stranko, so se spravili na "Am Federation of Labor". Ta je po njih mnenju druga naprava kapi talLstična za izrabljenje delavcev.
Ko so tako "obsodili" vse orga-
macij.
Tajništvo.
pokazale pomladanske volitve, De-	J cionarci, kakor do sedaj." Tresi
mokrati so se združili s takozvani-	se kapitalizem ameriški, bliža se t*
mi Holyrorerji, a ker še niso bili	/«drija ura
sigurni, so se zavzeli za žensko	Kako daleč pridejo ljudje, ako
volilno pravico, računajoč, da je	iS0 (iHj0 voditi rnznjn, sebienežem.
ženstvo še precej klerikalno, kar	kažej0 ti karakterji. Hrvatski de-
se je tudi v resnici pokazalo —	iavci v Clevelandu bodo tem lju
m farška banda je zmagala. Far-	(iem odgovorili na ta način, da
ški kandidat Dilling je bil izvo-	nstanovijo soc. klub in se združi
ljen majorjem z velikansko veči-	j0 z jup ZVPZ0 v Chicagu
no nad republikancem Gillamom,	ftoC. stranka v Clevelandu se
ki je hotel odpreti vrata prostitu-	dobro pripravlja na prihodnje ciji na stežaj.
nizirano delavstvo ameriško, so pa h dopoldne ob 0. uri in sicer zaklicali: "Mi pa, dasi je nas rav- prostorih socialističnega Doma. no malo število, ostanemo revolu-1 Na dnevnem redu so zelo važne
stvari, vsled tega je upati, da bo
popustilj^v^v, ki
ji paznosti.	ga je stiskala okr<>g vraiu — ftrat-
Ko Jtem mogel zopet raznmet4,1 je I IMmilife-^sr, dragi moji sta govorila o delavcu Čereinuhi- Odpustite mi v imenu preteklosti, hu ki se je bil pred kratkim ustre- V imenu preteklosti! lil vsled razkritja bivšega Gapo- Delavci So mahoma potegnili za novca Petrova s Gaponu.	vrv in Gapon se je brez moči iz-
ZA KENOSHO, WIS. I ~~ t:erem»hin je bil tepec, je tegnil. Nekoliko sekund in je bil Vse sodruge ee tem potom opo- 08tro in zlobno pripomnil Gapon. mrtev, minja, da .ie vdeleže prihodnje To mu g.re; norc^!	Delavci so mračni in žalostni
seje Jugosl. soc. kluba, št. 11., ki T je verJel Vate» j« odgo- odšli drug za drugim na teraso, se vrši v nedeljo dne 30. julija 1.1 vor!1 Rut«pherg.	kjer je stal Rutenberg.
* Nekaterih stavkov mi zopet ni Pdeletavala ga je živčna mrzli-bilo mogoče slišati, potem pa zo- ca in s tresočim glasom je vpra pet:	šal:
Ali kaj, če te na primer ova- — Ali je končano? dim? — je dejal Rutenberg. Če | Vsi so molčali.
vsak slov. sodrugov navzoč. S socialističnim pozdravom Frank Žerovec, tajnik.
odprem vsem oči, da s izapleten — Na vsak način ga 'je treba Račkovskimin da služiš detektiv- preiskati, je končno dejal Ruten-
Slov. soc. klub, št. 27. je pri
nemu oddelku? Neumnosti!
berg.
.ie
odgovarjal Vsi so se zopet vrnili v sobo,
zadnji seji izvolil sledeči odbor: 9ap.on' bi il to v*rjel? Kje kjer je viselo Gaponovo truplo. Joe Jauch, organiz. 1128 E. 63 |	ki dokažejo, da je ta-1 Delavci so ga pregledali,
The Holy Major, kakor ga na-zivljejo njegovi pristaši, je prostitucijo zatrl popolnoma.
Socialisti kakor drugod, tako tudi tukaj napredujejo rapidno. To so pokazale že letošnje volitve, pri katerih je bil prvič'postavljen socialistični kandidat za majorja E. Brown. Dobil je lepo število 6745 glasov; nadjal se jih ni niti 1000. E. Brown se je izrazil, da čez 7 let mora biti Seattle drugi Milwaukee. Kako tudi ne, saj kapitalizem sam uči delavca potom svoje proizvodnje in lastnine, da ve ločiti, kam delavec spada skozi leto in ob času volitev.
Moderni delavec ne more več verjeti, da je težko in naporno delo, pa pomanjkanje prinesel na svet, ali da je to božja odredba. On se zaveda svojega položaja in si ga želi izboljšati pri vsaki dani priliki. Raj, o čemer so ga poučevali v šoli kot otroka, da pride po smrti, želi imeti tukaj, kakor ga imajo njegovi izkoriščevalci. Nebeško veselje prepušča zaveden delavec Čikaškemu Tonetu.
Konečno naj omenim, da "mož
--------.	_ ~ . „------, uspeh
Matia Petrovčič, koresp. tajnik.	koT ln Potem ie v časopisih lahko preiskave je znan.
5436 Stanart A ve. '	razglasim za provokaterja in blaz- — Sedaj na snidenje, sodrugi!
Ant. Gradišer, finančni tajnik.	ne^a* Sit'er Pa pustiva to. Boljše Mislite na sodbo. Ali ste slišali
\nton Bogataj, blagajnik."	Je» da 8e pogovoriva o najini za- vse?
\lbin Paulin, knjižničar.	— Vse smo slišali, so pritrjevali
Nadzorniki knjig: Fr. Somrak,	sem «i11 zoPet mogel slišati, delavci in odhajajoč so Rutenber
\nt. Branišel, Josep Mestek.	sta že govorila o nameravanem iz-1 gu stiskali roko.
Zastopnika pri mestnem cent-	daistvu atentata na carja in Dur-
jorja je C. E. Rnthenburg, kteri ralnem odboru: Matija Petrovčič	nova-
je eden najboljših soc. govorni- ¡n Vincene Jurman.	— Ali te sodruge vendar obesi-
kov v Clevelandu. Pričakovati je, AgiUcijiki odbor: Vincenc Jur-	J'° ~ deJal Kutenberg.
da se število glasov v Clevelandu | man> Albin Paulin in Fr. Mikše.	~~ Kadar ™ seka gozd, padajo
mestne volitve. Nominirala je svoje kandidate za vse mestne urade razven councilmanov, kar ston v kratkem času. Kandidat za ma-
najmanj podvoji. Torej Slovenci, kateri ste državljani, na noge za delavske kandidate v jeseni. Vaš za socializem
M. Petrovčič.
Rutenberg je dolgo zrl na Gaponovo viseče truplo.
— Tako je visel tudi Kalajev, je nepričakovano izpregovoril. Potem je obmolknil in zopet po
trske, je odgovoril Gapon. Ali saj daljši pavzi dejal.
NAROČITE SE NA DNEVNIK si von,1ar P08,al Kalajeva v smrt.	— In vendar je dobro, da ga
"ZARJA"! Izakaj ne bi mogel poslait v smrt	niso ustrelili. Drugim je priprav-
Kdor želi čitati podučne članke ™di tehT	vislice, zaslužil jih je sam.
o socializmu, novice iz starega kra^ Potem sem slišal, kako je Ga-	Izstrelitev bi bila prečastna zanj.
- i ja, ta naj naroči dnevnik "Zarja" pon ?ovoril 0 evolucijskih stran-	Ali tedaj se je zmračilo njego-
- Iz Teherana prihaja vest, da Zarja izhaja v Ljubljani, Selen- kah ln kako 8e ie 0 prevaril.	vo obličje in tresoč se, je nenado-jšni šah Mohamed Ali Mirza burgove ulice št. 6 | H in stane za Nadalj0
je hvalil Račkovskega in I ma dejal:
prejsni
maršira z močno vojsko proti | Ameriko $6.00 za celo leto. glavnemu mestu. Glavarji Baktia rov so ponudili vladi 5000 mož za obrambo Teherana.
— Na otoku Haiti je zopet majhna revolučica. Razne klike so si
njegovo sposobnost, da zna vse	— Saj je bil nekoč moj prija-
tirediti brez hrupa.	I tel j I . . . Moj bog, moj bog! Ka-
Kmalu nato se je odigral prizor	ko grozno! . . . Ali bilo je po-
s "slugo", namreč s sodrugom, ki	trebno . . .
je bil postavljen na stražo.	Rutenberg je parkrat prehodil
delavskem listu "Proletar-I ('aPon Je opazil tega sodruge,	po sobi in obrnivši se k meni, je
cu". Le malokedaj primem za pe- ki -ie stal v okrovišču za vrati.	vprašal:
ro in napišem dopis o tukajšnih Zgrabil ga je z roko za vrat in	—Povej, ali je on poznal N. - a?
U.. •__j____rr v_	zflkričnl t clnonm nAlnim lilnona I \ 1 i i a ».,^,...,„1 J. •____r__• •
Colllinwood, Ohio.
Cenjeni sodrug urednik!
Prepusti mi malo prostora v na
sem
^dajiVkoncesijTnozwnskim^kard-1 razmerah» ker «e dopušča" čas, I ^kričal z glasom, polnim blazne I Ali je razumel,"da izvršujejo sort-
* ...	.„	F . ,1« Ki tr»lilrr» dnrki«/\xro1 Irn* K: A grOZC RutenheriTIl !	I ho dolnvni in r>« r»-.«»..! r.
talisom ni razdelil pravično med <'", "	«»op-oval. kot bi rad. (?rozo f«t*nb"f1 /	ho ^'«ve. m ne morda politični
klikarje. katerih «lavna naloga Dne", jul.ja t. lsose	h ~	i.00 Je VRe JlÍ41- tre-1 nasprotniki t
je. da a pomočjo inozemskih kapi- ,la v	" »f.Publ * Sq«-'	^ "b"- . .. .
J	J	1 re, pod trdimi koraki štrajkujočih Potem se je obrnil k negibčno
krojaeev in šivilj. Ob deseti uri' «foječemu sodrugu in naglo ter
zjutraj so pričeli korakati štraj-' Wube*nivo dejal:
karji — krojači in šivilje
talistov pošteno skubijo in odirajo domačine.
—	Mislim, da sem dejal.
—	To je ddbro! Rad bi, da bi
on
Slovenski delavci v Sygan in okolici
(t? F» O Z O R !
Jugosl, Soc, Klub Mladi Vrh, §1,13, J, S. Z,
priredi v soboto večer, dne 29. |ull|a ob B url
VelIRo Veselico
v korist tiskovnega fonda
Vssk prijatelj delsvskegs Časopisja nsj bi bil navzoi!
Veselica »e vrši v dvorani sodr. L. Kao«&.....PrMlle vsi!
Za vse bo skrbel	ODBOR.
dolgem sprevodu po eni strani gor, po drugi zopet dol. V sprevodu je bilo več godb in prapori podružnic krojaške unije št. 27., 28 in 37 so plapolali visoko v zraku. StTajkarjev — moških in ženskih — je bilo pet do šest tisoč. Nekatere ženske so korakale z dojenčki v naročju. Za sprevodom so jahali policaji na konjih, ki pa niso ta pot kalili javnega1 miru.
Iz množice strajkarjev ao se ču^ Ji klici, ki tirjajo pravico za de-
sar
i „ . j .	.v i Rutenberg ni končal in zamah-
e ne Z) T T 7 ' "H ™ši z roko je zopet začel m"riti
'?	e- f«mo sobo iz kota v kot
povej, kdo te je sem postavil. I « .
Sodrug, ki je hotel dobiti časa, 1 a se Je ustav,L je odgovoril:	I — Zagrniti mu moramo obraz.
Vse vam povem, samo daruj- Pre**eži vrv in zakrij ga! ' te mi življenje.	Dal mi je nožiček s škarjami.
Ne boj se, ne boj* golobček. — S temi škarjami som mu od-
Prišla je — in kar naenkrat — potreba, da se znajdem v severni Minnesoti. V ta kraj sem namreč špekuliral, da jo odrinem v jeseni, ko se odpre lov na srne in Muse, katerih je še prav mnogo v teh krajih. Toda človek obrača, potreba pa obrne. Zato sem se nenadoma vkral iz Chicage, in posledica tega je bila, da so me zadnji teden čitatelji zaman iskali po kolonah "Proletarca."
No, in kako je bilo v Minnesoti? — to vem, je vsak željan vedeti, kdor se zanima za "Moža z batom."
Tisti dan, ko sem se peljal na dipo", je bila v Chicagu taka vročina, da mi je kar sapo zapiralo. Lahko si mislite torej, kačo sem bil vesel, ko nas je vlak vlekel iz te peklenske vročine.
Ko smo prišli drugo jutro v Duluth. sem se ne malo čudil, ko . sem začutil okrog sebe prav občutno mrzloto. To me je uverilo, da smo prišli izven meje in okrožja peklenskih bogov čikaških in da imajo tu gospodstvo bogovi ledenikov in burje. Spomnil sem se naglo, da imam v koveegu telovnik, katerega sem z nekako zado-voljnostjo del nase, v nadi, da bo vendar le malo odleglo. Popnem rokavnih (rekelc) in ko 'začekam* kovčeg, se podam na štreet, da vidim, kako izgleda mesto, od mojega zadnjega obiska. Mesto se po svoji obliki ni spremenilo v ničemer, samo brezposelnih delavcev je bilo to pot mnogo več po u-licah, nego preje. Popoldne sem jo odrinil v Ilibbing. Tam sem dobil 1. zastopnika "Proletarca" s katerim sva se podala, ker sva i-mela čas, v Andrejčkovo — kakor je gori napisano — čitalnico. V čitalnici je sedelo krdelo otrok, edini obiskovalci Carnegijeve institucije. Delavca bi čovjek ne mogel najt notri, izvzemši, če je brezposlen.
Zastopnik P. H. mi je pravil zanimivo dejstvo, kako Steel trnst zatira mesto Hibbing, z namenom,
ga je začel tolažiti Gapon, Le go- "tngel lase takrkt, dne 22. januar- Vže do1 cene P°«e*tvam, pod —: xt,-x„„.._ ---*	I _	...	kterimi leži železna ruda. To je
vori. Ničesar ti ne storimo.	I ja: a zdaj ravno z njimi
Pa se je obrnil k Rutenbergu. Rutenberg ni končal stavka in Treba ga je ubiti.	je odšel. Rame so se mu krčevito
Ali ta hip je Rutenberg odprl tresle, obraz mu je bil mrtvaško vrata na stežaj in delavci so plani-1 Med.
li n aGapona.	Trudil sem se, da bi ga umiril.
Ko jih je opazil, je padel na — Dobil je, kar je zaslužil, sem i-	*	rekel.
lavce. Tem klicem je pa odgovarjala množica, ljudj? najraznovrat- i kolena in zakričal:
nejših stanov, ki so «tali po tro-j — Martin! Martin!	I — Seveda, ali vendar . Ka-
toarju ali pa iz nebosežev gledali; - Tukaj ni nobenega Martina! ko strašno, kakšna groza!* J'veličastveni sprevod štrajkujočih Odvlekli so ga v aosedno sobo.' Saj sem bil v tolikih rečeh zve'
tudi velik vzrok, da Companija neče proizjavati rude na površje v okolici Hibbinga. Na ta način hoče prisiliti biznissmene in druge posestnike, da bodo prodali posestva kompaniji po zelo nizki ceni. Vse cene zemljiAčem t. j. lotom v Hibbingu so šle dol, po ne kod za 50 do 60 proe.
V Chisholm sem se sešel s stsri. ml in novimi znanci in aodmgi.
NaSteval jih ne bon», ka jih je pre več. Chiahohnčaue je doletela velika milost božja. Poalovil ae je namreč od njih po francosko «jih župnik iu odšel nekam v Washington. Ostavil je samo cerkev, farovž, in kuharico, ki sedaj sameva v farovžu in čaka "partnerja". Mislil sem že za tihem, da bi se človek gredoč "meldal", pa bi menda ne bilo zdravo, ker kakor so pravili, kuhareo stražijo, policaji, ker se boje, da bi ji ti preklicani socijalisti ne pripeljali "ženina".
Socialistični klub v tem mestu napreduje prav dobro.
Iz Chisholma nem ae podal v Auroro, kjer so se ženske baš pripravljale na (čujte!) blagoslov-Ijenje droit, zastave. Seveda je ta korak konservativnih ženic o-budil v naprednih ženah, katerih je en par. ogorčenost. Ženičee so baje v velikih skrbeh, kako bo "fana" obdržala av< jo "farbo", če ne bo požegnana."
Od kar jo Pirnat sezidal fo-rovž, je cirku od muh; kajti cela cirku se prav lahko zasuče v fo-rovžu. Pravijo, da stane farovž še enkrat več kot cirku. Notri da ima vse v žametu in ogledalih o-premljeno z vso novodobno komo-diteto. Na kraljestvo drugega sveta, pravijo, se Pirnat pofajfa. On vživa raj že v tej dolini solz, prepušča pa raj onkraj groba svojim ovčicam, ki ga pa zadnje čase ne gledajo nič kaj prijazno. Eni so celo tako hudomušni, da so mnenja, da bi bilo dobro prašati v forovžu za "board", ker prihajajo na obisk vedno prav fletne dekleta, kar pa meni Pirnat, da je Čez vse le on boss in da to nobenega Kranjcev prav nič ne briga.
V Aurori. kakor mi je pravil sodrug, ki se zanima za organiziranja soe; klubov,- bodo 4mett~r kratkem soc. klub. To enim tamkaj gotovo ne bo po volji, ampak delavci lahko istotako reko tistim ki bi čez to radi zabavljali, kakor reče Pirnat: "to je naša stvar!"
lipam, da najdem soc. klub iz Aurore kmalu v registru Ju gosi. soc. Zveze.
Pozabil bi bil kmalu povedati, da sem bil na Evelethu. Well, v tem kraju se dela zelo slabo. Ljudje govore samo o mufanju. Poleg "slabega delavskega položaja, je pa slabo tudi to, ker ima Ril-ban velik klobuk, pod kterein drži malone % Evcletških Slovencev. Ta možakar ima ljudi hudo v strahu z vso svojo kmečko na-d uto« j o. In le dobri organizatorič-ni sili bi se posrečilo upeljalti druge, bolj zdrave kulturne razmere in raztrgati mreže, ki jih je spiel in jih plete od dne do dne naduti Bilban. Ker je na E-velethu nekaj dobrih naših pristašev, je vsekakor upati, da se pre-jalislej ustanovi tomkaj socialistični klub.
Tz Aurore sem se podal s sodru-goin, ki se zanima za organiziranje soc. klubov na Ely. Tam sem dobil starega znanca in zastopnika J. T.
Na Ely se dela šc precej dobro. Pa tudi naša svar tam ni sedaj nič več ako tuja. kot je bila nekdaj. Vse se približuje tej naši toliko "potadlani" stvari in vsa znamenja kažejo, da imamo bodočnost zasigurjeno. Seveda, ljudje bi se morali bolj zanimati za čitanje kot za pijačo.
Ne daleč od Hibbinga se mi je neki saloonar, kjer se ne čita Prelet arec, pobahal, da je tržil na 4. julja preko $400. To me je zanimalo toliko, da sem ga vprašal, koliko saloonov je v naselbini. Odgovoril je, osem. Prašal sem ga, če misli, da ao tržili vsi po $400, nakar mi je preračunih da no tržili eni po $250. drugi $300 in eni celo $500.
Ko sem augestiral, da so na ta način tržili poprečno vsak po $350, je pritrdil ponosno rekoč: "prav šur" toliko. Povedal sem mu, da znosi to $2800 in predložil mu tudi, da bi sc za ta denar Že lahko sezidala lepa čitalnica.
Mož je priznal, da je to velika svota in da bi še žnjo res nekaj ukrenilo — ampak je dejal potem, ko je obrnil čik in pljunil debelo: — fantje se postavijo!
Te-le številke so me zelo zainteresirale, tako, da sem jel na tihem računati, koliko so kranjski fantje z namenom, da ae postavijo. zapili 4. julija v Minnesoti.
Nisem se mogel držati pravih številk, ker nisem hotel pretiravati in ker mi vse naselbine niao
dodobra glede saloonov znane. Preračuni! pa aem poprečni», da so Kranjski fantje zapili dne 4, julja na podlagi dohodkov zaključenih v naselbini blizu Ilrbbinga najmanje $50,000. — Toda več o tem, drugi teden. Za danes mahnem $28.10.
Huray za večjega "Prolctar-
ca!
TISKOVNI FOND.
Preje izkazano .........
M. Podboj, (Jrauville, 111......
Is Victor, Colo...............
Nace l'relemiik ..............
Frank Hum ..................
1). P.........................
I* La Halle, IL:...............
John Kokliö .................
To»u. Kralj ..................
Mart. Daraanlč ..............
Jugo«l. hoc. klub 6t. 11, Kenottha
Ant. Koklič .................
Jack Htonich, Chicago.........
John Golkonda nabral po i+odru-jfih v Wheling Creeku, W. Va. Touy Haje, Chiahohn, Minn,... Joe Drobnič, Chisholm, Minn., Louia (Juidca, Kvelth, Minn.... Kr. Ambrozich, Kvelth, Miuu..
Karl Jerich, Aurora, Minn.....
John Kurnik nabral med »odru-drugi v Oregon City, Oreg... Frank KauČiČ, Pueblo, Colo... John Krbutf, Han Franciako, Cal. Itlai Lomar, De* Moiuca. Iowa.
159.00 1.00 ,50 .50 .50 .50 1,00 1,00 .25 .30 5.25 .80 .50
3.00 1.00 1.00 1.00 .50 ,05
9.00 .25 .50 1.00
Bkupaj do dauea........$187.10
Izlet v Ljubljano vspeh!
Od povsod se oglašajo za izlet, ki ga priredi Austro Americana z brzoparnikom "Martha Washington dne 29. julija v staro domovino.
Vozni listek stane iz Ne\V Yorka v Ljubljano in nazaj v New York samo $77.78 in pa le $73.78 za one, kateri so amerikanski državljani.
Izletniki, kateri se bodo udeleži li tega izleta bodo imeli sledeče ugodnosti:
1.)	Vozili se bodejo v kabinah tretjega razreda in ne v med k rov-ju.
2.)	Dobivali bodo posebno hrano na brodil.____________________________
3.>	Spremljeval jib b<*de poseb ni uradnik Austro Američane (Slovenec) kateri bode pazil na postrežbo in red.
4.)	Posebni vlak iz Trsta v Ljubljano.
5.)	Na razpolago izletnikom bo godba na parobrodu.
6.)	Vozni listek za nazaj je ve ljaven za leto dni in ako izletnik želi se voziti v drugem razredu to tudi lahko stori, ako doplača raz liko v ceni.
Kdorkoli se želi vdeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnil, naj se zglasi (v slovenskem jeziku) pri: Austro - Americana 2. Washington St. New York.
Veliko zanimanje za izlet je po Minnesoti. pa tudi drugih državah. Rojake, ki prihajajo iz Minnesota in so v naglici pozabili kupiti vozni lstek pri g. G. L. Bro-žiču, se lahko zglasijo v našem uredništvu, oodkoder jih bomo peljali k pot blaščenemu zastopniku Austro - Američane g. Kempfu, 120 N. La Salle St. Chicago. 111. To velja tudi za vse one rojake, ki se peljejo preko Chicago in so pozabili kupiti vozne listke. V splošnem pa priporočamo, da vsak kupi vozni listek pri pooblaščenem zastopniku družbe predno gre na pot.
Oni rojaki pa, katerim iz katerikoli vzroka ni bilo mogoče kupiti voznega listka pri- od hodu. naj se pa zglasijo v gl. uradu Austro-Američane, 2. Washington Street, New York. N. Y.
Plini v telesu,
Nabiranje plinov v telesu povzroča veliko neprijenost in tudi trpljenje. Zanesljivo zdravilo v takih slučajih je Trincrjcvo ameri-
"No Work-No Pay The Warkingman's Probh
Zo nema rje ti prehlad.
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
godatrani nevarne posledice, ako J se pravočipmo rabi po predpisili, I ki ao natisnjeni na omotu. 25c. lin 60c. steklenice. — Pazite na lime in sidro na omotu.
1f. M. rlcntfr A U, 111 ftart HrMt Sn tarl, R. I. Dr. KlrhutJ«*« Ooiifro Plini« oUjA.Jo.
(Sta. alt W )	J
ško zdravilno grenko vino, ki u» ravnava prebavo, očisca organe in jih (hran ju je v popolnem re<hi delavnosti. Priporočljivo je v boleznih želodca, jeter iu drobja zaradi njegovega koristnega vpliva na te prevažne delo prebavnega w stroja. Oidravlja zapeko ter podeljuje hitro iu gotovo olajšbo v slučajih glavoboli, kislega želodca, omotičnosti, revmatičnih in nevralgičnih bolečin, boli v hrbtu in gorcčiee. Uživajte ga v vseh slučajih neprebavnosti, razdražlji-vosti, slaln sli in bljuvanja, izgube slasti, ščipanja in krčev, kakor tudi med okrevanjem in kadarkoli je potrebna dobra odvajalna tonl-ka. V lekarnah Joa. Triner, 1333 —1339 So. Ashland Ave. Chicage,
Illinois.
. *
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. I »d ravni ik» pretakava bresiilaiao— ¿ati je le adavila, 1924-26 Blue IalaaJ Ave. Chlcago. Za dne ure: Od 1 do I po pol. Od 7 do 9 sveeer. Izres Ohieaf« živeči bolniki naj ptftalo alovenakl
POHlfiTVO NA PRODAJ!
Pohištvo prodam po zelo nizki ceni, ker mi soproga odpotuje v staro domovino.
Kdor želi kupiti pohištvo naj sc zglasi pri J. Križanič, 4954 W. Ohio St. Ghicago, BI.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ghicago, 111
Ima večjo aalogo ur, veriiie, prsta nov in drugih dragotin. Izvršuje vaakovratna popravila v tej etroki p zelo nitki
ObiMite gm!
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vae pristno in po zmernih cenah.
vac. kroupa,
1225 W. 18th St. Chicago. JU
*' N ATUR ALIZACIJSKI ZAKON" >e imenuje knjižica, ki je namenjena za tiate rojake, ki žele postati državljani Zed. držav.
Zakoni za naaeljence ao čedalje bolj atrogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri ae razlaga, kako se postane ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Pr. Petri-du, 1830. So. Center Ave., Chica-go, 111.
DOBRO SLUŽBO
Za dobre lotografije
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|flrte|Se
slike: otroke, družine, akuDine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
MA VOGALU 14. PLAČIL
TELEFON CANAL 28?.
USTANOVLJEN J 188a.
lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je OBemurni delavnik postal zakon in ae množe brezžične poata-je, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telfegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Mem-phis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland. Ore.
Skladišče	čevljev
za dame, možke in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila ae priporoča si. občinstvu
JOSIP JECME1UAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chlcago. lil.
Zdravljenje v 5 dneh ZZt
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ NOŽA
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoccli, 8tructuri; dalje ozdravim, nalezljivo zastrupijenje, iivčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočib se moških.	1
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da hi bili OSdfSvUeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili I /Irivljeni j»o tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vgpeino.
Popravite Vade zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških, če je upanja v vaši zadevi, vam pojasnem, kako se treba zdraviti
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE mo$ke bolezni
Zfuba najrona. heleim v ledicah in jetrih
zdravim hitro za stalno
in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupi jen je in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr, Richter-jeviin "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov ateklenica in se spozna po varstveni znamki a aidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode in raz-
j-_ nib ncopojnlh pijač.
1837 So. Fiak 8t. Tel. Canal 1406
Zastrupljen)«
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organnke| bolezni zdravim za stal-(Preiskovanje brezplačno) no Zdravljenje aa stalno, Je, kar želi vs^kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na tančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajšajte bolečine (Nasveti aaatonj.)	J
N. Clark Str.
med Randolph in Clark Odprto: 8 «JutrsJ do 8 «vsčsr. Ob nsdsljsh od 8 sjutr. do 4 pop
■a.a.a.a.a.a.a.^.a.aa.a.
Slovencem in Hrvatom priporočam avoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK, 1837 So Centre ave., Chicago, HI
AVSTRO -AMERIKANSKA Črta.
Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brci poštni in novi parobrodi na dva vijaka: '
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
l Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-i jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, elektri-j čno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in cdravnik govorijo slovensko in hrvatako.
j Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
6e»TI Agt's, 2 Washington St., New York.
Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, 111.
Na|več|a trgovina
z žganjem, vinom in smodkaini na debelo.
Vse blago prve vrstel Dve prodajalne:
JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 8t. Clair ave. Cleveland, Ohio,
Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Princenton 2002.
Blago pošiljamo tudi izven Cleve-landa.
Pišite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna!
DR. ZINS, 183

41TO LETNO IZPLAČILO OBRESTI V ODDELKU NA s Ml HRANILNIH VLOGATELJEV.
Obresti so všteti od 1. julja. Iste se izplačujejo ali dopišejo k hra-nilnimvlogam pod tem datumom.
Nove hranilne vloge, ki dospe do 15. julja t. 1. se štejejo obresti od 1. julja.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chicago, III.
jjjg i" P«l miljini dolarjev.	Odprto » soboto od 8 do 8 uro ziočor.
1	i i i m mu_________
ROJAKI
v VVaukeganu!
Če k očete piti dobre pijače in se raba viti po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Marke! Street, Waukegan.
Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjamc, naj se prepiča.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave
to*» vino plr® in ftffanj« prr. rnt*. Smodk» pnr. kvalitete to na prad.j. Za mn<.rohn.j*n po*t m pr»porofa rojakom v Clavclandu, pa potnikom	letnik.
Sodrutf ! Naé liât je ^ ^
iiejše orožje ! NjtriW Podpirajmo in širimo 11,4 rajmo, da bo ' novn^ se večji in moènejii! brez svojega čaaopijj. ^jj1
življenje brex solnca ^ # • •
Dflax
stvari, a ve<lo pa le IDai()
Jako važno vpraâM^
"Ali aem ie poalal uo^ai.
ročnino na "ProleUrca^f Ô# ne! —
Podpirajte «ocialinično tm
piaje! Naročajte, čitajt« b 'Proletarca'1 Priporočiju hrnt 8kim delavcem 'Radničko Btražo',
Spomladanske in
letne
"Nobby obleke"
po zmerni ceni
za odraščene in mladeniča
Najnovejše mode.
IAWNDALs|
$.WCorner 26 ° ¿Central Park/fa,
Rudolph Layer,
lastnik.
prva slovenska
Vinarna in Gostilni
v Kallfornlfl,
kj«r ne trvM dobra vtna tn tnparttftno pivo. Prodaja vina na «alon. in na di
Ant Schnabl,
cor. Trumbull iti. in 26. Str,, Gkicifi, 1.
Najboljše in najfinejše obleki
so po nizki ceni na proda) ' pri H. 8CHWARTZ,
16—18 N. Halsted St„ Ohleagt
Velika zaloga klobukov, 6epie,fc. vljev, perila in kovžekov.	^
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi t darilo.
I
Dolžnost vsakega socialista ja, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". PridobiU mu nove naročnike.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
S A L O O N
s modernim keglji&en
Sreie pivo v eodčkih ia buUljkafe in druge rarnovrstne pijače ter uai>ha •raodke. Potniki dobe èodno čiAče aa nizko eeao.
Postrežba točna ln lzborna.
V aem Slovencem in drugim Sli ae toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centr. Ave. Chictf*
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St., La Salle, 111
Toči tm, goat Uni podrejea« pija«* «o»« priporoča rojakom aa obda«
M, A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, 111.
J. Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleke, čisti, lika ia popravlja. Cene zmerne. «
J. Kosirnik, 3708 W. 26tti St.
Tel. Lanwdale 1761.	Chloaf^
LOUIS RABSEL
moderno urejen nalun
H 460 BRANO AIE., KENOSHA. VIS
Telefon 1199.