Dopisi in novice. ¦— Iz Celja 11. marcija. Učiteljsko druStvo v Celji je iraelo 7. p. m. svoj redni shod, katerega se je vdeležilo 22 učiteljev in učiteljic. — Prečital in poterdil se je zapisnik zadnje skupščine, objavili so se došli dopisi in potem so prišli v posvetovanje predlogi g. Jarca, ki se glase tako-le: 1. Prednašanje in obravnave naj bi se v društvu vredile tako, da se najmanj polovica teh verši v slovenskem jeziku. Za cnako vredbo naj skerbi vodstvo. 2. Društvene zadeve — kakor naznanila in povabila naj se razpisujejo vsikdar tndi v slovenskih listih. 3. Društveni zapisnik se vodi tudi v slovenskem jeziku. 4. Slovcnsko petje naj ima v našem drnštvu niesto nemškemu vsaj enako. Na to se vname jako živo razgovarjanje, povdarjali so se pomiselki, ki zavirajo to izpeljavo, mnogo se je prigovarjalo, a tudi mnogo ugovarjalo. Debate so se posebno vdeleževali g. g.; Bobisut, Kropej, liupnik, Weiss, Valentinič, Lopan in Jarec, ki je stavil te predloge. Naposled se posamezni predlogi vendar vsi sprejmo z veliko večino. Za učitelje zunaj Celja delujoče je ta skep važen pridobitek, kajti marsikako obravnavo ali sploh izkustvo bodo lahko, tako rekoč, Se gorko za se porabili, ker se bodo veršile obravnave in vaje tudi v ovem jeziku, v kojem je podučevati učiteljem v okolici. Mestni učitelji ne potrebujejo v tem oziru toliko slovenščine, ker podučujejo vse v nemškem jeziku, slovenščiua jim niti kot predmet nij predpisana. Pristavek vred. Veliko imamo pod peresom, kar bi radi pristavili k tej debati, a ker g. dopis. molči, naj molčim tudi jaz; vprašam pa le, ali je celjsko učiteljsko društvo oficijozno, ali je izrastlo iz svobodnc voljc učiteljev, ter je neodvisno. Ako je poslednje, je vendar moja nemcrodajavna misel, da učiteljeru na Slovenskem ne gre toliko skerbeti, kako bodo v nemžkem podučevali, zato že drugi skerbe, in v istini ne premalo, — marveč slovenski učitelj naj skerbi, da to, kar pri sosedu najde, preloži na slovenski jezik, da tako koristi ljudstvu, komur je za učenika postavljeu. Označujoče je že to, da je bil predlog g. Jarca sploh potreben; a sklepi bodo kazali, ali ima to društvo zdravo klico v sebi. — Društveni račun za preteklo leto so pregledali in poterdili g. g.: Bliimel, Potočnik in Lever. Odboru se nalaga, da iztirja ostale društvene doneske. Mnogo je udov, ki svojih doneskov ne odrajtujejo, pa tudi ne naznanjajo, da nehajo biti udje društvu. G. Bobisut potem v daljnem govoru razpravlja sredstva, pripomočke in način nazornega nauka pri številjenji z začetniki. Govornik navaja, da je malim novincem pri števanji predočiti prej nedoločne števnike, ter jih obravnavati toliko, da deca dobi nekovi pojem in razloček o tem, kaj je n. p.: nekaj — nič, veliko — malo i. t. d. a potem se še le preide k določnim števnikom. Med raznimi drugimi sredstvi priporoča, ter dejansko kaže prav male na vsaki strani razno barvane tablice iz terdega papirja, nekaj teh naj se da vsakemu otroku v roke in sicer toliko, kolikor šteje število, katero se obraraava. Tu so prisiljeni sodelovati tudi oni, ki so navadno razmišljeni ali leni. Eadi pomankanja časa se je govor g. Lopana »izlet z otroci v naravo« odložil na prihodnji shod, kjer ima biti pervi na versti (slovenski). — Za posel pri društvu se dovoli šolskemu slugu 6 gl. — Seja se konča. B. K. — \i Vrabč na Vipavskem 31. marcija 1878. Približala se nam je vesela pomlad. Kdo bi se je ne veselil? Po dolgem zimskem spanji prebudila se je mati narava, ter nam ravnokar začenja razkazovati svoja divna čuda. Mila pomladna sapica vabi nas, da naj zapustimo mračno zimsko izbico, ter naj se podamo pod milo nebo občudovat krasno naravo. Ptičice pevke od zore do mraka pojejo Stvarniku hvalno pesem. Zala, res zala si mila pomlad! — Med slavčki, ki jih je prebudila letos pomlad, posebno se milo glasi on, ki je zapel »sonetni venček v spomin mili domovini«. * Kaj velja, ljubeznjivi bralec, da si uganil, da ta slavec je g. Radoslav Silvester, tergovski pomočnik v Vipavi, ki je pred kratkim izdal mali šopek domoljnbnih cvetličic s sledečim izročilom: nIz venca, v zgodnji vitega pomladi, Odbral za narod šopek sem cvetlic; Pošiljam med slovenski svet v nadi Vedriti serca Lratov in sestric; Sprejmite ga, — sodite — prosim, milo, Priprostega to pevca je darilo". Drugi slovenski listi so to delce že omenjali, mislim torej, da se spodobi, da tudi ti »Tovariš« nekoliko spregovoriš o teh pesnili, kajti ravno g. g. učitelji se mnogo pečajo s petjem. V 1. letošnjim listu je pisal »Tov«., da dobre pesni za deklamovanje naj več pripomorejo, da se navadijo otroci pravilno govoriti. In ravno knjižica, ki jo tu omenjamo, podaja v to sverho obilo prav dobrega gradiva. Posebno se nam zde za deklamovanje primerne sledeče pesni: »Vse za vero, dom, cesarja«, »domu«, »rnajniku v pozdrav«, »slovenka sem«, »kaj dete vpraša?« »junakovo slovo« »kaznovana zloba« i. t. d. — G. Silvestrove pesni so zelo priporočati našej mladini, kajti odlikujejo se po priprostosti verzov in domoljubji, ki iz njih veje. In ravno take poezije naj bolj ugajajo mladeži, ki nima še razvitega duha. Zatorej priserčno priporočamo imenovano knjižico našim g. g. učiteljem. Dobiva se v Ljubljani pri bukvovezu g. Gerberju, pii g. Tandlerji v Rudolfovem in pri g. pisatelju v Vipavi po 25 kr. G. Silvester ne išče materijalne koristi. Eekel mi je, kakor hitro bodo pokriti tiskarni stroški, razdelil bo ostale eksemplare ljudskim šolam. Iz tega je razvidno, da je vodilo g. pisatelja zgol domoljubje pri izdanji svojcga delca. Da se častiti »Tov«. bralci prepričajo, da priporočane pesni g. Radoslava res ugajajo našej šolski mladini in da so polne domoljubja, zato navedemo, kako poje pesnik ID o m •&.. Dom preljubi, dom predragi!Zlobnež je, kdor te pozabi, Za-te sercc mi gori;Kdor ne ljubi te zvesto; Za-te je, in bode bilo,Ti si biser mi predragi, Dolder v persih mi živi.V tebi umerje se lahko. V tebi zibelka jc mojaIn kdar to me bo zadelo, Tekla, v tebi mamicaDom premili! prosim te, Zlata me poljubovalaV tvojem krilu da bi smelo Pregorečega serca.Počivati mi serce. — Kako priprosto, otročjemu razumu popolnoma umevno, izrazil je pesnik tukaj gorečo svojo ljubezen do domovine. Tako lahko umevne so vse druge Radoslavove pesni. Če se ozremo na nizko ceno tega delca in na njega bogati obsežek, upati smemo po vsej pravici, da bodo g. g. učitelji radi po njem segli. Ivan Zarnik. — Iz Cateža pri Jesenicah se nam piše 28. p. m. med drugiin to-le: Pri nas je šola morala preneliati zaradi bolezni »difteritis«. Pomerlo je že mnogo otrok, še celo odrašene dekleta pri 17 letih merjo. V eni liiši je vsa družina na tej bolezni obolela, oče star 60 let, tudi mati blizo toliko staro, dekleti pri 12 in 9 letih ste uinerli. —¦ Hude bolezni — reši nas dobri Bog! — Iz odborove seje Matice slovenske 0. marcija dostavljamo našemu poročilu od 15. marcija Se naslednje. — Denarnicar je g. Villiar. — Knjižnico bode oskerboval s tajnikom vred g. Stegnar. Progledovalec računov je g. dr. Zupanec, ključarja sta g. g.: Khm in Souvan. Tajnik ostane g. Praprotnik. — V odsek za izdavanje knjig se izvolijo : g. g. dv, Bleiweis (načelnik), Khm, Marn, Močnik, Parapat, dr. Sterbenec, Stegnar, Tomšič, Urbas, Vavru, Praprotnik, Zupančič, Hubad, Šuklje in Keržič, v gospodarski odsek pa g. g.: Souvan (načelnik) Klun, Tomšič, Vilhar, dr. Zupanec, Robič. »Letopisa« bode izhajalo vsake tri mesce 5 tiskanih pol, nazadnje pa zarad kazala nekoliko več. Glede gradiva bode določil odsek za izdavanje knjig, vrednik mu ostane dr. Bleivveis. ¦— Za tisek za to leto je pripravJjeno »Popotovanje okoli sveta«. Sklep o »Flori« slovenskih dežel, ktero ponuja Matici profesor Glovacki in o slovensko - hrvatski slovnici se prepusti odseku za izdavanje knjig. Sprejme se 11 novih udov, a izstop jednega se vzame na znanje. — — Družba sv. Mohora bode na svitlo dala: »Zbirko povest«, sp. g. Franjo Hubad, profesor v Ptuji, životopis »Princ Eagen« Savojski, poslal g. Ivan Steklasa, prof. v Karlovcu in podučen spis. »Kratek obris Stajerske zgodovine«, spisal g. Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru. Rokopise: »Spomini na Poljsko in Rusijo« sp. g. M. L. v Celovcu; »Pogovor pod lipo«, sp. g. J. Kr. v Terstu in »Vremenski prikazi«, poslov. g. Ch. M. v Ljubljani se bodo porabili za »Večernice« ali pa »Koledar«. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta v Ljubljani 7, marcija t. I. Na dnevnem redu je bilo: Razdelitev deržavnih štipendij na m. in ž. izobraževališcu tukaj, a delitev podpore v pripravljavnici. Strok ovnj aško poizvedenje v poučni knjigi, katero je izdal profesor na srednjili šolah, se je zaslišalo, predlagati se to ima slavnemu ministerstvu s primernim nasvetom. Zatelovadbo na gimnaziji v Rudolfovem se obetazasedaj neka s vo ta. M. in ž. izobraževališcu tukaj se dovoljuje svota za napravo potrebnih učil v šl. letu 1877/78, nekaj se precej odkaže. Predlogi ravnateljstev srednjih šol v deželi in ravnateljstva učit. izobraževališca, kar se tiče odviših potreb (Mehrerfordernisse) na teh zavodih za 1. 1879, se pošiljajo slav. ministerstvu. Nasvetovana učitelja: Mihael K a 1 a n v Orehku za stalnega, in Janez Borštnik iz Šmarije za stalnega nadučitelja tam, sta bila poterjena, in sta dobila dekreta. P o z i v i in p r o š nj e za prizanašanje kazni pri šolskih zamudah, prošnje za oproščenje, posojilno izplačevanje, nagrado in denarne pripomoči so bile razrešene. — — Stajarski deželni Odbor je določil, da imajo verske občine (krajni šolski sveti) katehetom ljudskih šol izplačevati nagrade za podučevanje v verozakonu. Pri tem se je opiral na šolsko postavo 1. 1872. Dosedaj so se dajale take nagrade ondi, kjer je bilo več nego trije razredi, iz okrajncga šoltskega fonda, iz katerega so dobivali tudi svetni učitelji svoje plače. To poslediije je sprejel deželni fond 1. 1877, a remuneracij katehetom ni hotel sprejeti, in za njo morajo tedaj krajni šolski sveti skerbeti. — — Hervatski nčitelji bodo napravili v letošnjih počitnicah svojo III. občno skupščino spojeno z izložbom učil v Oseku. Zagrebački inestni odbor je dovolil v ta namen 200 gl. podpore. — — Predavanja v korist ,,IVarodne šole" v ljubljanski čitalnici. V nedeljo 23. p. m. je govoril gsp. not. kand. Križman o razvoji človeškega telesa, a v nedeljo 31. p. m. dr. Zarnik o najnovejši zgodovini zjedinjene Italije, prihodnjo nedeljo 7. t. m. bode govoril dr. Bleiweis o zblaznelih. — Predavanja so vselej ob 11. dopoldne. Preinembe pri nčiteljstvu. Na Kranjskem. Imenovani so: G. Nikolaj Štanonik v Starem tergu pri Kolpi za učitelja v Šmartno pri Kranji, g. Janez Rihteršič, zač. učitelj v Černučah pri Ljubljani, za stal. učitelja v Dobernčah, g. France Ribnikar poprej začasno, sedaj stalno v Lescali; gdč. Amalija Klančar poprej zač. sedaj stalno v Rudolfovem. Spraš. učit. kand. gdč. Neža Drol je v Čatežu zač. učiteljica in gdč. Kristina Demscher pomožna učiteljica v Starem tergu pri Ložu. Na Štajarskem. 6. Mat. Zorman (iz Male Nedelje) učitelj v Jurklošter; g. Anton Ž a g a r (od sv. Petra) podučitelj v Petrovče; g. Jos. P u č n i k (iz Loč) suplent v Vitanje; gdč. J. Triler (lj. učit. kand.) podučiteljica vKonjice.