














*

✓



poduk in kratek cas

Izdala družba sv. Mohora

Z dovoljenjem vfaokočast. Ker&kega  knezoskotijstva

Slovenskih večernic XXIII. zvezek

V Celovcu.

Katisml .F. Blaznik v Ljnbljant
> 1870 .


vS








'r


Anton Janežič,

c. k. profesor vise realke in tajnik

sv. Moliora v Celovcu.

družbe

J anešičeve

za

, i

poduk in kratek čas.

Izdala družba sv. Mohora

Slovenskih Večernic XXIII. zvezek.

V Celovcu.

Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.

1870 .

Z dovoljenjem visokočast. Kerekoga  knozosKofijst^a.


Po tebi kličejo glasovi mili,

Predragi, ki v prezgodnjem grobu spis!

O radi bi te zopet prebudili,

Al, oh, zastonj done,  — in ti molčiš .

Tvoj vertec  — družba svetega Mohora  —

V pomladi novi spet poganja cvet;

Pa Še se v žalosti topiti mora,

Ker več se ne prikažeš na njen svet.  —

Al  — Še zivis! Tvoj duh v prostorih ziblje
Zbujenih se, k življenju vse budi,

V spominu tvojem se verŠi in giblje
Veselo petje pomladanskih dni.

Med dela tvoja milo se razliva
Nam v radost novih časov solnčni čar;
Krasnejše dan za dnevom se odkriva

Tvoj vsem Slovencem zapuščeni dar.

%

Svaritve tvoje pa so rajsko cvetje,

} z njih dihal bo zanamcem večni mir,

Kot iz kerubskih strun nebeško petje;
Blagote dela tvoja so izvir.  —

Vladarji naj se slave veselijo,

Katero zgodovina shranja njim:

Pa tud udarci zvezde jim temnijo,

Ki težki bili so zatiranim.

1 *

- 4  —

Naj vojskovodje vencajo si cela,

Naj lavor njih stoletja zeleni:

Na veke tudi tožijo kerdela 7
Ki prelivala so nedolžno kri .

Drugac pripravlja z deli duh si slava,
Ostane nezvenljiva vekomaj,

V neskončno dviga se od tod višavo,
Razliva z rajskim svitom se nazaj .

Ožet j e naši gore in doline
So Večnemu okincali na čast .

Pognala kal je slovstvene ledine,
Raz vij a rajske se pomladi  r a st!

In tu živi tvoj duh, v prostorih ziblje
Zbujenih se, k življenju vse budi ;

V spominu tvojem se ver si in giblje
Veselo petje novih lepših dni!

Done za tabo vedno glasi mili 7
Predragi, ki v prezgodnjem grobu spis .
Nenehoma te bodejo slavili ,

V slovenskem rodu večno ki živiš!

v

Živiš na veke  — in slaviti mora
Te Slave matere najzadnji sin,

Kot družba bode svetega Mohora
Slavila brez nehanja tvoj spomin!

A. Umek.

Anton Janežič,

c. kr. učitelj na viši realki Celovški in tajnik družbe sv. Mohora,
blag Slovenec, nevtrudljiv delavec na polji slovenskega slovstva.

K življenju lepšemu se rod moj zdrami,
Bil klic je tvoj, slovenski korenjak.

Besednik .

Družba sv. Mohora ima letos spolniti žalostno,
britko dolžnost: postaviti duševni spominek onemu
možu, ki jej je bil roditelj in odgojitelj, pravo ok6in
desna roka mnogo let, opomniti slovenski narod,
naj ohrani v hvaležnem spominu njega in drage sve¬
tinje, ktere je rajni nevtrudljivo nabiral svojemu ljub¬
ljenemu narodu.

Nate ljubi družniki! na čelu letošnjih Večernic
podobo Antona Janežiča, moža, ki je ljubil svoj slo¬
venski'narod iz vsega sercž, za nj delal od mladih
nog do zadnjega trenotka, njemu daroval vse svoje
moči, dušne in telesne, ki je kakor pridna bčelica na¬
biral in nanašal, da bi svoj narod preskerboval z
dušno hrano, — onega moža, ki je bil svojemu na¬
rodu budnik in svetilo in mu bo vedno na čest.

Uternila je zvezda, ki je tako ljubo jasno sijala
na slovenskem nebu; ugasnile so skerbljive oči, ki
so družbinim hčericam, — knjigam od družbe sv.
Mohora izdanim — oskerbovale čedne obleke, jih
pregledovale in likale; za vselej so oterpnele roke, ki
so bile neprestano podvizne, vse predale in predalčke
slovenskega slovstva založevati s tečno, okusno in
zdravo hrano. Slovenci in zlasti vi, družbeniki sv.
Mohora! ali bi mogli kedaj pozabiti Antona Janežiča?

Večernicam je priložena njegova podoba, naj ga
po sliki spoznajo oni, ki ga osebno in živega niso
poznali, in da ga v duhu morejo gledati tisti, ki so
živega poznali in ž njim se menili; naj bi ga ohra¬
nili v blagem in čestnem spominu vsi Slovenci, kajti
to je zaslužil mož, pošten ves in ves. Sliki je pridjan
Janežičev življenjepis, iz kterega razvidite njegov trud,
njegovo marljivost, poštenost in navdušeno ljubezen

6

za slovenski narod in vse,
da-si ravno pero, ki ga
zasluge dostojno popisati.

L

kar zadeva mater Slavo,
piše ,  ni kos, njegove

Sredi Roža je St. Jakopska fara, ktera šteje 16
vasi in po svojej prijazni, lepi legi daleč slovi. Proti
jugu jo ločijo visoke gore, Koščica in Jepa, od so¬
sednje kranjske dežele, na severnej strani se vije Drava
skoz široko polje in jo meji od Št. liske fare. Stara
farna cerkev sv. Jakopa, h kteri so nekdaj menihi
Osojanski hodili opravljat božjo službo, stoji na pri¬
jetnem homcu nad Pogradom, farno vasjo, koder po¬
nosno gleda po celem Rožu in Podrovji. Pet hčer
ima ta stara, slavna mati, pet poddružnic, a mnogo,
mnogo več je odredila slavnih sinov, s kterimi se
sme ponašati, ker so jej delali čast v raznoterih sta¬
novih.

V Gorenčah, vasi na zapadnej strani razširne fare,
pri Ahacelnu je tekla zibelka slavnega*) Matija
Ahacelna,  prijatelja mladine in ljudstva, blagega
domorodca in velikega dobrotnika svojega rojstnega
kraja in človeštva sploh. V tej fari je živel tudi
pevec Anderijaš,  ki ni znal ie dobro tkati, temoč
tudi čedne pesmice skladati, ktere so šle od ust do
ust, od vasi do vasi po vsej dolini. Lepa čedna pes¬
mica je pa bila Slovencem vselej všeč, kajti od nek¬
daj so radi peli. Zalibog, da se je staro slovensko
narodno petje močno pozgubilo po Koroškem, od kar
so prejšnje cerkvene pevce izpodrinile orgije in v
nemškem duhu izučeni orgljarji.

Se se nahajajo verli sinovi, ki so v tem kraji
domd, v raznih stanovih, v visokih in častnih službah,
na pr. Dr. Ambruš, viši štabni vojaški zdravnik v
Zagrebu, vitez zlate krone. Dr. Val. Janežič, brat
rajnega Antona — in okoli 16 živih duhovnov še se¬
daj pastiruje na Koroškem.

Ta fara nam je tudi rodila Antona Janežiča. Na
jugoizhodnej strani Št. Jakopske fare, skrita med vi-

*) Beri Ahacelnov životopis v Drobtincah 1. 1847 str. 117.

7

sokimi sadnimi drevesi, je vasica Lese, ki šteje kakih
6 kmetij. Pred vasjo je Belša, potočič, ki izvira
pod Graščenico in se vije po Slatnah memo Breznice
in Leš. Njegova struga pred Lešani je navadno suha;
včasih pa, posebno po plohah, potočič nakipne in ve¬
liko škode nareja. Za vasjo na južnej strani se pola¬
goma vzdiga Deber, nizek hrib, na enej strani pogoz¬
den, na severnej pa so pašniki in senožeti. V globokej
strugi pod Debrom teče Bistrica, ktera izpod Koščice
pridervi; ob njej stojč nekdaj slovite, sedaj zapuščene
fužine pod Koščico.

Lese so starodavna vas; že „Annus millesimus"
omenja, da je bila služna osojanskemu samostanu.
Naj krajna kmetija v tej vasi je Janežičeva in pravi
se, da je bila Janežičeva hiša najpervih ena sezidana.
Pred letom 1848 je ta hiša imela pravico pobirati
desetino po polji v okolici, zato je imela tudi tako
velik skedenj, da si ga od daleč lehko razločil od
drugih.

V tej hiši se je rodil Anton Janežič 19. decembra
1828. Oče so mu Valentin Janežič, mati pa Marija,
rojena Mikula, doma pri Radišniku; oba še živita.

Kakor terdi kremen živo iskrico rodi, tako je
tudi Janežiča nam podaril kmečki stan, nepokvarjeno
jedro našega naroda.

Anton je bil najstarejši izmed sedmero otrok, 5
bratov 2 sester, kteri razun Antona še vsi živijo. Da
so Janežičevi stariši pridni, zraven pa tudi razumni,
je najjasnejša priča to, da so izmed petero sinov
tri poslali v više šole, kar kmetu ni tako lehko.
Drugi kmečki stariši deržijo svoje otroke rajši domd,
da jim pomagajo delati za hlapce ali dekle, kakor
da bi jih pošiljali v r nestne šole in še plačevali za
njimi. Gospodarji na Janežičevej hiši bili so skoz in
skoz marljivi kmetovalci, pa tudi skerbljivi stariši
svojim otrokom. Pervo nam kažejo skerbno obdelana
polja in precej obširni sadni vert, na kterem je videti
mnogo košatih, starih hrušek in jablan. Pri pridnem
kmetovanji pa niso pozabili skerbeti za čedno m dobro
izrejo svojih otrok, za njih srečo in boljši kruhek.
Antonov stric, brat Antonovega očeta, so bili dolga
leta uradnik pri patrimonijalnej sodniji v St. Pater-

8

V

nianu in so sedaj grajšak blizo Spitala; očetova sestra
pa je bila zamožna posestnica in tergovka v St. Pa-
ternianu. — Pervi šolski nauk je dobil Anton v do¬
mači farni šoli. Kakošne so bile prej šole po Sloven¬
skem, to je menda vsakemu znano, kdor jih je ob¬
iskoval. Nemško in spet nemško, to je bilo, da kratko
rečem vse, kar se je učilo in kar se jetirjalo. Nemško
so slovkovali in brali, nemško se učili pisati, nemške
„diktande“ so se narekovale, nemško so morali šteti in
računiti, v bolj slovečih učilnicah so se še cel6 kate¬
kizem morali otročiči le nemško učiti. To so tiste
šole, po kterih nekteri ljudje še sedaj hrepenijo, ka¬
kor svoje dni Izraelci po loncih polnih mesa; to so
tiste šole, s kterimi hočejo slovenski narod osrečiti
ljudje, kterim so sicer Slovenci toliko mar, kot
lanski sneg. Koliko so koristile take šole, vedo dobro

oni, kteri 1

svoj narod,
pišu ne

ajo oči, da vidijo in še kaj serca imajo za

i

Živa resnica je, kar se bere v življenje-
'ivega rodoljuba in škofa Slomšeka:
„Sole po deželi so bile vse nemške. Otroci so se z
nemščino grozovitno mučili; pa malo nemških besed,
ki so se jih v glavo vbili, so v kratkih letih zopet
ozabili, tako da, akoravno so otroci po 6 let v šolo
odili, vendar ko so odrastli, niso znali ne nemško
ne slovensko ne pisati ne brati: nemško ne, ker so
pozabili, slovensko ne, ker se niso nikdar učili. Nihče
tedaj ni mogel s pobožnim branjem si kratek čas
delati in serce žlahtniti, nihče s podučljivim branjem
si um bistriti in se kaj koristnega za časno srečo
učiti. Tako daleč so prišli ubogi Slovenci, da še naj-

f >otrebniših molitev niso več znali, akoravno so dolga
eta v ponemčene šole hodili. Ko sem še za kaplana
na deželi služil, veleval sem odraščenemu mladenču
pri velikonočnem spraševanji, da naj 10 božjih za¬
povedi moli. Začne, pa hitro omolkne ter se izgovarja,
da se jih je le po nemško v šoli učil. Ko mu rečem,
dk naj jih tedaj po nemško moli, zopet začne ali
tudi zopet obtiči, pa se vnovič izgovarja, rekoč: „Po
nemško sem jih pa že pozabil*'. —

Toda učitelji tega niso bili krivi; krive so bile
le napčne naredbe in njih skrajna namera, — ponem¬
čevanje vseh nenemških narodov po Avstriji.

9

#  Da se slovenski jezik po vseh krajih ni tako
zatiral in v kot postavljal, da se mu je v nekterih
šolah milejše godilo, imamo se zahvaliti nekterim uči¬
teljem, ki so gledali več na prid in korist ljudstva,
kakor na poslavljenje, ktero je edino le nemčevanje
donašalo. Sola v Št. Jakopu je spadala med tiste
srečne šole, v kterih slovenski jezik ni bil popolnoma
zaveržen. Zato so pa tudi ljudje v tej fari od nekdaj
radi brali slovenske bukve in molitvenih bukvjc pri
božjej službi nikjer ne vidiš toliko, kakor v Št. Ja-
kopskej farnej cerkvi.

Okoli 40 let je služil ondi za učenika Ožbalt
VVuzella, mož izverstnega spomina. Ker je bil skorej
da pri vsakej poroki, pri vsakem kerstu in pogrebu,
poznal je vse ljudi po fari in okolici, vedel jih kli¬
cati pri kerstnem imenu in priimku, vedel za vsakega,
kedaj se je rodil, kteri botri so ga deržali pri ker¬
stu, kedaj je bila poroka tega ali onega, vedel je
povedati, kako sta si ta ali uni v sorodstvu, kam je
prišel ta tant, kedaj in kje se je omožila ta in druga
deklica. Bil je mož s svojim dobrim spominom živa
kronika in bil bi lehko namestoval^kerstne in druge
farne bukve, ako ne bi bil umeri. Ce se je primerilo,
da kterega otroka niso zapisali v kerstne bukve, mož
ga je staknil in se spomnil vseh okoliščin, da se je
lehko vedelo, kam ga zapisati.

Ta mož, ki je videl en cel rod odmirati in dora-
ščati, bil je Janežičev pervi učitelj; učil je Antona
čerke spoznavati, slovkati, brati in tudi perve čerke
postavljati na papir, kterih je potem rajni Anton to¬
liko milijonov sestavil ino spisal. Tudi mož že počiva
nekaj let na tistem pokopališču, kamor jih je spre¬
mil toliko sto faranov; bodi mu večni mir. Vselej se
je rad spominjal svojih nekdanjih učencev in pravil,
ta ali uni je pri meni hodil v šolo. Veselilo ga je in
v čest si je štel, kedar je zvedel, da je eden njego¬
vih učencev prišel do dobre službe in boljšega kruha,
da je bil počeščen ali povišan. Ne včm, ali so mu
tudi učenci vračali z enako ljubeznijo! Z učitelji je
kakor s stariši — mnogo otrok odredijo , toda malo
hvaležnih.

II.

Deset let starega Antona peljejo stariši jeseni 1.
1838 v nemške šole v Celovec. Rožanov je prejšnja
leta dosti bilo v Celovcu na nemških in latinskih
šolah. Prebrisane glavice so se lehko učile, stariši so
jih pa pred radi dajali v šole, nekaj zato, da bi prišli
k boljšemu kruhu, nekaj pa za to, da bi jih lože
obvarovali vojaščine. Bilo je pred vse v  boljši kup,
davkov pa ne preveč. Posebno se je St. Jakopska
fara ponašala s številom in odličnostjo svojih dijakov,
kteri jo še sedaj čestijo v raznih stanovih. Marsikaj
se je sedaj predrugačilo. Kmetje svojih sinov ne dajejo
več tako lehko v šole, ker je vse po dva in trikrat
se podražilo, a tudi mladenčem se ne ljubi, tako
marljivo se učiti.

Anton stopi v Celovcu v tedajšnji drugi, sedanji
tretji razred nemških šol. Moral se je domž. že pridno
učiti in pri predskušnji dobro znati, da so ga iz kmečke
šole tekoj v drugi razred vzeli; vsak te sreče ni
imel. V mestnih šolah se je pa slovenskim fantom
včasih terda godila. Da so ravno znali gladko brati,
čedno pisati in še „ein mal eins“ od konca do kraja
na pamet, vendar nemški „sprohler“ in pa nemški „ka-
tekizem“ sta jim delala dosti sile. Bistre glavice so ven¬
dar premagale vse težave in ovire, drugo leto so že
začeli umevati, kar so si pred vbijali neumljeno v
glavo.

Poleti 1840 je Anton doveršil nemške šole ; se¬
daj se je moralo odločiti, kaj bode z Antonom? Ali
bode domi ostal in pomagal starišem pri kmetovanji?
ali bi ga dali česa drugega se učit, ali pa bi ga pu¬
stili še dalje v šolah? Odločili so se stariši za zadnje,
kajti rad se je Anton učil, dobro glavo je imel, tih
je bil in vselej se lepo vedel, da se je moglo gotovo
iz njega kaj dobrega pričakovati, in ker sta bila oče
in mati še sama močna, zato ga pri delu še nista pogre¬
šala. . Imela sta že več sinov; to sta pa vedela, vsi
pri hiši ne morejo ostati. Jeseni leta 1840 pripeljejo
oče Antona v latinske šole Celovške, upaje, da bode
ostal kedaj duhoven, ali kak drug gospod in mu ne
o treba, niti z žulji pridelovati si kruha niti terpeti

i

11

poleti vročine , pozimi pa mraza. Gotovo so si mis¬
lili, poskusili bomo; če jih je že toliko pregazilo latin¬
skih sol, pokaj bi jih Anton ne?

Latinske šole tedaj še niso bile vravnane, kakor
sedaj. Učiteljev za posebne predmete ali stroke še
ni bilo, temoč razredni učitelj je učil vse predmete
razun verozakona in je spremljal svoje učence od
pervega do četertega razreda, drugi pa jih je imel
v petem in šestem razredu, še le v sedmem in os¬
mem ali modroslovskem razredu so bili profesorji za
posamesne predmete. Da-si je imela prejšnja urav¬
nava svojo slabo stran, to je bilo vendar na njej
dobro, da je učitelj svoje učence, njihove spo¬
sobnosti in zmožnosti bolj spoznaval in bolj enakomerno
ž njimi napredoval.

Antonu Janežiču je bil učitelj v pervih štirih
razredih latinskih šol prezgodaj zamerli P. Franc
Ksaver Kienreich, mož natančen in strog pa blagega
serca in posebno sloveč zavoljo izverstne latinščine,
od kterega so se učenci obilno učili. Anton stopi v
latinske šole, postal je dijak ali študent.

Ni lepšega življenja na svetu, kakor je življenje
dijaško, ako le dijak pobožen mladeneč ostane, in
se pridno uči. Ali si videl kedaj veselejšega in zado-
voljnišega človeka, kakor je dijak? Potreb nima ve¬
liko, z malim je zadovoljen, živi brez vse skerbi, in
če mora včasih pomanjkanje terpeti, nič mu ne dene;
mladost in zadovoljnost premagate vse težave. Ali
tudi nevarščin polno je dijaško življenje. Kmečki
fant pride nedolžen, nepokvarjen v mesto. Dobra
mati, skerben oče mu dasta za slovo veliko lepih na¬
ukov in z gorečo molitvijo spremljata svojega ljub¬
ljenca v šole. Pa v mestu ga pričakuje mnogo so¬
vražnikov : sovražniki zvunanji v raznih podobah, in
sovražniki znotranji, to je hudo poželenje, ki se v
mladem sercu zbuja, ga skušajo spraviti ob najdra-
že reči, vzeti mu nedolžnost in vero in ga tako
pogubiti. Nesrečen mladeneč, ki zapravi te dragoce¬
nosti; srečen pa tisti, ki se srečno ustavlja zapelji¬
vemu svetu in znotranje spake po nauku sv. vere
kroti. Pač res, da je lepo in veselo dijaško življenje,
pa tudi brez težav ni — in svoje nevarne kamene

12

ima, ob ktere se jih mnogo spotakne, pade in po¬
gubi.

Nekteri dijaki so prave spake, kterim je vsak
uk zopern in nadležen, a lepotičenje, rogoviljenje in
lenarjenje perva skerb. Kervavo zaslužene krajcarje
svojih starišev znosijo v kerčme, jih pokadijo ali
zaigrajo, zraven pa ostanejo bebci, ali postanejo bu-
teci hujši nego prej. Kedar vidijo, da ne morejo več
naprej, nazaj pa sami nočejo, in kedar se stariši
naveličajo njihovo lenobo podpirati, obesijo uk na
klin — a niso ne tič ne miš, niti za kmeta, niti za
gospoda.

Vseh tčh nevarnosti obvaruje marljivo učenje.
Oboje je strinjal Anton Janežič, mladi dijak. Kogar
je mar česa se učiti, temu ostaja še dosti časa za to
po storjenej dolžnosti. Dokler eni lenobo pasejo in se
še šolskih predmetov pridno ne nauče, so drugi podobni
pridnej bčelici, in že zgodaj začnč nabirati si znanosti
za poznejih potrebnih ali vsaj koristnih dni.

III.

Še v teli letih, ko se je Anton šolal na gimna¬
ziji, bili so v Celovcu slabi časi za slovenščino. Krog
in krog mesta vse slovensko, da je slovenščina se¬
gala v predmestja, vendar dijak v vseh šolah ni sli¬
šal čerhniti niti ene slovenske besede. Kedar so ga
prišli obiskat stariši ali pa kedar se je sešel z do¬
brim znancem, takrat se je ž n jimi po domače pogo¬
varjal: to je pa bila tudi razun počitnic edina vaja,
ki jo je imel slovenski mladeneč v svojem materinem
jeziku. Jeli čuda, da se je svojemu narodu izneverilo
toliko sinov? Se je li čuditi, da se je marsikteri raji
za Nemca vedel in svojemu rodu odpovedal, ker ni
bil več zmožen materinega jezika? Kteri so pristopili
v duhovšnico, ti so tam imeli priložnost, vaditi se v slo¬
venščini, zlasti za časa špirituala Slomšeka; kdor pa
je šel v pravniške ali zdravniške šole, ta se je večidel
popolnoma potujčil. Od tod toliko odpadencev v vi-
ših uradniških krogih.

Na tihem in v zavetji so vendar tudi že v Ce¬
lovcu kljile in poganjale cvetlice spomladanske na
sicer pustej ledini slovenskej. Seme v duhovšnici zase-

13

jano ni padlo vse na skalo ali med ternje, tudi dobre
zemlje je našlo; tu pa tam so posamezni gojili lju¬
bezen do slovenskega jezika, — in so se zavedali
svoje narodnosti. Živel je še Urban Jarnik, ki je s
svojim ognjem tudi druge ogreval in vnemal ter jih
navajal, zajemati in piti iz zdravega, bogatega vira
žalibog zanemarjene slovenščine.

Tudi Anton Janežič se je že v latinskih šolah
marljivo vadil v materinem jeziku.

Kdo ga je zbudil? Zbudili so ga najprej mati,
verla Slovenka. Sami so radi brali slovensko in so
ljubezen do branja še v otroke zaplodili. Res, daje
bilo tedaj slovensko slovstvo še ubogo; le redko se
je prikazala kaka slovenska knjiga in še redkeje je
našla pot med kmete. Toliko bolj všeč pa so bile
redke knjige in prebirali so jih marljiviše, zatorej
tudi z večim pridom. Rodoljubni profesor Matija Aha-
cel so veliko pripomogli; pomagali so tudi duhovni
pastirji, da so se take knjige med ljudstvom razzna-
nile, in pogostoma brale. Cvetelo je po Rožu sloven¬
sko petje in Rožani so daleč sloveli zavolj prijetnega
petja. Peli so v vsakej hiši, peli po večerih pri preji,
peli na polji pri delu, peli so pastirji na pašnikih; v
vsaki hiši so znali nekaj starih in novih pesem.
Matere so pravile otrokom v dolgih zimskih večerih
povesti, pravljice in uganjke, a otroci so jih poslu¬
šali, da bi jesti pozabili. Janežič sam mi je pravil,
da so mu mati z eno povestjo zbudili ljubezen do slo¬
venskega materinega jezika. Ko mu prinesem enkrat
,,Novice** in zadeneva na povest: Sedem sinov, ktero
je rajni Jožef Zemlja v pesem predelal, mi reče An¬
ton : Glej! to povest so mi pravili mati in so mi ž
njo zbudili ljubezen do materinega jezika. Blaga mati
so tedaj izkresali v Janežičevem sercu ono domo¬
ljubno iskro, ki je postala dobrodejni plamen, kije
svetil in grel neugašen do zadnjega trenotka. To je
najlepši in najsvetejši materin poklic, zbujati v
rahlih, nežnih sercih ljubezen do vseh čednosti, po¬
sebno pa tudi ljubezen in spoštovanje do materin¬
skega jezika in do naroda, med kterim so se vlegli.

Zalibog, da se na slovenskem Koroškem ravno v
tej zadevi godijo če dalje veče in gerše napake. Oče

14

in mati sta terda Slovenca, a njih otroci morajo nem¬
ško kruliti, češ, da se zgodaj navadijo dveh jezikov. Iz
takih otrok dorastejo tisti polutanci, kterih gimnazi-
jalni in vodje drugih šol ne vejo pod ktero narodnost
vtakniti. Ubogi pa sami ne vedo, kaj so. — Janeži¬
čeva mati so pametno ravnali, si pa tudi hvaležnega
sina izredili, ki je njim in vsemu narodu na čest.

Gotovo je še več drugih ugodnih okoliščin pri¬
pomoglo, v mladem Antonu vterjevati narodni čut.
Leta 1843 so jele izhajati Novice, pervi slovenski čas¬
nik, krog kterega se je zbiralo, kar še ni bilo odmerlo
popolnoma svojemu narodu. Za gotovo vem, da jih
je Anton že prebiral leta 1845 in 1846.

Hvaležno imam omeniti pred vsemi drugimi enega
rodoljuba, ki je imel največi vpliv na Janežiča.
To je naš Matija Maj ar, ki je bil tačas mestni kaplan
pri stolnej cerkvi v Celovcu. O njem poroča Janeži¬
čev tekmec in prijatelj č. g. J. S. »Narodni duh je
v Janežiču zbujal naš Matija Majar; on je bil sre¬
dišče in ognjišče za Celovške Slovence. On je po-
vabljal dijake na petje, nje učil slovenskih pesem,
a nas je tudi prav po slovensko pogostoval. Res mo¬
ram spoznati, kako čudno se je nam dozdevalo po
iskrenih besedah ovega narodnjaka spoznavati nov
svet, slovanski svet, ki ga dosehdob poznali nismo.
A iz začetka je imel g. Matija veliko sitnost z nami,
ker smo bili še vsi te misli, da slovansko, posebno
slovensko pleme prihodnosti nima in da je le za to
na svetu, da se Nemčija čim dalje razširja po slo¬
vanskem svetu.** Kolarjeva knjiga: ,»Vzajemnostnam
pa je odperla oči, da Slovan svojo slavno zgodovino
ima in še slavnejše pričakovati sme; da ima vsak na¬
rod svojo nalogo na svetu izveršitiJ'

Bil je dalje Antonu lep izgled rajni Matija Aha-
cel; on sam mi je to pravil. Pred britofom St. Ja-
kopske farne cerkve je stala svoje dni debela košata
lipa, kakor jih sploh Slovenci radi zasajajo blizo cer¬
kve. Pod to lipo so rajni Matija, kedar so prišli iz
Celovca obiskat svoj rojstni kraj, ob nedeljah po
božjej službi postajali. Obstopili so jih kmetje in so¬
sedje iz vse fare in tako so se pogovarjali o marsi¬
čem. Učeni in skušeni mož so svoje rojake poduče-

15

vali ;  spodbujali k sadjoreji in umnejšemu kmetovanju;
tako je prišla marsiktera dobra drobtina med ljudi,
marsikaj dobrega se je vpeljalo. Sam Anton in tudi
drugi ljudje so mi kazali mesto, kjer so radi posta¬
jali Ahacel in so zbirali krog sebe ukaželjne može.

Že davno je, kar se je posekala lipa, ker je že bila
trohnjela; tudi Ahacel že počivajo 24 let na Celov¬
škem britofu, ali sad njihovega truda in podučevanja
se še sedanje dni vidi po vsem Rožu, sadni vertovi
z obilnim sadjem mnogoverstnih plemen. Kar so bili
Ahacel svojim rojakom in deželi, mikalo in vnemalo
je tudi Antona in res je tudi postal, samo da v dru¬
gem uzvišenem krogu. Ahacel so se trudili povzdig¬
niti svoje rojake na višo stopinjo kmetiškega izobra-
ženja, da bi svoja polja umnejše in vspešnejše obde¬
lovali, svojo živino boljše gleštali; Anton pa je oral
in obdeloval terdo ledino slovenskega slovstva, polje,
zanemarjeno in zaraščeno skoz stolet ja. Bila sta si Ma¬
tija in Anton zelo podobna po značaji; če ne bi bila v
sorodnosti po kervi, sta bila si sorodna po blagih
sercih. Matija Ahacel so bili Antonu vzor; to vem
iz njegovih lastnih ust, — vidi se to tudi iz njego¬
vih del.

Hitro potekč dijaška leta. Slovenski dijaki ne
morejo v mestu potratno živeti. Od starišev dobijo
živeža in nekaj obleke za potrebo ; zato se pa rajše
in pridniše učijo in nekteri si že zgodaj služijo kruha
s podučevanjem drugih učencev. Ker se slovenskim
dijakom v mestu nikoli preveč dobro ne godi, vese¬
lijo se tolikanj več počitnic in konec šolskega leta
vsakteri radostno zleti v svoje staro gnjezdice, k
očetu in materi domu, če jih še ima. V srečnej pro¬
stosti le prenaglo minejo mili dnevi počitnic. Jane¬
žiča je toliko bolj vleklo o počitnicah domu, ker je
mirno bivanje v prijetne j okolici in v obližji starišev
tej mirnej duši bilo najbolj po godu. Po veselicah
ni ga nikdo videl hoditi; le v milej naravi, v prebi¬
ranji bukev in nabiranji znanosti je iskal in našel
svoje veselje.

Kedar je bival domd pri stariših, hodil je ob
sobotnih jutrih rad h kapelici matere Božje v fari
Podgorjanskej, pičlo uro v gor6. Ljudje pripovedajo,

da je stala prej na tem mestu druga kapela, posve¬
čena materi Božjej. Svoje dni je zv. Hema priromala
tu sem, pa že utrujena ni več mogla v stermo goro.
Zato so angelji kapelico z gore v dolino prenesli na
mesto, kjer sedaj stoji Podgorjanska farna in romar¬
ska cerkev; hudiči pa so tergali pečevje ter ga me¬
tali in valili za njimi. Tako povč ljudska pripovedka.
Gotovo je bila ena silna moč, ktera je toliko in tako
ogromnega skalovja zadervila z gore daleč po dolini,
morebiti ista in ob istem času, ko se je posul velik
kos Dobrača.

V gori na malej ravnici pod stermimi skalami
stoji čedna kapelica, kamor Slovenci iz Roža inPod-
rovja ob poletnih sobotah radi romajo. Pred kape¬
lico se ti ponuja krasen razgled, gori do Dobrača
in Osoščice, doli po Podrovji do Hombreškega mosta
in do Št. Marjete. Zato je Anton rad in pogostokrat
tje zahajal. Vlekla ga je tje pobožnost do Device
Marije, kakor tudi ljubezen do lepe narave.

;

IV.

Priburilo je osodepolno leto 1848. Vrelo je po
vsem svetu, kakor v hramu, polnem novega vina.
Kdor se spominja tega leta, vedel bo tudi, koliko se

i ‘e takrat sprevernilo — hipoma, črez noč. Dogodki,
:i so sicer zoreli po več let, so takrat dozoreli v
malo dnčh. Dan na dan je prinašal novega, dan na
dan se je poderlo kaj starega, kar je stalo sto
in sto let. Ljudje, posebno prosti, so bili večidel ne¬
pripravljeni na dogodke, ki so se verstili tako naglo,
kot bi se sukali na kolesih. Osupnjeni so stali in
gledali, a niso mogli razumeti, kaj in zakaj se vse
tako godi, ker skrite so bile roke, ktere so kolo časa
vertele. Dosti vina se je pokazilo ali iztočilo že v
vrenji, nekaj so ga nam drugi izpili, nam pa prazne

E osode pustili, nekaj dobrega je pa tudi še ostalo,
o bi ga vedeli hraniti in rabiti.

Izmed pridobitev, ktero nam je prineslo viharno
leto 1848, bila je v pervi versti enakopravnost vseh
narodov, ki bivajo v avstrijskem cesarstvu, to je, pra¬
vica, da sme vsak narod po svoje živeti, po svoje se

17

izobraževati, da se ž njim mora uradovati le v nje¬
govem jeziku, da imajo vsi narodi enake pravice,
da ne sme biti en narod gospodar, drug pa sluga.
Pravica zares lepa in neprecenljiva, če se vresniči
in se je narod poslužuje, a nam Slovencem je ostala
veči del na papirji. Tujci so nam rezali kruh, se
ve, da so sebi najlepše kose ohranili, nam pa je
ostala skorja in še ta se je nam v rokah posušila.

Janežič je bil leta 1847 doveršil sedmo šolo in
jeseni tega leta je stopil v osmo šolo. Solnce burnega
leta 1848 prisije tudi pred prag slovenskemu narodu
in izvabi iz zatuhlih kotov mnogo žlahtnih cvetlic.
Janežič se je svoje narodnosti že toliko zavedel, da
je radostnega serca pozdravil pravice svojemu zati¬
ranemu narodu podeljene. Se marljiviše se poprime
slovenščine; zakaj bližal se je že čas, da bo mogel
svoj na tihem nabrani zaklad svojim rojakom v prid
in čast obračati. Slovenski domorodci osnujejo v
Celovcu slovensko društvo; mladega Janežiča izvolijo
v odbor, ker^ga je njegova marljivost in iskrenost
priporočala. Cesar bi se pred letom 1848 nihče ne
bil upal le misliti, dogodi se jeseni leta 1848. Anton
Janežič je začel učiti na gimnaziji slovenski jezik z
dovoljenjem ministerstva toda brez plače. Da bi bila
vlada tedaj že tudi plače kaj dovolila, to bi bilo že
preveč ob enem. Slovensko ljudstvo prej tako za¬
ničevano, moglo bi se prevzeti in mir deželni ali pa
še celo ravnovažje Evropsko v nevarnost pripraviti.
Pa da je le učiti smel, za drugo ni vprašal mladi,
za blagor svojega naroda ves vneti domorodec. Uči¬
telj je bil, a učnih knjig ni bilo. Perva naloga in
skerb mu je bila, skerbeti za potrebne učne knjige.
Že leta 1848 je dal natisniti pervo knjižico: ,,Leicht-
fassliclier Unterricht in der slovenischen Sprache fiir
Deutsche

Da-si ravno do teh mal ni nihče učil sloven¬
skega jezika v Celovcu, vendar je bila potreba očitna.
Janežič si je pridobil precej iz pervega 92 poslu¬
šalcev latinskih šol, ktere je učil vsaki teden v 5
urah; zraven pa je imel še 19 uradnikov in pravo-
slovcev, ktere je učil po tri ure v tednu. Leta 1849
je pretila Janežiču druga nevarnost, ktera bi ga bila

Janežičeve Večernice.

18

lehko odvernila od izvoljene poti, gotovo v veliko
škodo za slovenski narod sploh in zlasti na Koroškem.
Poklican je bil dvajsetletni Janežič v vojake, a prosil
je odpuščenja od te dolžnosti in ga je tudi dobil.

Sedaj je bil Janežič prav na svojem polji, na
ktero ga je poklical ljubi Bog, a to polje bilo je
terda ledina, na Koroškem še skoraj celina. Bilo
je treba obilnega truda, marljivosti in stanovitnosti,
kakor je bila le Antonu podarjena. Začel je delati,
orati, kakor priden oratar od ranega jutra do pozne
noči. Truda se ni ustrašil, tudi britke skušnje niso
ga potlačile. Pred očmi mu je vedno bil namen,
kteremu je posvetil svoje življenje in vse svoje zmož¬
nosti. Ta namen je bil: olikati krasni sladki, mate¬
rinski jezik in omikati svoj narod na podlagi svojega
lastnega jezika. Celih 20 let je delal za svoj narod
in njegovo delovanje je bilo vspešno in blagoslov¬
ljeno. Njegova mati so meni večkrat rekli: ,,Rada
bi bila videla, da bi bil Anton duhovnik postal, ali
siliti ga nisem hotela. Naj bi le bil srečen v tem
stanu, kterega si je sam izvolil in naj bi tudi drugim
koristil/' Več ne bi bil mogel koristiti svojemu na¬
rodu v nobenem drugem stanu, kakor v tem, kteri
je bil najpripravniši nagnjenju in zmožnostim nje¬
govim.

Leta 1849 začne sestavljati „slovar slovenskega
in nemškega jezika težko delo in mudno, a Janežiča
ni splašilo. Z mladenčevo iskrenostjo se ga loti in
kmalu tudi dodela. Pomagalo mu je pri delu več
mladih domorodcev; vendar najsitnejša in težavniša
opravila so pripadala njemu.

Bčelice, ko se prebude po dolgi hudi zimi, so
lačne ter iščejo živeža. S Slovenci je bilo enako;
prebudili so se, pa tudi lačni so postali in željni pri¬
mernega živeža. Janežič je videl in čutil potrebo,
zato pa sklenil, Slovencem omisliti primernega branja.
7. julija leta 1850 izleti perva bčela iz njegovega
panja; začel je Anton Janežič izdajati lepoznanski
časnik pod naslovom: „Slovenska BSela 11 .  Da-si ravno
slaba po dolgem zimskem spanji in stradanji, ter iz
pervega še bolj toga in nevkretna, kmalu se je jela
veselejše gibati in sukati, po raznoverstnih cvetlicah

19

in drevesih pridno nabirati, satovje delati ter ga
polniti s sladko sterdjo. Preteklo je sedaj dvajset
let; koliko se je spremenilo v njih! Mnogo se je
obernilo na bolje, a tudi mnogo na huje. Iz enega
panja je izrojilo več panjev. Perva bčela je sicer
zamerla; na mesto nje je priletelo več mlajših, ur-
niših in spretniših; a perva navdušenost se je mno¬
gim ohladila. Milo se mi stori, lcedar v roke vzamem
pervi zvezek „Slovenske Bčele“! Mnogo bčelic istega
časa več ne preletava; nektere so zamerle, druge je
zadušil hudi merzli sever. Kdo so bili pervej Slo-
venskej Bčeli podporniki? Večidel duhovni, bogo¬
slovci, nekteri uradniki in dijaki.

Dohodki Janežičevi v tem času so bili pičli;
slovenski jezik je na gimnaziji učil brez plače, izda¬
janje „Bčele“, „Slovarja“ in drugih bukev tudi ni do-
našalo preobilnega dobička; Janežič je vendar iz¬
hajal, ker je bil pičlega vajen. ^ Tedajni cesarski
deželni namestnik, blagi baron Slojsnik mu je na¬
klonil stranski zaslužek. Zaupal je Janežiču pre¬
stavljanje deželnega zakonika , kteri posel mu je dal
sicer mnogo dela, zraven pa priložnosti, uriti se de¬
jansko v vseh strokih slovenščine in njo sposobiti
za zakonodavni jezik. Prizadeval si je, kolikor je
premogel, zamotani, težko umljivi stav nemškega
zakonodavnega jezika razvozljati ter ga Slovencem
umljivega narediti. Opravljal je prestavo deželnega
zakonika od leta 1850 do leta 1853.

Leta 1851 se je vstanovila v Celovcu realka.
Janežič sklene pripravljati se za učitelja na realkah;
zato se poda vigredi leta 1851 na Dunaj. Ostane na
Dunaji samo 4 mesece, od aprila do počitnic; v tem
času učita slovenski jezik na Celovški gimnaziji dva
prijatelja Janežičeva brezplačno, kakor on.

Koliko je imel Janežič na Dunaji denarnih po-
močkov, tega ne vem; preobilni gotovo niso bili. To
pa mi je znano iz njegovih ust, da je on, blaga duša
kakor je vselej bil, podpiral še revniše rojake. Bival
je takrat na Dunaji Jožef Kelič, bistra glavica, ki
pa računiti ni vedela, da ima mesec 30 ali 31 dni.
Dokler je bilo kaj denarja v žepu, bil je pust, a
kedar je sel zadnji cvenk, začel se je post, hud post,

2 *

20

še ostrejši kot velikega petka. Ves sestradan in zgla-
dovan je prišel dostikrat k Janežiču, da mu je ta
kupil jesti. Skoda za to glavo; duševno bogato ob¬
darjen bi bil mogel svojemu narodu veliko koristiti,
ker pa je bil veržen med tuje ljudstvo in vedno bo¬
lehen, bili so njegovi darovi zgubljeni za Slovence.
Pred 6 leti je zameri blizo Dunaja kot barnabiški
duhoven.

V počitnicah leta 1851 se je učil Janežič doma
v Lešah in pripravljal na izpit iz zgodovine in nem¬
škega slovstva. Kedarkoli sem^ga obiskal, našel sem
ga pri bukvah. Študiral je Sloserjevo zgodovino,
zraven pa še vredoval „Bčelo“, sestavljal in pilil
slovar.

Brez posla ali dela posedati ali pohajkovati
Antona nisem videl nikdar. Le na sprehod sem ga
mogel spraviti od doma, drugam ni ga bilo spraviti
nikamor. Ne bo imela kterabodi okolica tako lepih,
prijetnih sprehodov, kakor Leska; griči in hribi s
sadnim ali gozdnim drevjem obraščeni, med hribi
prijazne dolinice, iznad hribov mikavni razgledi po
Božji, Gorjanski strani in Podrovji. Najrajši je za¬
hajal verh Debra, kjer si je dal napraviti mizico s
klopjo. Iz skalovite struge pod Debrom je šumela
Bistrica, na bližnjih brežicah so šepetale vejice v
rahlem vetriču, vštric pa je pokrival temen gozd
orske rebri visoko pod Golico, Klad jo in Roščico.
a mirni kraj se je miroljubnej duši najbolj pri¬
kupil. Vsaki dan je obiskoval bistri vrelec, izvirajoč
izpod Debra, obsenčen po košatem gabru. Ta voda
mu se je tako prilegla, da se je še v Celovcu večkrat
hrepene nje spominjal. Ko je zadnje poletje v Po¬
rečah se vstanovil, da bi bil bliže Celovca, in je tam
naglo in močno zbolel, rekel mi je: „Voda Poreška
ni bila za-me, ta mi je zelo škodovala: pri vodi iz
domačega studenca ne bi bil zbolel. Hišico v Po¬
rečah bom prodal in pojdem k letu na počitnice
spet v Leše.“

Koliko pripomore en sam človek k zbujanju in
oživljenju narodne zavesti, videl sem na Janežiču.
Kakor se iz enega žarka po vgodnej sapi more oži¬
viti cel kup mertvega oglja, tako je Janežič obudil

)

»


21

in oživil v velicih krogih ljubezen do milega sloven¬
skega jezika in do domovine. Njegov ogenj ni bil
plamen od goreče slame, ki na hip zaplapoli, pa
tudi hipoma spet ugasne; tudi ni bil buhteč požar,
ki le škoduje; ogenj njegov bilje miren, dobrodejen
plamen, ki ogreva in razsvetljuje.

Spodbujal je k branju slovenske dijake v Ce¬
lovcu. Za nje je ustanovil že leta 1849 bralno dru¬
štvo. Nič ga ni tako veselilo, nego to, da so dijaci
pridno dohajali k njemu ter si izposojevali sloven¬
skih knjig. Marsikterega mladenča so ravno njegove
knjige navdušile z narodno idejo. Iz poročila vBčeli
razglašenega se vidi, da se je dijaška knjižnica kmalu
obogatila; dobivala je knjig čeških in drugih slovan¬
skih jezikov. Leta 1855, ko Janežič ni imel niti
prostora za knjižnico niti časa, ž njo pečati se, poklonil
je veči del bogate zbirke slovenskih knjig licealni
knjižnici, nekaj lastnih knjig je podaril prijateljem.

Po Janežičevem podbudku so dijaci više gim¬
nazije osnovali in spisovali slovenski list „Slavija“.
VBčeli 1. novembra 1851 piše: „Kakor predlanskem
in lani so jeli dijaki na višej gimnaziji tudi letos
svoj vadbeni list „Slavijo“, vsakokrat na poldrugej
poli, spisovati. Od dneva do dneva nam lepših reči
donaša. Pa tudi učenci spodnje gimnazije ne za¬
ostajajo. Ravno kar bodo osnovali svoj lastni list:
„Daničico“. Lep sad nam obetajo v prihodnosti. Res
je, da je nekaj mlačnih, nekaj nemarnežev med njimi,
ki se le tako rekoč prisiljeni materinščine učč, pa
tudi ti se že večidel gibljejo in zavedajo."

„Dijaška knjižnica raste od dneva do dneva.
Sedaj šteje že 249 knjig vseh slovenskih narečij.
Najrajši ber6 jugoslovenske knjige, kterih je včasih
le malo v knjižnici, vse druge so v rokah marljivih
učencev. Bog daj, da bi našli podpore, kakor jo
tako marljivi učenci zaslužijo."

Janežičeva zasluga je bila, da so se dijaci zave¬
dali in urili v slovenskem jeziku. Dijaška knjižnica
in „Slavija" bili ste sadišče, iz kterega je izšlo mnogo
slovenskih pisalcev. Kam je prišla dijaška knjižnica,
to smo gorej omenili, kedaj pa ste zaspali „Slavija"
in ,,Dauičiea", ne vem povedati.


22

Janežič je tudi zbujal svoje rojake. Slovenskih
knjig je pošiljal v Lese, da so jih brali doma in
posojevali drugim; tudi za Lese je osnoval bralno
društvo, ktero se je pozneje razderlo.

Posebno pa so se njegove ljubezni in navduše¬
nosti do slovenščine navzeli njegovi bratje. Gregor,
ki ni obiskoval mestnih šol, se je v slovenskem jeziku
tako izuril, da je pesmi skladal. Od njega je pes¬
mica, natisnjena v Bčeli 15. julija 1851.

Slave klic.

Sinko! vstani
Maj ko brani

Dolgo sužna sem bla že!
Se usmili
Proti sili

Sinko! brani vražnej me!

Plamen šviga
Moč se dviga
Slave sin se oživi;
Dušman beži
Z naše veži
Slave moč ti že proti.

V listu 1. avg. 1851 je bila natisnjena druga
njegova pesmica. Gregor Janežič je sedaj oženjen in
mlinar v Podgorskej fari pri Lucmanu. Pri ropotanji
mlinskih kolčs mu je gotovo se že usušila pesniška
žila.

Tudi drugi brat, Balant Janežič, sedaj ces. polk.
vojaški zdravnik, se je poskušal v skladanji pesem.
Bčelin list od 1. sept. 1851 nam je prinesel eden
njegovili pesniških umotvorov:

„Lepota.“

Prekrasna je rož’ca na vertu cvetela,

Na nebesu zora ni lepša bila;

Široko okrog je najbolj slovela
Bi rekel, nc manj od srebra in zlata. —

Pa pisan metuljček sedaj labkega krila
Jo sem primahlja. Le zagledati jo
Se hitro usede, jo gerli, omila,

Da zmoti jej glavco in serčice clo.

Ah kratko veselje! že sonce pripeka
Jej lice povene — metulj odleti.

Zdaj vbožica hira in tužno zaveka
„Lepota, lepota, kak grenka si ti“.

Tako je Janežič zbujal in vnemal bližnje in
daljne kroge za slovenski jezik in slovensko naroanost.

23

V.

Spoznal je Anton tudi visoko ceno narodnih pripo¬
vedk, pesem, prislovic in zastavic, ker se v njih slika pri¬
stno mišljenje in življenje narodnega jedra, to je ljud¬
stva po kmetih. Vedel je, kako mlado in staro rado
posluša narodne pripovedke; kako navdušeno se po¬
jejo stare narodne pesmi, ker so ljudstvu vzete iz
serca, in ne pretezane po umetnih merilih. In prislo-
vice, koliko zlatih naukov včasih ena sama v sebi
ima! Zastavice pa so orehi, ktere je mladina vselej
rada lupila ali pregrizala.

Že leta 1851 sklene napraviti zbirko narodnih
pripovedk, pesem in prislovic. V Bčeli izdanej 1. no¬
vembra 1851 je natisnjen dotični poziv, iz kterega
povzamemo nektere verstice: „Sveta dolžnost je vsa-
cega človeka, stare ostanke svojega rodu: njegove
pesme, pripovedke, prislovice, zastavice in sploh vse
njegove starinske reči skerbno iskati in nabirati, in
tako najdene za prihodnje čase pozabljivosti oteti.
Hvala Bogu! tudi pri nas Slovencih seje v tem obziru
že marsikaj zgodilo. Precej takih biserjev je že po-
skupljenih in izdanih; pa še lepo število jih tiči
nepoznanih med našim ljudstvom in čakajo rešivne
roke, da jih svetu odkrije, veliko jih že tudi nabra¬
nih počiva po omarah marljivih rodoljubov; pa kaj
pomaga, ko jih izdati priložnosti nimajo!

Tej napaki doskočiti, sem se namenil s pripomočjo
blagomilih Slovencev novo zbirko narodnih pesem,
pripovedk, prislovic i. t. d. v kratkoma ali sam ali
po društvu sv. Mohora na beli svet poslati.“

Leta 1852 izide perva knjižica, naslovljena:
,,Cvetje slovenskega naroda v kazalu najdemo pridne
nabiratelje: M. Valjavca, Bal. Janežiča, M. Majarja,
Kobeta, O. Cafovega, Rabiča, Drobniča. Prislovice je
večidel zapisal V. Kurnik. Iz predgovorčeka in ime¬
nika je povzeti, da denarne podpore ni imel dosti.

Narodne starine nabirati ni tako lehko; niso le
pobrati, kakor jeseni sadje. Ljudstvo jih poje in
pripoveda le za se; pred takim, ki bi jih mogel ali
hotel zapisati, jih peti ali pripovedovati noče, ker se
ali boji ali sramuje. Tako se sčasoma zabijo in zgubč.

24

Bčelo je vredoval in izdajal tudi leta 1852, da
si ravno je bil z opravili preobložen in je bilo
naročnikov le malo. Zatoraj v čislu 17. tega leta
prosi slovenske pisatelje. „G. naročnikov se je letaš
na našo Bčelo vsaj toliko oglasilo, da lehko brez
vsake zgube izhajati zamore. Toda druga nevarnost
jej proti. Vredništvo tega lista je namreč sedaj in še
skoz kake štiri mesece tako z opravili za prihodnje
svoje stanje preobloženo, da razun sostavljanja:
književnega pregleda in ,,Zmeša" skorej cel6 nič za
Bčelo pisati ne more. Zaupljivo se toraj oberne na
slov. pisatelje, kterim je na ohranjenju Bčele kaj le¬
žeče , z iskreno prošnjo, da bi jo saj skoz ta čas
prav obilno s svojimi sestavki podpirati blagovolili."

To leto se je tudi miroljubni Janežič z ,,Novicami"
malo speri. Očitale so Bčeli mešanico. Janežič pa
odgovarja v 8. čislu: „Mogli bi tudi mi vredništvo

Novic še poprašati, po kterej pravici Bčeli mešanico
očita, vendar bojimo se, da bi spet kakega novega
orožja zoper nas ne obernile.

Res je, da smo letos en dopis z nekimi versti-
cami, kteri je malo bolj po ilirsko zavit, vverstili in
da oblike ega, emu,  em  ali semtertje, oga,  o mu,
o m — rabimo; — ali je Vas morebiti to zapeljalo
nad Bčelico tako prijazno razsodbo izreči? —

Vendar dosti; podajmo si rajši bratovsko roko,
da toliko krepkejše za prid matere Slovenije delati
moremo!"

V zadnjem stavku spoznamo Janežičevo značaj-
nost in blagoserčnost. Rušiti, razdirati ni hotel; to
ga je bolelo. Zbirati je hotel vse moči le v prid in
slavo matere Slave.

A tudi grenkih je moral Janežič požirati dosti.
Bčelo je naročnikom prejšnjim pošiljal čez čas, a ne-
kteri domorodci so jo pošiljali nazaj z grenkimi be-

Bedami.

Že to leto začne pešati „Bčela". Prijatelj iz Ko¬
roškega piše Janežiču 1. avg. „Bridka žalost me je
obšla slišati, ljuba bčelica! da tudi tebi že perutni¬
čke pešajo, ker ti dovoljne reje in podpore od strani

naših rodoljubov pomanjkuje".— Prigovarja

Janežiču, naj jo še dalje izdaja: „Ti pa, „ljuba bče-

25

lica/' poskusi še dalje svoje perute, ni dvomiti, da
ti bo vsak domorodec, kteremu je na svojej domovini
kaj ležeče, radovoljno v podporo pritekel, da te sra¬
motne smerti obvaruje, v ktero bi te bila naša mlač¬
nost pogreznila".

V opazki mu odgovori vrednik: ,,Veliko listov

smo že prejeli, da bi Bčelo tudi dalje izdajali. Z ve¬
likim veseljem bomo njih željo spolnili, ako se vsaj
nekaj naročnikov še oglasi; zakaj v lastno škodo de¬
lati nam ni mogoče. Vendar terdno upamo, da jo
bomo rešiti zamogli".

V povabilu na naročbo „Slovenske Bčele" za
leto 1853 pa piše: „Ceravno je letos nekaj časa hi¬
rala, ker je jej potrebne hrane in podpore primanj¬
kovalo, vendar bo v novem letu z novo močjo svojo
pot zopet nastopila".

Nastopila ga je in je na pervem svojem izletu
veselo zabernela:

Bog vas živi, cvetke moje
Vsih dolinic in gora!

Tukaj zdaj vošila svoje
Vam prinesem iz serca.

Sred leta 1853 so se jej pohabila krila, vstavi
svoj izlet ter odda žalosten oglas: „Tretje leto je ravno
minulo, kar smo jeli „slovensko Bčelo" med ljube
Slovence pošiljati in še bi bili to radi storili, Če bi
se nam pri daljnem izdavanji preveč zgube bati ne
bilo. Zakaj s prineski dosedajnih g. g. naročnikov
za drugo polletje bi bila kome j polovica tiskarn ih
potroškov poplačana. Smo torej prisiljeni daljne izda-
vanje Bčele ustaviti".

VI.

S 7. julijem leta 1853 je ustavil Janežič izda
vanje Bčele, a ne svojega delovanja na polji sloven¬
skega slovstva. On ni bil, kakor tisti kmet, ki je rekel,
da ajde ne bo več sejal, ko je videl, da mu je slana
ajdico poparila. Rala ni djal iz rok in vrečo za sejanje
imel je vselej opasano; zatorej v istem listu oglaša:
„S tem ne prenehamo naše leposlovno polje po mo-
gočosti obdelovati. Po nasvetu več rodoljubov bomo

Nabirala in hranila
Vse sladčice skerbno bom,
Kar medu bom le dobila
Bo za slave mile dom. —

26

izdavali občasen časnik: „ Glasnik slovenskega slov-
stva“ Slovencem za poduk in kratek čas.“

Izšel je pervi zvezek „Glasnika“ 1.1854, in spet
mu primanjka podpore, da ni mogel, kakor je oblju¬
bil „oglas,“ ta zvezek kinčati s podobo kakega imenit¬
nega Slovenca. Prinesel je blaga mnogoverstnega,
olikanega in zanimivega, vendar je ostal sam samcat.

Leta 1854 je poslovenil »Šmidov zgodovinski ka¬
tekizem “ in je s tem delom vstregel duhovščini.

Med tem, ko ni imel vredovati lepoznanskega
časnika, je Janežič toliko marljiviše skerbel za po¬
trebe mlade slovenske literature. Sestavil je in izdal
1. 1854: „ Slovensko berilo za Nemce, u  potem: »Slo-
venische Sprachlehre filr Deutsche zum Schulgebrauche
und Privatunterrichte .“

Najpotrebniša je pa bila: „ Slovenska slovnica s
kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim
cirilskim in glagoliškim berilom, a  ktero je izdal ravno
tisto leto, dogotovil jo je bil pa že 1. avgusta 1853.
V predgovoru pravi: „Spisali smo jo v slovenskem
jeziku, ker nas je večletna skušnja prepričala, da
vsak nauk, torej tudi jezikoslovni, tam naj lepše in
najveseliše napreduje, kjer se učencem v domačem,
ne pa v ptujem jeziku razlaga in razjasnuje.“

Take spake so se le na Slovenskem mogle go¬
diti, da so se rojeni Slovenci morali svoj materni je¬
zik učiti s pomočjo tujega nemškega! Pridjani kratki
pregled slovenskega slovstva je seznanil učence za
največo potrebo s slovstvom staroslovenskim, ciril¬
skim, glagoliškim in novoslovenskim ter z najodlič-
nišimi pisalci omenjenih slovstev.

Leta 1853 se je Janežiču zboljšalo tudi materi-
jalno stanje. Do tega leta ni imel stalne službe ; bil
je dotebmal le začasni učitelj. V tem letu je bil ime¬
novan suplent na spodnji realki in je učil zemljepis,
slovenski in nemški jezik. Leta 1854 se poda na
Dunaj opravljat izpite, po kterih je bil poterjen za
učitelja slovenskega jezika in slovstva nižih in viših
šol. Leta 1855 je dobil tudi poterdilo za učenika nem¬
škega jezika. Učil je na realki: nemščino in sloven¬
ščino, zgodovino in zemljepis; pozneje pa, ko je Ce¬
lovška realka popolna postala, učil je perva dva pred-

27

meta. Na gimnaziji je od leta 1849 do leta 1866 on
edini nevtrudljivo oskerboval nauk slovenskega jezi¬
ka; tedaj celih 18 let.

S svojim trudom si je Anton priboril gotovo sta¬
nje, videl je, da pri svojih dohodkih še more preži¬
veti družinico, spomnil se je gotovo tudi besed Stvar¬
nikovih: da človeku ni dobro samemu biti, zatorej
sklene vzeti si družico in se oženiti. 8. oktobra 1855
so ga poročili rajni šolski svetovalec Simon Rudmas
v Žrelcu s Karolino Kolerjevo. Dobil je blago ženko,
s ktero je 14 let prav v lepej zastopnosti preživel.
Stanovanja, kterega si je najel po svojej ženitvi, celih
14 let ni premeni!, pa tudi svojega značaja ni spre¬
menil po ženitvi in v marljivosti ni pešal.

Vseskoz so sicer resnične besede svetega Pavla
do Korinčanov: „Kdor je oženjen, skerbi za to, kar
je svetovega, kako bi ženi dopadel in je razdeljen.'*
Ali pri Antonu ni bilo tako. Svojo ženko je ljubil
ter v lepej, keršanskej složnosti ž njo živel vse dni,
a svojega slovenskega naroda zavoljo tega ni pozabil
in ljubiti ni nehal. Delal je za nj nevtrudljivo kakor
red. Njegova sopruga, rojena Celovčanka, toraj Nem-
a, slovenski ni znala in se materinega jezika svo¬
jega sopruga, ki je za-nj ves gorel, ni naučila: ven¬
dar to ni delalo med njima nobene svaje.

Janežič je delal po svojem poklicu, in žena je
spolnovala svoje dolžnosti, ljubezen pa je vezala
oba in ravnala vse. 13. julija 1856 se je pomnožila
mala družina z eno hčerico, kerščeno na ime „01ga“.
9. februarja 1860 se mu vleže sinček, ki pri kerstu
dobi ime „Evgen." To je vsa Janežičeva družina,
kterej je bil on najskerbljiviši oče, prezgodaj odvzet.

I

VII.

Telesna otroka zapustil je le dva, toliko več je
o njem duševnega zaroda. Lenariti Anton ni znal;
o ni imel svojega časnika, podpiral je s svojim umom
in peresom „&'olskega Prijatelja ", ki se je leta 1856
prestrojil v „Slovenskega Prijatelja 11 .

Pa dolgo mu ni bilo ostati brez lastnega lista.
Že konec leta 1857 je vabil na naročbo novega lepo-

28

znanskega časnika pod naslovom: ,,Glasnik za lite¬
raturo in umetnost. 1 *  V povabilu naznanja: ^Namenjen
vsem omikanim Slovencem, bo prinašal v čistej slo¬
venščini sostavkov vsake baže, da le niso zoper na¬
men podučno-lepoznanskega lista. Posebno se bo
obdelovalo polje novelistično, pesniško in natoro-
znansko.“

„S serčnim voščilom srečnega novega leta je
nastopil „Glasnik“ l.januarija 1.1858 svojo pot med
drage Slovence, terdno se nadjaje , da bo našel med
njimi obilno prijatlov in podpornikov. “

Poglejmo malo nazaj na pretekla leta. Bilo je še
le 9 let, kar je stopila v javnost slovenščina na
Koroškem in koliko se je premenilo! Šibka drevesca
so postala močna drevesa s čverstim deblom in glo¬
boko segajočimi koreninami, ktera so začela dona-
šati že sadja. Vila slovenska prej slabotna in plaha
Be je razvila v zalo devico; vse se je čudilo veselemu
razvitku. Zemlja, prej terda ledina, bila je preorana
do dobrega in se posejala z mnogoverstnimi semeni.
Marljivi pisalci so se lotili vseh lepoznanskih strokov
in glasnik 1 * nam je donašal polne predale dobrega
blaga. Slovenska beseda že gladko teče; jezik očisti
se peg; zlog je jasen, kakor čista gorska vodica,
šumljajoča po belem produ. Prirodne vede, poprej
popolnoma zanemarjene, razlagajo se v umljivem
jeziku. Tropič mladih sokoličev se je zbiral okoli
„Glasnika“ ter mu donašal pridobitke svojega uma in
truda. Komu pa gre zasluga in zahvala za vse to?
Nevtrudljivej marljivosti in neomajljivej ljubezni in
zvestobi Janežičevi do slovenskega jezika in naroda.
Koliko ovir je premagal z lepim vspehom, koliko
truda je prestal, koliko žertoval na žertveniku do¬
movine, kdo bi vedel, kdo bi mogel vse to popisati !
kar se je nam na Janežiču posebno prikupilo, bilo je
to, da ni odganjal in odbegal nobega delavca. Kakor
umen stavitelj vedel je slehernega moči in zmožnosti
porabiti v stavbo poslopja slovenske literature. On
ni ločil, niti žalil nobenega stanu, zato so mu tudi
vsi stanovi bili prijatelji.

Pervo polletje 1. 1858 je izhajal „Glasnik u  vsak
mesec enkrat na dveh polah; v drugem polletji iz-

29

hajal je dvakrat v mesecu na poldrugi poli. Podpore
tudi pri „ Glasniku" Janežič ni imel obilne; a do¬
bička on ni iskal, vesel je bil, da le zgube ni terpel.
Naročnikov je imel malokedaj več od 400—500; to
pričajo imeniki naročnikov. Pri tej zares pičli pod¬
pori je vendar še podpiral nadepolne mlade pisalce,
kterim je na visokih šolah dunajskih terdo hodilo
za kruh.

Edini lepoznanski slovenski list in še ta le dva¬
krat v mesecu izhajoč je bil res prepičla hrana; pa
da bi se vsaj ta^ bila rada povžila! Resnično je pre¬
govoril Dr. J. Stefan v svojem listu iz Dunaja 15.
junija 1858. „Mera, v kterej „Glasnik" izhaja, je res
pičla, vendar po mojej misli bode težko hodilo jo zvi¬
šati. Pri nas je tako, malo jih je, ki plačajo, ni jih
pa skoraj, ki bi mogli ali hteli pisati. Marsikteremu
bode se to znabiti čudno zdelo: on, ki je navajen
čuti o toliko slavnih in preslavnih Slovencih, on ne
ume, da bi manjkalo pisateljev. Imamo jih, pa kakih !"

Vsem tem oviram vkljub je Janežič delal, na-
v  biral, vredoval, podpiral, kolikor in kjer je mogel.
Spominjam se o tej priložnosti bridke za nas resnice:
Pri petji in pitji je marsikteri navdušen domorodec,
posebno, kedar se poje: ,,Pijmo ga, pijmo!" A kedar
bi imeli priti do resnice, skrije se, kakor polž v svojo
hišico in zvedavo pazi, kod bo veter potegnil, da bi
vedel, kam svoj plašč razbesiti. Kedar pride celo na
to, da bi morali za slovensko reč zmigati s palcem,
tedaj je prime kerč in lomi božjast.

Od leta 1858 in do sredi leta 1868 je Janežič
izdajal „Slovenski Glasnik" in si marljivo prizadeval
bogatiti slovensko literaturo. Najdemo po „Glasniku"
raztrešene doneske raznih pisalcev: Dr. Stefana,

Levstika, Cegnarja, J. Vijanskega, Jenkota, Mencin¬
gerja, Mandelca, Erjavca, Volčiča, Šubica, V. Jane¬
žiča, Gr. Kreka, Umeka, Tušeka, Stritarja, Jurčiča itd.

VIII.

Leta 1859 se je prestrojilo društvo sv. Mohora
v družbo: največa zasluga za to gre Janežiču. Pre¬
lepo piše o tej zadevi v „GJasniku" 1. 1859. „Kmalu

30

bo minulo osem let, kar je bila visoka roka prežlahtno
zerno vsejala v slovensko zemljo s sladkim upom, da
bo svoje dni iz njega prirastlo košato di’evo na čast
in v hasen milemu slovenskemu narodu. Veselo je
kal pognalo, in vse se je radovalo čverste mladike,
ki je tako bersno stebljala in se naglo in širje tako
nadepolno naraščevala. Od vsakod so pihljale mla¬
demu drevcu prijazne sapice: solnce domoljubja ga
je grelo, rosa iskrene ljubezni ga je pojila in v duhu
smo že gledali mogočno drevč, ki bo s svojim cvetom
in sadom še našim vnukom vedrilo in žlahtnilo um
in serce. Pa goljufalo nas je. Pripihale so sape
morilne, marsikaka redivna žila se je posušila in
vejica za vejico je jela sahneti in subleti. Kaj čuda
tedaj, da je skumernelo celo deblo do steržena in da
mu bodo v kratkem usahnile poslednje korenine, če
se ne presadi v boljšo in vgodnišo zemljo. Velika
škoda bi bila za-nj".

„Od leta do leta se kerči število njegovih pod¬
pornikov in prijateljev; od leta do leta se manjša
tudi njegova delavnost na polji slovstvenem; društvo
umira, pa tudi mora umreti, če se v kratkem ne
prerodi. Zguba za nas Slovence bi bila velika, v
sedanjih okoliščinah pa toliko veča, ker še nimamo
doslč založnikov ali drugih mecenatov za svoja knji¬
ževna dela. Le v združenej moči se najde v tej zadevi
še pomagila.“ Potem nasvetuje, kak© bi se po nje-
govcj misli dalo temu pomagati: 1. društvo naj se

prestavi na cerkvena tla, t. j. da se ustanovi kot
družba ali bratovščina; 2. naj se zniža letno plačilo;
3. naj se na svitlo dajejo le taka slovenska dela, ki
so pisana v domačem duhu in v čistej, pravilnej slo¬
venščini; 4. naj se sčasoma napravi matica; 5. naj
se oberne novo osnovano društvo do vseh častitih
gg. domorodcev s pohlevno prošnjo, da mu pritekč
vsi v prav obilnem štev^ ilu na pomoč kot udje in
podporniki. „Slovenci!“ tako sklene pomenke o do¬
mačih reččh, „velika sramota bi nam bila pred sve¬
tom, ako nam pogine edino društvo zavoljo naše
mlačnosti in nemarnosti. Da se to ne zgodi, bodi
naša perva skerb. Združimo se torej, in prizadevajmo
si iz vseh moči, da bo družba sv. Mohora v kratker'

II

31

omladela in še dolga leta cvetela, Bogu na čast in
domovini na slavo!"

Ta glas ,,Glasnikov" ni bil glas vpijočega v pu¬
ščavi. Veselo je odmeval po vseh slovenskih pokra¬
jinah. Družba sv. Mohora se je ustanovila na cerkve¬
nih tlčh. Družbeniki plačajo le po 1 gold. na leto,
bukev pa dobivajo veliko in tudi odpustkov se mo¬
rejo udeležiti, če hočejo. Število družbenikov narašča
od leta do leta, družba veselo napreduje, — tako da
je leta 1869 že štela 13.666 družbenikov, ki so pre¬
jeli vsak po 7 lepih bukev. Ves čas do svoje smerti
bil je Janežič duša tej družbi. On je vabil pisalce
k delu, on je pregledoval vse spise in jih vredoval;
bil je kakor pridna bčelica, ki vedno išče in nabira,
in nikoli ne počiva.

IX.

Zraven „Glasnika" je Janežič vedno še druga
lepoznanska delca izdajal, tako leta 1860 zabavnik
pod naslovom: „ Žarnica ." Namen mu je bil, kakor
sam piše, ogrevati serca Slovencev in Slovenk za
domače reči, zbujati slovenščini če dalje več prija¬
teljev in podpornikov.

Leta 1862 začne izdajati „Cvetje iz domačih in
tujih logov", kterega se je nabralo 35 zvezkov in v
njem mnogo prav lepega, zanimivega blaga, v  n. pr.
Babica od Božene Nemcove, Viljem Tell Silerjev
poslovenjen, Veronika deseniška, Kriton in Apolo¬
gija, Spomini na Sokrata, na sveti večer o polnoči,
družina Alvaredova i. t. d. Leta 1862 pripravlja
, t slovensko slovnico " za drugo izdavo. Tu vidimo,
da Janežič pri tako imenitnej reči, kakor je osnova
slovniških pravil, ni hotel svojevoljno ravnati in
terraoglav svojo pot hoditi. Rokopis pošilja jeziko¬
slovcem v pretres in popravo, na Dunaj, v Go¬
rico, v Ljubljano, v Novo mesto, v Terst in Va¬
raždin. O tej zadevi piše v „Glasniku" leta 1862.
,,Pervi oddelek slovenske slovnice, ki jo imam
v delu za srednje šole, nastopil je pred nekaj dnevi
svojo pot, da priroma iz mesta v mesto k preč.
gospodom s serčno prošnjo, da ga vzamejo v pretres

32

in popravo. Ob enem pa prosim tudi druzih jeziko¬
slovcev, kterim rokopis zavoljo prepičlega časa v
roke priti ne more, da razodenejo svoje misli vsaj
o glavnih vodilih, kterih sem se deržal pri izdelavi,
in pa o terminologiji, ki mi je rabila v slovnici, da
se še pred natisom popravi in predela, kar bi Slo¬
vencem ne bilo po všeči“.

Leta 1863 pride na svitlo omenjena slovnica, vsa
predelana in popravljena, namenjena sosebno milej
slovenskej mladini za šolsko rabo. Jezik, v kterem
je pisana in ki ga uči, je prava čista slovenščina,
posneta po ljudskej govorici vseh Slovencev ob Savi
in Dravi, ob Soči in Muri; prezerlo se ni nobeno
narečje, ki hrani še kako dragotino starega čistega
blaga. Skoz in skoz mu je bila vodnica današnja
beseda našega naroda, svetovalka v dvomnih rečeh
pa starša slovenska pisava in stara slovenščina, od
ktere še le dohaja sedanji besedi luč in svitloba.

V tej slovnici veje že ves drugi duh ; pod nami
so že megle, dospeli smo na solnčne hribe. Ali, bra¬
lec, pomisli, koliko truda v  je stalo Janežiča, da nam je
pripravil to slovnico! Ce jo le pazljivo hočeš pre¬
brati, potrebuješ precej časa, koliko truda je pa
rajni Anton na to obračal, da je slovnico sestavil!
Beseda za besedo, stavek za stavkom, zlog za zlo¬
gom, vse je premišljeno, vse opiljeno, vse jedernato;
če bi druzega ničesa ne imeli od Janežiča, že slov¬
nica bila bi mu častna spomenica. Sestava slovenske
slovnice nam pričuje, da Janežič ni bil sanjač; na
varnih tleh nravnosti je rajši hotel stati nego spla¬
vati po vertincih veterne domišljije tje pod oblake,
kamor mu drug svet slediti ne more in noče.

Ravno to mu je bilo vodilo pri vseh njegovih po¬
četjih; rabljivost, mikavnost, ob enem pa tudi nrav¬
nost je troje gotovih znamenj na vseh po njem izdanih
delih v vezanej in prostej besedi, v pesmih, v prislo-
vicah, pripovedkah in popisih. Po „Cvetji a  hotel
je slovenskej učečej se mladini ponuditi zdravo in
zabavno berilo in jo privabiti slovenskim Vilam.
V knjigah družbe sv. Mohora je imel pred očmi
potrebe prostega ljudstva po kmetih. To spričevanje
daje Janežiču tudi zvedeni starina slovenskega slov-

33

stva, Davorin Terstenjak: „On (Janežič) je skrbel s
svojimi knjigami za oliko uma in serca, — vodil ga je
povsod čut najčistejše nravnosti, zato ga je ljubila
vsaka poštena narodna duša. Praktični um njegov
je znal oberniti vspešno in koristno z vsakim sode¬
lavcem njegovih časnikov, estetično izobražen je
podajal poduk še nevajenim peresom; temeljiti po-
znatelj slovenskega jezika je popravljal z učiteljsko
ljubeznijo pomanjkljivosti se manj izurjenih pisateljev."
Poslušaj bralec, kako priznava drugi slovenski pisa¬
telj, Janko Pajk, Janežičevo zaslugo za slovensko
literaturo: „Janežič ima največo zaslugo za naš pis¬
meni jezik pervičvtem, da je pervi začel slovenskih
besed, izrekov in oblik iz vseh slovenskih krajin
nabirati. Sad tega dela so njegovi slovarji in njegove
slovnice. Janežiču se je ravno tako, kakor Vodniku,
potrebno zdelo, ves zaklad slovenskega jezika spo¬
znati. Se le na tej podlagi se po njegovem mnenji
da poslopje prave slovenske pisave postaviti. Ravno
tako je delal z jezikovimi pravili; pravilo se mu je
videlo to, kar se med prostim ljudstvom v resnici
nahaja, ne pa samo, kar ta ali oni pisatelj v knjigah
piše. Pravi učitelj in pravi vzor slovenskega pravil¬
nega govorjenja in pisanja je Janežiču bil slovenski
narod sam. — Janežič je marsikterega pisatelja od
krivega in neslovenskega pisanja odvernil ter ga
zavernil na polje lepe, čiste slovenščine. Vsaj omiki
prostega naroda bode Janežičevo pravilo: ,,Piši, ka¬
kor slovenski narod v svoji celoti govori/' gotovo le
koristilo." —

Po očetovo je skerbel za slovensko mladino, da
jej omisli berila za šolsko rabo in jo polagoma vodi
in vabi v hram slovenskega slovstva. Leta 1861
izda „Cvet slovenske poezije ", s kratkim naukom o
pesniških izdelkih za gimnazijalne in realne šole. Vvod
nam pove njegove misli o poeziji. ,,V resnici je ni
na zemlji umetnije nad mično poezijo. Milo se dete
smehlja, če mu zapoje ljuba mamica; pogumno se
širi mladenču sercč, če mu iz pers vneta pesem vre;
v radosti se možu lice vedri, če mu lepa pesem iz
serca doni; celo starčku ob palici se vnema oko, če
mu vbranih pesem glas udari na uh6: nepopisljiva

Janežičeve Večernice.

3

34

je moč rajske poezije/* Ali take besede ne morajo
navdušiti mladenčevega serca za poezijo?

Iz tega „Cveta“ je sčasoma prirastel „Cvetnik (l t
berilo za slovensko mladino, v 3 delih. Pervi del je
izdala družba sv. Mohora leta 1865, vredil ga je
Janežič. Drugi del je izdal leta 1867; tretji pa
leta 1868.

Skerbel je pa tudi za Nemce, ki so se hoteli
učiti slovenskega jezika, 7 natisov je doživela Jane¬
žičeva slovenska slovnica za pervence. Že v 10. št.
slovenskega Glasnika leta 1864 naznanja 6. natis
svoje praktične slovnice „Slovenisches Šprach- und
Uebungsbuch**.

Leta 1866 naznanja, da v nekoliko dneh izide
ves predelan in pomnožen nemško-slovenski slovar
pod naslovom: „Deulsch- slovenisches Taschemvorter-
buch filr Schule und Haus u , v drugi prav ročni izdavi.
„Več let“, pravi, „sem skerbno nabiral za-nj gradivo
med narodom in po knjigah, in to mi je tako naraslo
pod rokami, da bo štela sedanja izdava celo 57
drobno tiskanih pol v žepni obliki. Rad bi bil še
nekaj časa počakal z dokončno izdelavo, da bi bil
mogel porabiti tudi včliki slovensko-nemški besednjak,
toda vedno popraševanje po pervi jako pomanklivi
izdavi, ki je že 3—4 leta popolnoma razprodana, me
je prepričalo, da je nam lahkorabnega slovarja, so-
sebno šolski mladini in uradnikom živa potreba.
Doveršil sem delo po večletnem trudu in je izročam
čast. občinstvu z iskreno željo, da bi mu bilo za
nekaj let zadosten pomočnik v njegovem opravilstvu;
marsiktero jedernato med ljudstvom najdeno zerno
izide po njem zdaj pervikrat v tisku na svitlo.“

X.

To je bil Janežič na polji slovstvenem. Vedno je
delal, vedno se trudil, zdaj nabiral, zdaj sejal, tukaj
pilil, tam likal, nikoli počival niti lenaril — vse za
ljubi svoj slovenski narod. Dolgo dolgo smo se mu¬
dili pri Janežičevem slovstvenem delovanji, poglejmo
še nekoliko v njegove družinske razmere, da spo¬
znamo poštenjaka tudi domd.

35

Ze sem omenil, kako iskreno je ljubil Janežič
svoj dom v Lesah. Kedar pridejo počitnice, se drugi
učitelji razkropijo po deželi ali grejo še pogledat v
druge dežele; Janežiču pa je bilo doma pri stariših
najljubše. Tam mu je pihljal najzdravejši zrak,
pil je iz studenca bistro studenčnico, tam je imel mir
za svoja dela: zato je vsako leto težko dočakoval
počitnic. Dokler je bil še sam za se, hodil je sam
v Leše, po svojej ženitvi pa z ženo in otroci. Doma
ga je zanimalo vse, posebno mu je bilo sadje pri
sercu. Podučeval je brate, kako imajo s sadjem rav¬
nati. Mnogo žlahtnih sadnih drevesec je nakupil in
jih posajal pri svojej rojstnej hiši. Pa on je povžil
tega sadja le malo, — le potomci mu bodo vselej
hvaležni.

Svojim starišem je bil dober, hvaležen sin, —
svojim bratom in sestram ljubeznjiv in skerbljiv brat.
Lepo je stariše spoštoval vse svoje žive dni ter jih
podpiral, kedarkoli je bilo treba; zato je pri njih
najrajši bival. Podpiral je svoja dva brata Valentina
in Šimena, ko sta bila v šolah, skerbel je za dva
brata, ki sta bila doma in za sestri Marijo in Leo-
poldino. Bil je vsem kakor drugi oče.

Kdor se je ž njim obhajal, bode gotovo priter-
dil, da ga je bila sama ponižnost, prijaznost, postrej-
ljivost, vse pa je presegala njegova poštenost. Se
najbolj zagrizeni sovražniki, če bi jih bil Janežič
imel, mu te čednosti ne bi mogli odreči, niti naj¬
manjše hibe ni bilo na njegovej poštenosti — zato mu
po vsej pravici gre priimek: „pošteni mož.“

Kakor je bil iskren narodnjak, bilje tudi dober

katoličan, zvest sin katoliškej cerkvi verno vdanega

je bil s svojimi učenci skoraj vsak dan pri sv. maši.
Puhlosti liberalstva njegovega serca niso mogle oku¬
žiti, vse za vero in domovino, bilo mu je geslo,
kterega se je vedno deržal. Sv. zakramente je očitno
prejemal. Posebno pa se je v bolezni pokazala nje¬
gova vernost in poterpežljivost. Ko ga napade pljučna
bolezen, bila mu je perva skerb, prejeti sv. zakra-

3 *

36

mente in večkrat jih je prejel v bolezni; leta in leta
je bolehal, vedno pa je bil poterpežljiv in vdan v
voljo božjo, — izgled dobrega kristjana.

Bil je tudi Janežič blagega serca in usmiljen;
siromakom je vselej rad delil vbogajme in potrebne
je podpiral. Storil bi bil gotovo rad še več, če bi mu
bile okoliščine pripuščale. Prijateljem je bil dober,
odkritoserčen prijatelj, verstnikom miroljuben verst-
nik. Zdražbe ni delal nikjer, rad pa pomirjal in
spravljal, kjer je bilo mogoče. Med tolikimi spisi, ki
jih je on na svitlo spravil, ne bomo našli le enega
zdražljivega ali strastnega; ljubil je mir, zato je
druge puščal pri miru. Spoznal je, da se z razdi¬
ranjem ne zida; zatoraj je raji spravljal, kakor
svaje ali razpore napravljal. Kako rad je bival v
Lesah pri domačih! Tihota in mirnost tega kraja se
mu je najbolj prilegala. Pred domačo vasjo je potočič
Belša; po leti mu je struga navadno suha. Včasih
pa, posebno po plohah, Belša narašča in po polj ;
škode nareja. Kakih 30 sežnjev pred Janežičevo
kmetijo je Belša okoli leta 1848 zarila se v polje in
izderla grapico, ktera je čedalje veča postajala in
segala že do hiš. Kedar sva hodila po bervi čez
rov, vem, da sva večkrat postala in da mi je rajni
Anton večkrat rekel: „Glej! pred nekterimi leti tu
ni bilo rova, ne bervi, sedaj je pa že tako širok.“
Vogel Sterdenove hiše je bil že odpran. Od narave
se je Janežič učil, da so strasti in svaje tudi človeški
družbi na kvar in škodo, — iz male razpoke nasta¬
nejo strašni razpori; zato je bil sam miroljuben,
spravljiv, skoz in skoz blaga duša; vse strasti in
prepirljivosti bile so mu zoperne.

XI.

Zadnja leta je Janežič mnogo bolehal. Pre¬
veliki duševni trudi so mu podjedli telesno zdravje
in zgodaj povžile slabotne telesne moči. Vsako leto
si je o počitnicah spet nekoliko opomogel, da je
jeseni z začetkom šolskega leta mogel spet učiti na
realki. Bolehnost ga prisili že leta 1866, da pusti
učenje slovenskega jezika na gimnaziji. O počitnicah

37

leta 1868 se preseli v Poreče, kjer si je bil kupil
hišico in jo pripravil za poletno stanovanje. Zrak
pri jezeru, tako si je mislil in so mu gotovo tudi
zdravniki prigovarjali, je mil, lega prijetna in tudi
zdravniška pomoč lože dobiti in bliže, kakor vLešah,
a bivanje v nenavajenem kraji njegovemu zdravju ni
teknilo. Naglo ga napade pljučna bolezen; kri jame
tako močno pljuvati, da smo se že takrat bali za
drago življenje. Precej potem se dd prepeljati v
mesto. Ko ga jeseni leta 1868 obiščem, najdem ga
še na postelji. Bil je zelo slab, tako, da je le z naj-
večo silo mogel govoriti, a upanja, da bo še ozdravel,
se ni bil popustil. Tožil mi je, da mu je voda Po-
reška škodovala; „pi’i domačej vodi gotovo ne bi bil
zbolel," tako je mislil in djal. A dnevi življenja bili
so mu že šteti. V šolskem letu 1868/9 ni ga več bilo
v šolo; učenje je moral popustiti, ker mu telesne
preslabe moči tega niso več pripustile. Od delo¬
vanja na slovstvenem polji ni prenehal do zadnjega
trenotka.

Sred leta 1868 ustavi izdavo slovenskega „Glas-
nika" s tem le naznanilom. „Naša prošnja v zadnjem
listu žalibog ni našla zaželenega odziva; preobilica
zaostankov, pa tudi marsiktera ne mila izkušnja nas
je prisilila, da ustavimo z današnjim listom izdavo
„slov. Glasnika'* za drugo poletje; kako bode ž njim
od novega leta naprej, se pozneje določno oznani/ 1

Brez lista ni mogel biti. Po prenehanji glas¬
nika" začel je premišljati, kakošen list da bi spet

razpošiljal med svet, da bi se bolj uterdil in bi pri

zgube. V teli mislih se mu je
rodil ..Besednik/' Ali Ker je že dalj časa če dalje

njem vsaj ne bilo

bolj čutil svojo bolezen in je za celo leto moral pre¬
nehati delavnost svoje službe, ni si upal pričeti ob
novem letu. Ker pa so vsled razglasa v „Koledarčku"
jeli prihajati naročniki, osnoval ga je na pomoč na
prosivši sedanje vredništvo. Jako mu je bil na serci

novi list, pečal se je za-nj do zadnjega trenotka, ter
ga v oporoki v last izročil svojej ženki, češ ako imajo
Slovenci kaj ljubezni do mene, naj vsaj podpirajo
zadnje moje podvzetje, morebiti bo imelo večo srečo,
ko marsikaj v življenji, piše Besednik.

38

Še enkrat se poda v svoj rojstni kraj, v svoje
ljubljene Lese, da bi še bival pri svojih domači
še pil iz bistrega vrelca, še slišal domačih ptičic
ljube glasove. V začetku mesca junija se d& tje pre¬

peljati,

a za-nj ni bilo več pomoči. Oslabevale so

u čedalje več telesne moči, ni več mogel, kakor
bi bil rad, se sprehajati po prijetnih hribcih in dol-
cih ;  barčica njegovega življenja se je bližala h kraju.
Ko sprevidi, da mu le huje prihaja, dal se je pre¬
peljati v mesto. Bilo je 16. septembra 1869. Dva dni
poznej, 18. septembra opoldne ugasne lučica blagega
življenja, Andrej Einspieler, davni mu prijatelj in
rojak, mu zatisne oči. 20. septembra so ga spremili
na britof k sv. Rupertu, kjer počivajo tudi kosti nje¬
govega rojaka in učenika Matija Ahacelna, kosti
slavnega slov. pisatelja in škofa Jurij-a
Slovencem nepozabljivega Simona Rudmaša

Japelj-ui
aša. Pri

-na m

. _ po¬

grebu se je kazalo, kako je Janežiča spoštovalo celo
mesto in vsi, ki so ga poznali. Da si tudi marsikdo
ni vedel, kaj je Janežič Slovencem, vendar ga Je
cenil in spoštoval kot moža prelepega značaja. Še
bolj je bilo razvidno, kako spoštovan je bil Janežič
po mestu in deželi, 21. oktobra. Vsi učitelji in učenci
gimnazialni fn realkini, njegovi prijatelji in obilo šte-

, ;erkvi

ešah, ktere so brali

vilo ljudstva so bili v stolnej cer

ilostljivi škof sa

nazoči pri sv.

gospod

Dr. Milar, višji šolski ogleda in gospod Dr. Nemec.

Visoke starosti Janežič ni delal; bil je še le v
41. letu, a s svojim trudom je namestoval mnogo let.
Zguba nad vse britka je njegova smert za vse Slo¬
vence, zato žaluje za njim tudi narod, kteremu je bil
steber močni, delavec neutrudljivi, pisatelj vzorni in
sin najboljši.

Po vseh slovenskih časnikih se je razlegal glas
žalosti in omilovanja ter je odmeval po društvih, či¬
talnicah, povsodi, koderkoli je bilo znano in ljubljeno
Janežičevo ime. „Besednik“ je izlil svojo in celega
naroda žalost v prekrasno pesem, v kterej po vsej
pravici toži za svojim roditeljem:

39

Žalujem pri mertvaškem odru tvojem
Z menoj žaluje ves slovenski svet,

Ki milo si ga nosil v sercu svojem
Po njem zasajai najkrasnejši cvet! -

V „Slov. Narodu“ se je pervi oglasil visokoučeni
naš Dav. Terstenjak. Prav živo popisuje velike za¬
sluge rajnega Janežiča ter predlaga, naj bi Slovenci
možu tako poštenega značaja in rodoljubu tolikih
zaslug postavili dostojen spominek.

'udi odbor družbe sv. Mohora se je, hitro po¬
tem, ko je njen tajnik Janežič svoje oči zatisnil,
te misli poprijel: Janežič mora dobiti spodoben spo¬
minek.

Komaj so se vsi odborniki po dokončanih šol¬
skih počitnicah v Celovec vernili, napravila se je dne
8. oktobra seja; sklenilo se je enoglasno, nabirati
doneskov in iz teh Janežiču postaviti najprej groben
spominek, iz ostalega denarja pa osnovati ustanovitev
v prid zapuščene Janežičeve družine. Res! blaga, VBe
hvale vredna misel! Kdo jej ne želi najboljšega
vspeha? Mislimo družbenikom ustreči, ako ponatis¬
nemo le te odborove sklepe z pozivom in vabilom
vred od besede do besede; naj jih vsak ud družbe
sv. Mohora prebere, prevdarja in kolikor zamore, po¬
loži na žertvenik hvaležnosti in domoljubja.

Sklenilo pa se je enoglasno to le:

1. Naj se Slovenci naprosijo, da naj „B e s e d n ik/‘
kteri je zdaj vdovi in sirotama edina podpora, prav
izdatno podpirajo.

2. Naj se Slovenci vabijo, da pošiljajo denarja

za „Janežičev spomin  ek.“ Od tega denarja se
oberne 300 gl. za spodoben spominek na grobu, kar
se pa več nabere, naj se vloži v hranilnico na obresti.
~~ oa

iroie smrt ,

8 voj ega 30. leta. Odbor, ki nabrani denar oskrbuje,
vzdiga vsako leto obresti iz hranilnice in jih izroča
Janežičevej vdovi, dokler vdova ostane in otroka ne
postaneta polnoletna.

Eno polovico teh odstotkov dobiva Janežičeva hči
Olga do svoje smrti, eno pa njegov sin Evgen do

40

Vdova mora te obresti obračati za spodobno odgo-
jitev imenovanih dveh otrok. Ko pa vdova umerje
ali se omoži, dobi te njene dolžnosti in pravice otrok
postavni varh ali jerob. Kedar Olga umerje ali pa
Evgen 30 let star postane ali pa tudi če prej umerje,
napravi se iz tako oprostene polovice ali polovic
shranjene istine ali glavnice tako imenovana Jane¬
žičeva ustanovitev/*  do ktere ima pravice naj-
pred Janežičeva rodovina in žlahta, potem iz gornje
in spodnje Rožne doline, in slednjič sploh na Koroš¬
kem rojeni slovenski učenci. Pravica, to ustanovitev
ali štipendijo deliti, pripada odboru družbe sv. Mohora.

3. Nabira za „ Janežičev spominek** naj se raztegne
na pet let in naj se voli poseben odbor treh gospodov,
ki darila v ta namen dajana sprejema in oskerbuje.

4, Na to nabiro daje družba sv. Mohora celih pet
let vsako leto polovico čistega dobička, ki jej po
plačanih stroških iz vsakoletnega pošteva ostane.

Tako je sklenil družbin odbor in je — tako
mislimo — gotovo ravnal po volji celega naroda slo¬
venskega. Zasluge Janežičeve so nepopisljive za ves
narod, naj mu tudi stavi spodoben spominek. Janežič
je brez vsega dobička delal za ves narod in ni si
nabiral zakladov, ki bi jih zapustil svojim otročičem.
Od leta 1852. do leto 1868. je brez vse plače  čisto
zastonj spolnoval težavne dolžnosti tajnikove za družbo
sv. Mohora. Časniki, ki jih je na svitlo dajal, niso si
dobili nikoli toliko naročnikov, da bi si bil rajni kaj
mogel na stran devati za svojo družino. Bolehal in
bolehal je leta in leta in tako veliko denarja potrosil
na zdravnike in zdravila. Mladim pisateljem, ki so
mu pošiljali rokopisov, je plačeval njih  izdelke čez
mero dobro, da bi jim veselja narejal in jih vnemal
za daljše delovanje na polji narodnem. Naročnine,
ktero so poverjeniki nabirali po raznih mestih, ni
dobival cele, temuč moral je pogostoma zgube terpeti,
ktere so znašale sto in sto goldinarjev. Zdaj se lehko
verjame, da si Janežič ni nabiral zlata in srebra.
Lehko se verjame, da so ga na smrtni postelji zdihljeji
posilili in solze polile, ko je pomislil, kaj bo z njegovo
družino. Naravnost povemo, da smo mu britke ure
poslajsevali in sladili s tem, da smo mu rekli: Slo-

41

venski narod tvoje družine pozabil in za¬
pustil ne bo.

Slovenci! Hvaležnost je lepa reč; posebno hva¬
ležnost pa moramo imeti možu, ki jo je zaslužil v
toliko obilnej meri. Vse svoje dušne in telesne moči
je Janežič Tebi posvetil, miii narod slovenski! Tebi
so bile posvečene vse njegove misli, Tebi vsak uda¬
rec blagega sercd. Tebi je žertvoval truda polne
dneve in noči, Tebi vse svoje premoženje, Tebi svoj
mir in svoje zdravje! Neutrujena delavnost za Tvoj
blagor mu je izkopala grob prerani; ali zadovoljno
je stopil va-nj, ker svest si je bil, da je Tebe ljubil
čisto in stanovitno do konca.

Narod slovenski! ktera žertva Ti bo prevelika,
da vredno počastiš in prosljavljaš dobrotnika tolikega,
da javno in sijajno pokažeš svojo hvaležnost in omiko?

Slovenci! Na smertnej postelji in že umirajoč se
je Janežič Vas prijazno spominjal in Vam priporočal
svoja dva otroka, ki šteje Olga 14, Evgen 8 let. S
tem upanjem je Janežič umeri, da se bodo Slovenci
usmilili njegovih otrok.

Slovenci! ali se je rajni mar motil? Ali ne bote
poiskali po vseh kotih in predalih in radi položili za
Janežičev spominek poslednjega krajcarja, ki bo slu¬
žil na čast celemu narodu in sperva podpiral Jane¬
žičeve, za njimi pa druge slovenske otroke? Slavni
bratje naši, v^ehi, so Zdenki Ilavličkovej nabrali tav-
žente za doto in jo proslavili z imenom: ,,Hči češkega
naroda.“ Nas Slovencev ni sicer toliko, kakor Cehov,
a vendar nas je L J / 2  milijon in ako vsakteri le po
crajcarji daje, dobimo že lep denar za uboga otročiča
in za njima za druge slovenske učence.

Slovenci! družbeniki sv. Mohora, duhovniki, uči¬
telji, očetje in matere, mladina slovenska! pritecite
vsi! v gostih verstah obstopite žertveniki djanske
ljubezni in hvaležnega domoljubja! Pokladaj vsak,
kolikor zamore in kakor ga rodoljubno serce nagiba!
Veča, ko bo Vaša radodarnost, sijajniša bo Janeži¬
čeva ustanovitev! *)

E

*) Za odbornike , ki nabirajo in oskerbujejo podar¬
jeni denar, so se izvolili ti-le gospodje: Durnwirt Karol,

42

Skerbimo in pomagajmo vsi, da postanejo
niča pesnikove besede:

Razširjal bo se Tvoj prekrasni cvet,

Na rodovitnej zemlji naj poganja,

Goji hvaležno ga slovenski svet!

Priseva mila zarja od izhoda,

V nej večno naj se sveti Tvoj spomin,
Ki dika si slovenskega naroda! —

L. F

res-

Molitev v nevarnosti največ

premore!

(Po resnienej prigodbi spisal Hrabroslav Perne.)

Na severnej strani od mesta Inšpruka v Tirolah
leži majhena vas, zakrita v temno smerečje, ki obrašča
podnožje velikanskih gor tod okrog. Prebivalci tega
mirnega kotička kupčujejo z lesom in živino. Le
redko zajde kak meščan v to revno vas; ker pot
le-sem je silno težavna in sterma, kakor sploh v gora¬
tih Tirolah. Popotnik, ki hoče tirolske kraje bolj na
tenko ogledati, mora biti posebno dobrih pljuč in
nog, ker tu gre vsaka pot vprčk in navzdol; tedaj
je boljše, ako zna malo več plčzati, ko plesdti. Soln-
čni žarki, ki tebe po letu večkrat primorajo, da se
klobuka z vroče glave iznebiš, vendar niso v stanu
silno visokim goram belega pokrivala z glave poteg¬
niti. Pa če tudi nektere gore svoj beli klobuk poleti

spiritual v Celovškem semenišču, B. C. Rosbacher, tergovec
in Lambert Einspieler, kn. Škofji in družbin tajnik v Ce¬
lovcu. Denar naj se pošilja pod napisom: Diirnwirth

Karol, spiritual v Celovcu.  Vse, kar se pošilja, raz-
glasuje Janežičin časnik „Besednik“; prevzame se vsak
darček s hvaležnim sercem. Po petih letih se pa položi
celi račun od te nabire. „Besednikov“ oglasnik kaže, da se
je do konca mesca aprila za spominek in za ustanovitev
nabralo 656 gld. 11 kr. Hvala! Živila na veke Janežičeva
slava in spomin! Božja pomoč.

43

izgubi, vendar ga že sredi kimovca kaj dobro čez
ušesa potegnejo, in precej pobegnejo ljudje in živina
z višav v doline, da jih ondi snegovi ne zapadejo.
Kakor hitro se zima približa, berž se vse v hribih
stoječe hiše in vasi tako s snegom zagrebb, da ko¬
maj kak dimnik na strehi ali kako visoko drevo iz
snežnatih valov pokuka. Kaj pa še takrat, kedar se¬
ver čez gole višine
niče doli spodej!“
dar jim sever vse pote zamete in če hoče sosed k
sosedu priti, morata si prej ulice skozi sneg, ki cel6
do strehe seže, narediti s terdnim prepričanjem, da
jim bode drugi dan delo vnovič začeti. In ako ti
povem od strašnih plazov, ki s silnim germenjem
skalovje, drevje in drugo šaro gord lomijo in s seboj
navdol pritirajo, ter ko bi trenil marsikako življenje
pod sneženo odejo za vekomaj pokopljejo, tako mis¬
lim, dragi bralec! da boš rad mirno doma ostal. Pri
vsem tem je dežela zmeraj lepa in njeni prebivalci
so pobožni in z vso vdanostjo ostanejo zvesti kato-
liškej veri. Kdor potuje tod po deželi, ali lazi po go¬
rah, ali naj pride v kako hišo, gotovo bo z glavo
majal, ker toliko podob, znamenj, križev in drugih
obožnih spominkov nikjer ne bo našel, kakor tukaj,
'udi se Tirolci zvestd deržč starih lepih šeg in na¬
vad, ktere v življenji radi in veselo spolnujejo.

¥

*

*

*

Bilo je leta 1850, ko je huda zima omenjeno vas
z velikimi zameti obiskala, da ni bilo drugega videti,
kakor neizmerna plahta ledu in snega, ki je tiho vas
skoraj popolnoma pokrila. Le cerkvica s šibkim stol¬
pičem je nekako ponosno iz snega po zakritih hiši¬
cah gledala, v kterih je zdaj dolga zimska samota
kraljevala. Ljudje so si priskerbovali kako hišno
orodje, ali pa so se pečali z živino, ktere so dokaj
rogov v hlevih imeli. Vse je bilo tiho, kakor v grobu.

Stopimo v čedno hišico, kjer se čuje krepki glas
čverstega možaka, ki je komaj letni čas svojega živ¬
ljenja nastopil. Ravno je dokončal večerno molitev,
kterej ste Katra, njegova žena, in Anica, ne
ka ;  zvesto odgovarjali.

ala hčer-

44

,,Lehko noč, ata l u  reče Anica svojemu očetu,
kteremu je bilo Bolte ime, in mu ponudi rudeče lice,
da jo poljubi, predno gre spat.

Boltč je veljal po celej vasi kot pošten in delaven
mož, imel je zdrave, krepke ude, zat6 se mu pač ni
bilo treba bati, da ne bi mogel svoje žene in hčerke
z živežem dostojno preskerbovati. Imeli so zmeraj
po potrebi dovolj ter so v zadovoljnosti in kerščan-
skej bogaboječnosti mirno in veselo skupaj živeli;
zato pa tudi božji blagoslov ni izostal.

Sreča na zemlji pa ne obstoji samo v bogastvu;
ampak veselo in zadovoljno serce daje človeku tiste
sladke občutke, ki je imenujemo srečo. Sreča tedaj
kraljuje v dnu serca in zastonj bi je iskal po dalj¬
nem svetu; zastonj bi je iskal v deželah, kjer se
zlata in srebra bogati zakladi najdejo, v mestih, kjer
so krasne palače bogatinov, ki vse imajo, kar le
serce poželi, zraven pa so nezadovoljniši od prebi¬
valcev nizke bajte, ki oddaljeni od posvetnega šuma
mirno živč. Ali če na berzej barki po nemirnih mor¬
skih valovih v lepše kraje in med tuje ljudstvo prija¬
drati želiš, mar misliš tam srečo najti? — O ne!
hodi od jutra do večera in išči je križem sveta, pa
je vendar ne boš našel. Zadovoljnost le — je steber
vse sreče.

Srečno se je torej družinica v tirolskih gorah
štela, ker je bila s svojim stanom popolnoma zado¬
voljna. Zarano zjutraj na nogah je bil Bolte pervi,
ki je delo z Bogom začel in zvečer, ko so solnčni
žarki ugasnili, končal ga je tudi s serčno molitvijo
v družbi svoje žene in hčerke popolnoma srečen.
Tako so jim vedno tekle ure veselja, ker so pobožno
med seboj živeli.

Ko se je Anica spat odpravila, povzame Bolte
besedo ter reče ženi: „Katra! derva so nam pošla

in merzla zima nima usmiljenja; treba jih bo jutri
v goro iskat iti!“ Katra na to nekoliko polen v peč
sušit dene, da bi jutrišni dan pri zajutreku, ki ga bo
možu za odhod skuhala, raje gorela; zraven pripravi
še druge potrebne reči. Tako je bilo vse pri rokah.

Komaj jutranja zora prihodnjega dnč napoči in
visoko v nebo kipeče velikane zlatiti začne, ko Boltč

45

urno s postelje skoči. Berž se pokriža in kmalo stoji
ves za odhod napravljen. Zdaj privleče še sani, ki
so celo polletje v skrivnem kotu tičale in je preskerbi
s potrebnimi vervmi. Potem skerbno ogleduje se¬
kiro , in ko se njene ostrine do dobrega prepriča,
priveže jo tudi k sančm. Med tem je Katra zajutrek
skuhala in radostno zdaj moža v zakurjeno izbo k
mizi pokliče. Po navadnej molitvi, brez ktere nobe¬
den ni smel žlice v roke vzeti, okrepčata se Boltč
in Katra s tečnim .jedilom za delo. Ko odmolita
hvalno molitev po jedi, koraka korenjaški Bolte skozi
duri, pokropivši se z blagoslovljeno vodo, ktera se
v starodavnej cinastej posodici, pri vratih visečej, ni¬
koli ni posušila.

Zunaj si zadene sani na ramo in z gorjačo v ro¬
kah zakliče svojej ženi: „Bog te obvari!'* v poslo¬

vilo, ktera se je milo na vežni prag vstopila in ravno
tako lep pozdrav: „Bog te obvari!“ za njim zakliče.

Bolte odide po srebernatih iskrah zamerznjenega
snega in više in više že stopa v goro, ko iz malega
okenca solzno oko Katrino vedno še gleda za njim,
ker čudno čudno jej je pri sercu, da se njen pogled
kar ločiti ne more od ljubega moža, ki je pa oččm
ravnokar v temni gozd zginil. Po dolgej težavnej
poti najde Bolte kraj, kjer bi brez škode sekati smel.
Urno verže sani z rame, vzame ostro nabrušeno se¬
kiro v roke in daleč po gori se razlega mah na mah,
ktere čversta Boltčtova roka mogočne j jelki tako
dolgo pritiska, dokler se ponižno do tal ne prikloni.
Kmalo razcepi deblo in naloži derva na sani, da-si
ravno je merzlo ivje njegov tirolski klobuk kaj do¬
bro obelilo, kakor bi bil z žaganjem posut. Po dokon¬
čanem delu zatakne skorjo kruha, zažvižga potem
eno domačo, sede na sani in zderči v božjem imenu
proti domu. Kako nevarno je pa po zametenih potih
na obloženih sančh se z gore dersati, to vč in zna le
tisti, ki je skušen in prisiljen, da si mora z dervami
kruh služiti.. Ena stopinja, napačno storjena, prinese
dostikrat smertno nevarnost. Le ljudjč, ki so v tacih
nevarnostih od mladih nog izrejeni, ne izgube pogu¬
ma in zavednosti, kedar se jim nevarnost približa.
Boltč je bil eden tistih, ki z varno roko in bistrim

46

očeso

1 vsako ped poti dobro pregledajo, predno jo
kam zavozijo. Srečno je imel že velik kos pota za
seboj, ko pride na ozko stezo, ktera je vila čez če-
rovje, komaj toliko široko, da je mogel šiloma sani
za seboj vleči.

Tik steze je sterma skalnata stena, pod ktero
je s snegom zapadli prepad vedno svoje žrelo od-
perto imel. S previdnostjo poskuša zamerznjeno odejo,
ali bi deržala težo ali ne, in že zapiči železno oko¬
vano gorjačo v led, potisne sani za seboj, — kar se
uterga kup snega pod nogami in potegne njega in
sani v globočino s seboj. — — —

Bolte se zdrami in vendar ne ve, kako se mu
je zgodilo. Ves omotičen leži čez kolena v zameta;
nepremakljivo so roke zvezane z vervjč; verh tega
ga tlači še vsa teža sani, tako da se kar ganiti ne
more in je živ v ledenem snegu pokopan.

Molitev in smert je vse, kar mu je zdaj na svetu
ostalo. Kdor pa v Boga veruje in ga prosi pomoči,
tudi On njega ne zapusti!

*

*

Poldan odbije ura v šibkem stolpiču prijazne
cerkvice v vasi, ko čisti in daleč doneči glasovi iz
bele line angelsko češčenje naznanijo. Kjer koli
ljudjč gredč ali stoje, sklepajo pobožno žuljaste roke
ter glasno in veselo molijo pozdrav Mariji, kakor bi
bila vsa vas le ena družina. Tudi to angelsko če¬
ščenje se dvigne nad najviše skalnate velikane gori
proti sinjemu nebu v višave, kterih še noben nara-
voznanec ni premeril; naravnost gre v tista tretja
nebesa, kjer svetniki bivajo, in kterih računstvo vseh
posvetnih modrijanov nikdar nikoli doseči ne more.

Tudi Katra, nesrečnega Bolteta še srečna žena,
je ravnokar z malo Anico „Zdrava Marijo“ odmolila
ter postavi dobro zabeljeni močnik še nekoliko k
ognju in vedno hodi na okence gledat, kdaj se verne
težko pričakovani mož z gore. Tudi Anica že z ob¬
jokanim očesom milo poprašuje po atu, ki jih danes
nenavadno dolgo ni. Ali še ni slišati škripanja -sani
po sanincu, še manj pa videti. Skleda močnika se
je že kadila na mizi in tudi tri lesene žlice, ktere

47

je Bolte sam in kaj umetno izrezal, ležale so priprav¬
ljene zraven kruha in noža. Pa Bolteta le se ni!

Zdaj se Katra napravi ter mu gre konec vasi
naproti. Vidijo se sicer v snegu stopinje, ktere je
mož pri svojem odhodu zjutraj vtisnil, ali ni ga sli¬
šati veselega glasu, ki bi oznanil njegov prihod. Zo¬
pet se verne strahotna žena domu in čudna žalost
se je loti. Ko pa pogleda podobo žalostne matere
Božje, ki tako milo na mertvo truplo svojega sina v
naročji zre, prešine jo strašna misel, — kaj, ko bi
tudi njej moža tako v naročje prinesli?! — Pri teh
mislih jej vroče solze obraz polijč in tudi Anica,
svojo mater žalostno videti, ne more se več zderžati
joka.

Popoldne je bilo; gora je jela s svojo senco vso
vas pokrivati. Kmalo so se zadnji solnčni žarki po¬
maknili za goro in že je tihi večer v prijaznej dolinici
polagoma nastajal, ko je polna skleda še vedno stala
na belej mizi. Upanje in strah ženeta Katro tolikrat
pred vežne duri skerbno pričakovat svojega moža;
ali Bolte leži v snegu zakopan in klic njegov ne
pride do ljudi, ki bi ga iz merzlega groba rešili.

Ko začne planine večerni zor ruaečiti in Bolteta
le še domu ni, spremeni se pri Katri prejšnje strašno
dozdevanje zdaj v resnico. Urno teče k sosedom in
jih prosi pomoči z besedami: „Bolteta je v gori ne¬
sreča zadela! V snegu je ostal! Za Božjo voljo po¬
magajte, — pojte ga iskat!“

Ni bilo treba
so si zmeraj radi

a dosti prositi, ker priljudni vaščan je
i drug drugemu v nesreči pomagali;

še prej pa so bili pripravljeni jokajočej ženi na po¬
moč priskočiti, ker Boltč je bil zares pravi ljublje¬
nec cele vasi. Hitro stopijo štirje možaki po koncu
in poprašujejo zvesto po poti, po kterejjoje bil Bolte
ukreniti mislil. Potem ko zvedo, prepašejo se z dol¬
gimi vervmi in sežejo na steno po kerpljah, brez
kterih je velik sneg gaziti komaj mogoče, vzemo že¬
lezno okovane gorjače v roke, pokropč se z blago¬
slovljeno vodo in korakajo po kratkej molitvici v
božjem imenu v goro. Ravno je večer nastal, ko ko
renjaki odidejo. Mirno stojč gore v svojej veličastnej
večernej krasoti. Tu in tam že priveski kaka zvezdica

48

na jasno nebo, iskaje si svitlih tovaršic. Tibo in otož
no gleda temni jelkati gozd na belo odejo, ki nje¬
gova z mahom preraščena debla krog in krog gosto
pokriva. — Ali veči ko je nevarnost, tem bolj se
množi pogum pri bogaboječih Tirolcih.

Ko dospejo v gozd izgube na enkrat sled; mo¬
rebiti je veter stopinje čez dan prepihal, ali pa jih
je od vej padajoče ivje zakrilo. Po dva in dva gresta
med drevje in kličeta Boltčta po imenu tako glasno,
da je od vseh krajev odmevalo — ali ni ga odgovora.
Grozno je bilo slišati jek, ki se je razlegal v mraku
po globokih votlinah, in na enkrat je zopet nastala
tihota v zimskej samoti! Kako so natezovali možje
skerbno poslušajoče uho, da bi zaslišali zaželenega
lasu nesrečnega Bolteta, — ali vse je bilo zastonj!
sreči se zdaj tudi luna izza gore prikaže ter sveti
s svojimi bledimi žarki iskajočim sosedom. Brez
vspeha pa ostane njih trud in po dolgem iskanji se
vernejo čez nekaj ur vsi trudni domu. Zdaj je bilo
gotovo, da je Bolte nesrečen postal in nepotrebno bi
bilo še ponočno iskanje. Počasi gredč vasi nasproti
ter se poprašujejo, kdo bo nesel žalostno sporočilo
ubogej ženi in objobanej hčerki. Obe ste klečali dve
uri dolgo vpričo sosednih žen ter iskale pri Bogu
tolažila in pomoči. Kdo bi popisal žalost in britkost
nazočih, ko pridejo možje — prazni z gore! Jokaje
prosi Katra od hiše do hiše, da bi šli še enkrat sku¬
paj iskat nesrečnega Bolteta. in kdo bi bil jej milo
prošnjo odrekel, kdor pozna blago tirolsko, serce?
Kdo bi si še pomišljeval, kjer velja človeka smerti
oteti? Vsi možjb se iz nova podajo v goro iskat ne¬
srečnega Bolteta.

Katra z Anico pa zopet pade na kolena in se v
serčnej molitvi oberne pred Božji sedež.

Ravno ura na stolpih vlnšpruku osemkrat vdari,
ko verli možaki konec vasi pogumno v goro stopajo.
Hitro se razstavijo in v manjših oddelkih vsa pota
pretaknejo. Le ena in tista misel vse navdaja pri
trudapolnem delu. Zdaj plezajo po stermih čerovjih,
zdaj lezejo v nevarne votline in kričč sem ter tje,—
pa le brez vspeha. Ura za uro mine, trud se že
pridnih možakov polasti : nesrečnega kraja vendar

49

ne najdejo, dasi ravno so bili na mestu, kjer je
Bolte sekal. Proti polnoči se zopet zberi na prej¬
šnjem prostoru, pripovedovaje si od nevarnega truda,
ki ga je bilo slednjemu prestati. Brez Bolteta pa se
vendar nobeden noče domii verniti. Ves up jim že
upada, ko stari Anže med-nje stopi in spodbudljivo
pravi: „Molimo, da nam Bog pokaže kraj, kjer ne¬
srečni Bolte leži! Kličimo žalostno mater Božjo, ki
kristijana v nobenej stiski ne zapusti!" — Tako je
stari Anže govoril, in glej! vsi možje krog njega
pokleknejo in iskreno prosijo Boga in Mater Božjo
za nesrečnega Bolteta.

Ko še molijo, zdelo se jim je, kakor bi bili
zaslišali glas: „Tukaj sem, tukaj sem!" Začudivši se
in veseli skočijo po koncu in na uho poslušajo. Vsi
so enako slišali, „Tukaj sem!“ se zopet razlegne,
pa vendar ne tako glasno. Zdaj mirno postojč — in
„Boltč, Boltč! Za Božjo voljo, kje sipa?" jamejo od
strahu in veselja na ves glas klicati. Zopet je tiho,
še celo serce ne tolče, kar se še enkrat prav blizo
zasliši: „Tukaj sem!" Zdaj ni bilo več težko najti
pota in urno zlete veselega serca kraja iskat, kjer
se je nesreča prigodila. Zaslišani klic pa je imel
nekako čuden glas, da je možčm kar groza prihajala.
Kmalo najdejo sled v snegu in že so na kraji pre¬
pada, kamor bi bili nekteri prevelicega veselja tudi
kmalo popadali. — Res, v stiski človeku na pomoč
priti, je rešitelju največa radost! —

Urno so vervi k drevesom privezane, in dva
moža se terdno opašeta ž njimi. Derže se z eno
roko in z drugo na gorjačo se opiraje, spuščajo jih
počasi v prepad. Kmalo je sneg odpravljen in veseli
vrisk zadoni iz globočine. Z veliko močjd vzdigneta
sani in glej! — še ravno tako leži Boltč, kakor je
bil zjutraj padel.

„Vervi doli! Vervi doli!" in že se derzajo po
ledini, Bolteta izkopati, objeti ga, poljubiti in zaukati,
da bo je daleč razlegalo, — ni bilo treba trenutka.

Zdaj jih vse tri vzdignejo prek skalnate stene.
Nobeden ni imel časa govoriti. Ko je rešitev iz
nezmerne globočine doveršena, bilo je veselja ne
konca ne kraja. Vsakteri je hotel očitne dokaze

Janežičeve Večernice. 4

50

čudapolne rešitve pri Boltetu videti. Globoko zdaj
Boltč izdihne ter moli tiho, pa gorečo molitvico.
,,Ali sijriical?" praša ga stari Anže potem, ko je
odmolil.

„Kaj bom klical ?" odgovori Bolte, „saj sem
komaj dihal doli spodej!"

,,Ali si se zelo bal!?"

„Nič se nisem bal," pravi Bolte mirno, „materi
Božjej in vernim dušam sem se priporočal, in vest
mi je djala, da ne bom v snegu umeri/'

Tiho si obrišejo možjč solzne oči, ker Božja
pomoč je bila vidna.

Zdaj se napotijo proti domu. Veselo ukanje na¬
znanja srečno vernitev. Staro in mlado ponoči skupaj
hiti, da se prepriča o čudapolnej rešitvi. Tudi Katra
z Anico tako urno po snegu teče, kakor bi bila pe-
rute imela. Veselja se polijč solze po obrazih srečne
družinice. „Ne ne!" vpije Katra, „ne bil bi mogel
še umreti, saj sem mater Božjo in verne duše tako
serčno prosila, da nam na pomoč pridejo!" —

„Ata! tudi jaz Bern za vas molila," pristavi Anica
z ojokanim očesom.

Zdaj so jeli možjč pripovedovati od čudnega klica,
kako so Bolteta našii, kako so mati Božja in verne
duše pomagale, in še enkrat goreče skupaj zahvalo
odmolijo v izbi Boltetovej, potem pa gredč pobožni
gorjanci k sladkemu pokoju. Boltč in Katra pa, ko
trudna Anica enkrat zaspi, še do jutra ginljivo molita
pred podobo žalostne matere Božje s sinom v naročji,
in obljubita, vsako leto na božjo pot za verne duše
v vicah do konca življenja hoditi.

Tako se je zgodilo meseca grudna (decembra)
1850 v Tirolah. Kjer pa tako terdna vera in tako
živa ljubezen vlada, tam je zmeraj lepo, naj si bo
tudi v najhujšej zimi! — —

51

Slon.

(Spisal Anton Umek.)

Solnce je ravno zahajalo, ali kakor Slovenci
radi govore: šlo je v božje] gnadi“, ko smo poletnega
večera pastirji gnali goveda domu. Krave so večidel
bolj neposajčne ko voli, ki morajo težko delati, in
neka sivka se je bila v goščo izgubila, pa vse kri¬
čanje je ni spravilo nazaj na pot. Sosedov sin —
bila je njegova — spleza za njo in vgleda, da ne
more naprej, bila se je nekako zamotala med rogo¬
vile in moral jej je pomagati. „Zdaj sem pa vjel
slona zdaj!“ pravi ko pride nazaj. Jaz pa ga naglo
poprašam: „Slona? slona si vjel, kaj pa je to?“

Začudi se mi in ponosno odgovarja: „He he! ali še
nisi nikoli slišal, kaj je slon! Žival je, samo da je
ni v naših krajih.“ Potem nam drugim pastirjem
vsem nekoliko pripoveduje o slonu, pa se ve da ni
vedel veliko, saj ga ni nikoli videl, kakor mi ne,
samo slišal je o njem in djal, da je silno velik.
Vedel je pa tudi — in tega morda še marsikdo ne
ve — zakaj mu je ime slon. Pravil je to le: , ; Slon
mu pravijo zato, ker se po noči na drevesa naslanja.
Tako sloni celo noč. Ako se drevo prej naseka ali
nažaga, pade slon in ne more več vstati, tako je tudi
lovč ljudjč ondot, kjer živč te živali. a  —

Celo življenje ne bom o nobenej reči tako do¬
bro pomnil, kedaj sem jo čul pervikrat, ko v tej
besedi. Saj še ne vem, in tega še marsikdo ne ve,
kedaj sem se prav zavedel, kaj pomen ja beseda
oče, mati, hiša, trata  i. t. d. Torej mi še dan
danes mnogokrat hodi na misel perva povest o slonu,
zato sem jo zapisal; sedaj pa nočem povedati /  kaj
sem poznej slišal o slonu.

Slon je največa žival med dojivkami na suhem.
Djal sem med dojivkami, ker te živali dojč svoje
mlade, kakor so nas dojile naše matere, Bog jim daj
zdravje. Berž ko ga ugledaš, meniš, da je silno
okčren, pa ni tako. Velikansko truplo nosijo štiri
noge, ki so bolj podobne neobtesanim stebrom, ko
živalskim nogam, dolge pa niso. Na sprednjih nogah
ima slon petero, na zadnjih pa samo čvetero kopit.

4 *

52

Zato se prišteva kopitovcem, kakor n. pr. konj, ki
ima na vsakej nogi eno kopito, govedo po dvoje,
samo da ima zraven še dvoje manjših; svinje pa in
še nektere živali jih imajo po več, in v tem jim je
slon podoben. Glava slonova je velika, vrat pa je
kratek, dolga ušesa mu visč ob strančh, in oči so
bolj majhne. Koža je sivkasta in debela in sem ter
tje kaka ščetina na njej. Najbolj čudna reč pri njem
pa je rilec, ki ima na koncu med nosnicama nekak
nasad, perstu podoben in tudi grabi in prijemlje ž
njim. Zob nima toliko in tako različnih kakor marsi-
ktera druga žival, spodej in zgorej je velik kočnik,
mlinskemu kamenu podoben, in vzraste mu nov, koli-
korkrat se mu stari obriblje. Ali iz zgornjih čeljusti
mu molita silna ček&na, kakor bi mu rogovi rastli
iz gobca. Le-ti zobjč dajo tolikanj slovečo slonovo
kost. En sam tak čekan ali zob tehta navadno po
60 do 70 funtov, so pa tudi taki po 100, celo po
150 funtov in merijo po 6, včasih po 9 čevljev na
dolgost. Kako velik mora biti slon, kaže se iz tega,
da tehta eden 70 stotov (centov), včasih še več.
Visok je 8 ali 10 čevljev, največi cel6 12 in še čez.

Vsakdo vč, da slonov ni v naših krajih, naha¬
jajo se v Aziji in v Afriki. Pa nekaj razločka je
med azijanskim in afrikanskim. Afrikanski je manjši,
ima bolj temno kožo, širokeja ušesa in štiri kopita
na vsakej nogi. Ne vč se na tanko, koliko let na¬
vadno živi slon, sedemdeset ali osemdeset gotovo,
nekteri pa menijo, da dočaka celč sto ali dvesto let.

Kar sem prej povedal, kaj mi je takrat pravil
sosedov pastir o slonu, namreč, da ima to imč, ker
sloni in kako ga love, moram opomniti, da poznej
nisem več čul tega tako, niti v šoli, niti čital v knji¬
gah. Ali mu Slovenci res zato pravijo slon, ker se
naslanja, naj razlaga kdor hoče, mimo gredč bodi
povedano, da drugi narodje mu večidel velč: ele-
fant  (Elephas indicus, Elephas africanus.) Kako pa
slone lovč r  bodem kmalo jel praviti; veseli me pa,
da sem poznej našel v slovečej knjigi, kar mi je
takrat pravil pastir, dasiravno veljd drugej živali.
Ko je bil rimski vojvoda in pisatelj Cezar  v Galiji,
tam, kjer je dan danes francosko cesarstvo, zahajal

53

je s svojo vojno tudi nekoliko med stare Nemce ali
Germane in je poznej, popisovaje vojske, tudi omenil,
kaj je nenavadnega videl in izvedel pri Germanih.
Med drugim pravi, da so bili tam nekaki jelenje,
(po slovenski blezo da se jim pravi losi) kteri niso
imeli kolen, noge so jim bile ravne ko palice, in ako
pade taka žival, ne more več vstati, zato slonč spi
in se lehko vjame, ako je drevo nasekano ali naža-
gano. Cezar se ve da tega ni sam videl, ampak
samo praviti slišal; če je bilo res tako, kdo v6?

Paverniva se k slonu. Morebiti da še nisi videl
živega, ker to je med nami težko, saj še volka in
lisice ni videl vsak, da ravno sta pri nas dom£. K
večemu kak zverinjačar vlači kterega od mesta do
mesta, da ga kaže med drugimi živalimi. Da boš
torej vsaj po večem bolj vedel, kakošen je, daj si
pokazati slonovo podobo ; tacih je mnogo, če tudi ni
povsod, kakor bi djal, dobro „zadet“, pa kaj, saj Še
cesarja včasih slabo malajo.

Kdo pa bi mislil, da le-ta presilni in najmoč¬
nejši velikan na svetu se tudi popolnoma vdaje člo-
vekovej volji in njegovemu zapovedovanju. Sicer,
kar svet stoji, trdč, da je človek živalim gospod; ali
lep gospod, ako mora umreti, kedar ga pikne naj¬
manjša strupena kača, nikar vže amerikanska kača
ropotača! Celo zeleni pajki in muhe ti nosijo smert
v trebuhu, da molčim o Seršenih in druzih merčesih.
Pa kaj če to, človek je vendar le gospod, ali češ več
dokazov mimo tega, da se mu vklanja celo velikan
slon? Ako se pa že temu moramo čuditi, vredno je
še bolj, da se čudimo, ker slon je skorej pervi med
živalimi, ki se najbolj vd£ in priljubi človeku, ke¬
dar je premagan. Edini pes mu je kos in ga pre¬
sega v tem. Sicer je znano, da tudi konj se silno
rivadi svojega gospoda, rad ga ima in vse mu stori,
ar je mogoče, vendar slon še bolj slovi, kar se tega
tiče. Tu ni časa niti prostora, da bi vsaj mimo gredč

v misel jemal nektera res slavna konjska in pasja
dela, kterim se mora človek čuditi; kdor se je kaj
pečal, izkusil in videl je sam kolikor toliko. Dolžnost
pa mi je, da nekoliko povem o slonu, ker sem se
ravno namenil.

54

V Aziji privajajo slone za domačo živino. Taki
privajeni slonje pa pomagajo divje loviti. Veliko iz¬
kušenj uči, da divji konji, ako jih naloviš, zopet zdiv¬
jajo in pobegnejo v^gozde nazaj, če le morejo, slon
pa tega ne stori. Čez leto in dan se tako vdomači,
da ga ne spraviš več z doma. Kedar se razserdi, te¬
daj res da silno razsaja in nobena človeška moč ga
ne ukroti, puste ga, naj divja, kamor se mu ljubi;
ali ko se pomiri, verne se prostovoljno domu.

Kako pa lovč slone, da je vadijo za dom? Tako
se ve da ne, kakor bi šel zajcev lovit. Ker slon, ki
je največi med zverinami na suhem, ima tudi največo
moč in kot divjak tudi silno divji, kedar se lovi.
Vendar se di vkrotiti. V izhodnej Indiji se zbere ve¬
liko ljudi, včasih več tisoč. Napravijo močno ogrado
iz debelih hlodov in v ta prostor gonijo divje slone.
Imeti morajo dosta poterpežljivosti in obilno truda,
pogostoma več tednov. Kedar slonje zapazijo, da so
vjeti, hudo razsajajo in se zaletujejo v ogrado, da bi
jo polomili. Ljudjč pa je odganjajo s strašnim upit-
jem, s streljanjem in s kakoršnim strašilom še morejo.
Sloni, videvši da nič ne opravijo, naveličajo se praz¬
nega ugonabljanja in se spravijo na sredo ograde.
Kedar se ujetniki tako pomirč, vzemč izvedeni možjč
krotkih slonov in se varno bližajo divjim. Pri tem sku¬
šajo, da na samo dobč enega slona izmed vse divje
druhali. Le-ta ločenec spet razsaja in divja, krotki
slon ga pa z rilcem boža in miri; med tem mož v
zanjko zaplete divjaka in verv priveže na močno drevo.
Veste, da mora drevo z vervjč vred silno močno biti,
drugač bi velikan vse razčesnil, ki neznano berca in
se zaganja, da se zemlja trese. Kedar se vtrudi,
nekaj poneha. Lakota in žeja ga zelo kroti. Vsega
nekako omami in nazadnje se popolnoma vdd, toda
še le čez več dni. V začetku noče živeža od ljudi,
še, kedar je že zelč lačen, oteplje z rilcem in se
togoti. Da se tudi tega odvadi, nastavljajo ostra
železna bodala, in revež se pri vsakem udarcu do
kervavega rani na rilcu. Vidi, da se brani v lastno
škodo, neha z rilcem udarjati in na prijazne besede
začne malo po malem jesti, kar se mu ponuja. Tako
ukročenega spravijo domii, pa v začetku hodi le s

starejimi domačini na delo, sam bi bil še predivji,
čez nekoliko mescev pa ni treba več krotkih tovar-
šev ž njim, vdomačil se je sam. Skorej se ti zdi,
kakor bi imel toliko pameti, da previdi, da ni treba
po divjih planjavah in gozdih vlačiti se, marveč da
je boljše, ako ljudem koristi.

Kakošna dela pa opravlja slon? Nosi tovore in
vozi najteže vozč in sicer po tako gerdih in vročih
krajih, da bi ničesa ne opravila druga žival. Cel6
evropske vojne ga vprezajo, da jim vozari kernirje
in tope. Ima tudi hvalno lastnost, da se ne kuja,
kakor pogostoma konj.

Nekteri so terdili, da je divji slon nevarna in
besna žival, toda po krivici Čisto plašen in boječ
je, dokler ga ne dražiš ali ne raniš. Taka je tudi
pri domačih. Le kedar se gonijo, tedaj je starec
zelč serdit in celo nevaren. Sicer pa je plašen, da
se mu čudiš, boji se neznanih reči, in kedar stopa
na kak most, v ladijo ali v drugo premekljivo reč,
skorej ga je groza, ker vč, kako je težak, saj še na
suhem ga sem ter tje navdaja strah, da bi se pot ne
vderl pod njim. O tacih prilikah, kedar je v velicem
strahu, nima nikakoršne zaupnosti do svojega gospo¬
darja, in nič ne izdaje prijazna beseda in božanje.
Sila pa bi že cel6 ne bila dobra pri tacem velikanu,
ker že v rilcu ima toliko moč, da razterga precej
terdne železne verige, z vsem životom pa predere
vrata in zid, če ni dosti močan. To je pa tudi sreča,
da mu je ravno prilizovanje in lepa postrežba tako
všeč, zato se tako privadi človeku, da ima rad ne le
gospodarja, ampak tudi druge ljudi in živali.

Požrč slon silno veliko, zato pa tudi živi le v
tacih krajih, kjer ima dosta, v gostih gozdih in blizo
vode, včasih pa tudi spleza precej visoko v bregove.
Živež r nu je trava, zeleno perje, korenine, najraji
pa jč sadje in sladko rastlinstvo. Z rilcem diše, sega
po jedi in pijači in za orožje mu je. V njem ima
sploh veliko gibčnost, razteza ga 6 čevljev na dolgo
in kerči ga, da komaj dva čevlja meri, ali pa ga
zvije kot svitek. Slišali smo že, da je slonova kost,
to je njegovi čekdni, velike cene, iz nje se nareja
veliko lepih reči in razprodajajo jo po vsem svetu.

56

V ta namen 8e viovi mnogo slonov in kar se jih na¬
lovi v Afriki, niso za dom, ampak love je, da nabi¬
rajo zob.

Po Evropi nahajamo sem ter tje slone v zveri¬
njakih, ki hodijo od mesta do mesta; ali pa v žival¬
skih vertih, ktere so si veča mesta omislila v novejših
časih. Mislili so, da živi slon le v obnebji, ki se
vjema z njegovo domovino, kjer je zelo vroče. Vendar
se kaže, da niso preveč občutljivi, ker jih mnogo
del j časa živi v popotnih zverinjakih. V živalskih
vertih mu lože skerbč za gorkoto, ako je treba.

V nekdanjih časih so imeli slonje se drugačen
posel; ker so taki silni hrustje, pobirali so je k
vojakom. Ko se je Epirski kralj Pir bojeval z Rim¬
ljani, imel je sabo več slonov. Rimljani jih prej niso
nikoli videli in kaj menite, da je bil majhen strah,
ko so nenadoma ugledali velikanske prikazni pred
sabo v boji? Tudi poznej, ko so se borili s Karta-
genci, bili so slonje na vojski. S časom so jih Rim¬
ljani sami mnogo dobili v Evropo, kar priča, da so
nekdaj tudi Afrikanci lovili je za domačo rabo. Dan
danes se pri nas boljše rede azijanski; afrikanski tu
večidel naglo počepajo, zakaj, tega še ne vedč učeni.

Dasiravno pa se slon privadi človeškega domo¬
vanja in mu rad služi, množiti se vendar ne da tako,
kot druga domača živina. Nekaj zato, ker domači
slonje nimajo radi mladih, nekaj se pa tudi ne iz¬
plača, ker mladiči počasi rastč. Še le v dvajsetih
ali pet in dvajsetih letih popolnoma doraste slon. Zato
je raji puščajo na divjem ter jih potem nalovč za
potrebo. Domača reja bi bila pa tudi nevarna, ker
je starec tako serdit, kedar se goni. O tacih prilikah
so jih že več morali pobiti, da so odvernili silno ne¬
srečo. Kjer torej imajo slone pri hiši, raji redč
samice, ker so bolj krotke in kar se slonov izleže
domd, večidel so od tod, da je bila starka noseča
vjeta. Mladi slončki so prav spretne in prijazne
stvari, ter kakor druge živali sesajo z gobcem, ne
z rilcem.

Izmed omenjenih živalskih vertov v Evropi je
eden precej velik v Kolinu. V njem nahajaš vsake
verste nenavadne živali, med njimi tudi velicega

57

l-

slona iz Azije, Ravnatelj tega verta, gospod Bodinus ?
piše o njem:

„Naš slon ima posebno rad dve stvari: čuvaja
in černega pritlikastega konjiča. Vse razume, kar
mu pripoveduje čuvaj, in kedar ga kaj praša, odgo¬
varja z nekim glasom, ki mu globoko iz persi pri¬
haja; kedar ga boža po velikanskih stebričastih pred¬
njih nogah, veselo vrišči, in dviguje zdaj eno, zdaj
drugo, da vsaka prejme dosta ljubeznjivih udarcev.
Zna vsakoverstne umetnosti in vse naredi, kedar mu
ukažeš, pa nikoli se ne ustavlja in nikoli ni hude
volje.

Ne le, da se sprehodi, ampak tudi zato, da se
ljudstvo v  razveseljuje, jezdari ga vsaki dan poleti v
vertu. Čudno se ti zdi, da vodnik ne sedi na herbtu,
kakor pri konji ali oslu, ampak na vratu tik ušes,
in ga vodi z železnim žebljem. Pa nikoli ne bi spra¬
vil velikana iz hleva, ako ne bi pred njim hodil ne¬
ločljivi tovarš, namreč černi konjiček. Pot pelje r
mo gostilnice, kjer je vselej veliko ljudi na mostovžu,
in ker mu marsikdo da steklenico piva, vselej po¬
što ji, da bi prejel tako darilo. To krepčalo je sicer
zelo zapeljivo in miče slona, vendar se mu vidi, da
je v skerbčh zavoljo konjiča, da ne bi odšel med
tem, ko se on mudi. Pa izkušnjava je velika, stopi
torej k stopnicam, in s svojimi majhnimi očmi se
tako milo ozira na ljudstvo in na vse strani steguje
rilec. To ni zastonj, zmerom je kdo, da mu prinese,
česar želi. Steklenico odmaši, prime za dulec in jo
nagne tako, da luknja gleda v rilec in pivo teče
va-nj. Ko je prazna, potegne steklenico nazaj, ovije
rilec krog nje, potem zasuče konec rilca v gobec in
pljuskne pivo va-nj. Potem se spet počasi razvije
rilec in d& posodo nazaj.

Ako je med tem kdo denarja vergel na tla, berž
vč umna žival, komu je namenjen. Tudi najmanjšega
gibčno pobere in ga dd vodniku. Ako je konjiček
odšel, odpravi se vriščaje naprej, bolj hitro ko sicer,
in ko ga doide, boža ga z rilcem in skerbno preis¬
kuje, ali je res ta isti neločljivi tovarš in če se ni
nič spremenil.

Napajajo ga dvakrat na dan, vselej izpije šest

58

ali osem veder vode. Strežaju, ki ga čedi, pomaga
kolikor more. Sam se poliva z vodo, namaže se s
perstjo, s slamo ali s senom, preganja sitne muhe, z
rilcem dviga strežaja kvišku, da se more brez lest¬
vice na herbet spraviti, potem zgrabi metljo, s ktero
ga ometa strežaj, ob straneh pa se sam omete.

Posebno dobre volje je, kedar ima prav veliko
ljudi pred sabo. Daj6 mu silno veliko belega kruha,
in najmanjše koščeke hvaležno pobira. Komaj perve
ojč, že po drugih grabi, in neka starka ima velik
običek, ki kruh prodaja ljudem za nevtrudljivega
jedca.

Mislil bi, da to ljudsko radovanje nad požreš¬
nostjo velikanskega slona kaj izdd v hlevu, ali ven¬
dar pojč vsaki dan 80 funtov send, koliko pa še
zmesnega kruha, repe, krompirja in drugih reči na
verh. Pa še vse bolj morajo žreti pri težkem delu in
na divjem. Pač lepo reč spravi v želodec vsa sion¬
ska druhal! Koliko bi škode naredili po njivah, ako
ne bi bili tako boječi, da je kmetje v Aziji in Afriki
lehko odganjajo.

Turki pervikrat na Koroškem.

(Spisal J. Parapat.)

V treh letih bode 400 let, odkar je ljuti Turek
pervikrat stopil na Koroško zemljo. Slovence na Šta¬
jerskem, Kranjskem in Koroškem je nadlegoval že 70
let sem, Koroški Slovenci so pa še le leta 1473 per¬
vikrat ugledali krive, britke sablje turške in slišali
divje dirjanje čilih majhnih konjičev krutega sovraž¬
nika, kteremu ni sledilo druzega ko neusmiljena mo¬
rija in požiganje. Turek je bil tisti čas strah in groza,

red njim so trepetale dežele, tresli se cesarji in
ralji. Kako to? vprašaš morebiti, ljubi bralec. Naj ti
tedaj to stvar razložim, predno si bolje na tanko
ogledamo dogodbo pervega napada na Koroško zemljo.

V srednjej Aziji je pod raznimi poglavarji živelo
mnogo rodov, ki so se pa med seboj vedno vojsko¬
vali. Eno koleno, Oguzje, pomikalo se je če dalje


59

bolj proti zahodu. Prišlo je najpoprej v Armenijo,
potem v malo Azijo. Tu so se oguški Turki tako
srečno borili z drugimi narodi, da se je njih glavar
Osman I. okoli leta 1300 kar naravnost izklical za
pervega sultana turškega ali osmanskega cesarstva.
Njegov sin Urhan I. je pridobil mnogo imenitnih
mest in napravil si redno armado ali vojsko, v kterej
so v kratkem časi janičari grozno slavo dobili po
vsej Evropi. Ti janičari so bili vjetikerščanski otroci.
Lovili in ropali so jih, kjer je bilo mogoče, vteknili
v rudečo obleko ter jih 4—5 let pripravljali za vo¬
jaški stan. Učili so jih se ve da v turškej veri in
vdihali jim strastno ljubezen do njih gospodarja sul¬
tana, ob enem pa tudi tako sovraštvo do vsega ker-
ščanskega, da so v bitvah kakor besni divjali zoper
kristijane. Zato so sultani grozno zaupali janičarskim
četam, darove jim dajali, sploh pri vseh priložnostih
jim posebno čislanje izkazovali. Bili so pa tudi skoraj
nepremagljivi in kedar janičari niso nič opravili, bilo
je vse drugo prizadevanje zastonj, vse izgubljeno.
Od kraja jih je bilo 12.000 potem 20.000 in po po¬
trebah še več in vsi so bili kerščanskih staršev otro¬
ci. — Koliko jih je prišlo tedaj ob pravo vero in
ljubezen do domovine! Kdo more sešteti tisoče ne¬
dolžnih otročičev, ki jih je kruti nečloveški trinog
iztergal tudi slovenskim materam z naročja in neus¬
miljeno odpeljal tje v daljno Turčijo , da so se po¬
tem vračali ko neverni janičari v domačijo svojo in
divjali zoper lastne svoje rojake, kterih niso več po¬
znali! Leta 1637 še le je sultan Murad IV. ostavil
to neslišano napravo in janičarov so si iskali drugod.

Urhanu, začetniku janičarov, bilo je pa v Aziji
pretesno, poželjivo je gledal na Evropo. In posrečila
se mu je ta želja. Leta 1356 se namreč prepelje nje¬
gov hrabri sin Sulejman čez Helespont, to je tisti
ozki kos morja, ki loči Azijo od Evrope, in si pri¬
svoji slabo zavarovano terdnjavo poleg morja. Mesto

za

estom mu pride sedaj v roke.

lurad potolče najprej n

gare, dežela njih postane turška pokrajina, komaj da

Drugi sin IJrhanov Murad potolče najprej Bul-

si je njih kralj Sišman življenje izprosil. Za tem se
oberne zoper Serbe, na Kosovem polji je bila rešena

60

njih osoda. Murad in zlasti njegov sin Bajesid sta
velikansko serbsko vojsko razdrobila, knez Lazar je
ležal ubit in serbska deržava je prestala za vselej.
Pa Murad se ni dolgo veselil zmage: na bojišču pri-
dere 12 junakov v njegov šotor in Miloš ga z me¬
čem prebode. To se je zgodilo leta 1389.

Nesreča na Kosovem polji zdrami ogerskega
kralja Sigmunda, da se dvigne zoper Osmana dva¬
krat. Pervikrat mu je šlo po sreči, toda v drugo mu
je spodletelo. Bajesid, Ilderim, to je blisk, po primku,
otepe namreč 28. sept. 1396. leta njegovo blizo 100.000
močno vojsko tako, da je Sigismund sam komaj ute¬
kel. 20.000 kristijanov je bilo ubitih in toliko vjetih,
med njimi berž ko ne več ali manj Slovencev, ker
gotovo je, da so bili tudi naši rojaki v Sigismundovi
armadi. Ko sultan Bajesid sprevidi, da je tudi on

grozno veliko

pravijo, da 60.000 mož — zgubil,

ukaže naslednji dan ves razkačen več tisoč vjetih
kristjanov brez usmiljenja pomoriti.

Njegovi nasledniki so turško kraljestvo vedno
bolj razširjali. Serbija, Bosnija, Bulgarija, Vlaška
in Grerška so bile ukrotene in ko je Mohamed II. 29.
majnika 1. 1453 šiloma vzel mesto Carigrad in troh-
ljivo, puhlo izhodno cesarstvo popolnoma zaterl, raz¬
lili so se kakor povodenj hrabri in čversti Turčini po
ogerskih in slovenskih deželah. Kako se pa je godilo
v tistih časih našej domovini? Zgodovina odgovarja:
da slabo. Nadvojvoda, poznejši cesar Friderik, ki bi
bil imel varovati slovenske pokrajine, bil je v vednih
prepirih in vojskah sedaj s celjskimi grofi, sedaj s
svojimi upniki, ki so se puntali, ker ni plačal dolgov,
sedaj zopet z Madjari zavoljo ogerske krone. Tako
so po deželah hrule celjske in madjarske, iz vseh
narodov sestavljene druhali, ki so se dostikrat slabše
obnašale, kakor cel6 Turki. Verh tega so se vzdig¬
nili nezadovoljni upniki ter napadali cesarske gradove
in mesta. Zmešnjav tedaj brez konca in kraja, de¬
narja pa nič! Cesar je skliceval zbor za zborom,
needini Nemci so sicer mnogo govorili, a sklenili nič,
kar bi bilo hasnilo slovenskim deželam, da-si so jih
šteli k nemškej deržavi. Druga ni toraj kazala, ka¬
kor davke nakladati. In res, v tem so jo daleč do-

61

vivciviuiii uj  vj y  v« » v

rilo, Bog me! iako pičlo.

f o svojih terdnih gradovih,
, narod pa je ostal brez

gnali. Od bogatina do najbornejšega berača nobe¬
nemu celč detetu na maternih persih niso prizanesli,
sleherni je moral dajati turški davek. In še ta ker-
vavi davek so obračali le prevečkrat za vse druge
namene; za zavarovanje deželnih mej, za napravo
čverste vojske se je storilo, Bog me! jako ničlo.
Grajščaki so se poskrivali
kedar je priderl hudourni
pomoči ter se branil, kakor je vedel in znal. Slo¬
venske dežele so turški davek plačevale, kedar je pa
Turek res prišel v deželo, morale so se vendar same
braniti!

Take so bile razmere skoraj vse petnajsto sto¬
letje. Na ene j strani vidimo sicer sirove vendar pa
že vmehkužene, zmage in sreče pijane Turčine, na
drugej strani pa deržave, ki so prežale sumljivo druga
na drugo ter se ne ganile zoper novega iz jutrovega
prišlega sovražnika, ker kopita njegovih konj še
niso peketala po njih zemlji, in borne slovenske po¬
krajine brez terdnjav in orožja, brez denarja in vnanje
pomoči odperte vsem napadom in vsakoršnej sili!

Teh okoliščin so se Turki res jako pridno poslu¬
ževali. Navadno so se vzdignili v Bosni in čez Uno
in Kupo prigermeli na južno Štajersko in v Metliški
okraj in na Kočevsko. Od tod so se razlivali po
dolinah na vse kraje. Četertek po sv. Matevžu
23. septembra 1. 1473 primahajo zopet čez Žumberk
na Slovensko, terdijo, da jih je bilo 27000. Dirjaje
mimo Novega Mesta vjamejo Korošca po imeni Miha
Cvitar, moral jim je biti kažipot. Potem jo udarijo
skozi Mirnopeč, Trebno proti Ljubljani. Mesta se
niso lotili, zakaj takrat so bili namenjeni nekoliko
dalje pogledati. Po noči od petka na soboto se spustč
Kranjske terdnjave ogibaje se mimo Šentjurja v Ko¬
kro in zjutraj 25. septembra stojč nenadoma, kakor
bi bili z neba padli, pred prestrašeno Kaplo. Pot
proti rebru bi se jim bila lehko zastavila, toda tistih
dob še niso stale poznejše močne terdnjave, kterih
ostanki še dandanes molče pričajo, koliko so terpeli
in kako junaški so bili njih zidarji.

Lehko se umč, kako so bili Kaplečani pre¬
plašeni , ko tako nepričakovano ugledajo širokohlač-

62

neže z zakrivljenimi sabljami v roči in s pisanimi
turbani na glavi. Druzega niso mogli storiti, ko
umekniti se. Pobegnejo toraj na gore poleg Bele
in valijo iz visočine velikanske skale v dolino na
dolge verste turške. 17 nevernikov in 200 konj so
ubili na ta način. Vendar to ne zbega sovražnika,
neustrašen dere naprej in dospč na Reber. Tu se
razdeli na tri kampe. Pervi je ropal in požigal okoli
Moglič, drugi je razgrajal okoli Doberlevesi, Pliberka,
Guštajna in Laboda in se všotori pri Breziji na
desnem bregu Drave. Celo v Velikovec bi bili prišli
na semenj, ali o pravem času jih še zapazita neki
Kamničan in domač kmet. Urno podereta kos mostu
in otmeta mesto velike nesreče.

Tretji del prebrodi Dravo, maha tiho mimo
Celovca, prenoči pri Dhovšah, naslednji dan pa spusti
roparje na vse strani. v  Eni jo uderč proti jugu v
Podkernos, Vetrinje, Žibpolje, drugi se obernejo
proti severu proti Blatogradu, v Tergu in čez hribe v
glinsko dolino in dalje mimo Sent-Vida v Sent-Jurij.
Iz tega samostana odženč eno nuno, drugi pišejo, da
več. Potem se zasuknejo nazaj in sicer mimo Ostro-
vice dirjaje, snidejo se te in druge čete zopet pri
Dhovšah. Odtod jo krenejo z vsem, kar so naropali,
v dolgih, dolgih verstah zvezanih kristijanov in razne
domače živine memo Celovca proti Dravi. Iz mesta
Celovškega pa plane nekaj stotin kmetov misleč, da
rešijo vsaj nektere svojih vjetih rojakov iz rok ker-
voločenih Turčinov. Ti potuhnjeno pobegnejo, kmetje
pa hrabro za njimi, ko so pa bili daleč od mesta na
glanskem polji, obernejo se Turki in peščica okornih
kmetov je bila tepena, da je bilo joj; 90 glav so
nabrali neverniki in vse kakor v posmeh na en kup
sterkljali. Pravijo, da je deželni namestnik sicer po¬
slal nekaj vojakov in kmetov za Turčini, toda preano
so se ti sošli, odnesli so divjaki že davnej pete.
Pri Mogličah so namreč prebrodili Dravo, drugi so
se zbrali pri Brezji, vsi so pa bili v sredo pri Pli¬
berku. Ko junsko dolino do čistega izropajo, odrinejo
lepo složno 29. septembra iz dežele. V Guštajnu
prenočijo blizo farovža, drugi dan v Slovenskem grad-
cu, poprej so še dobro otepli oskerbnika tega mesta,

63

ker se je bil mož prederznil s sto druzimi v bran
se jim postaviti. V Slovenskem gradcu se vsa ropar¬
ska vojska razdeli v dve druhali, daje  tudi slovenski
Štajer pri tej priložnosti občutil divjo grozovitost
krutega nevernika. Ena četa jo udari čez Vitajne v
Konjice, kjer se je v farovž sama v gostje povabila,
druga skozi Soštajn in Velenje proti Celju. Od
8. ure zjutraj do 4. popoldne so se pomikale sovražne
trume in dolge verste vjetib, kterih je bilo najmanj
8000, memo Celjskega mesta proti Sentjuriju, kjer
so prenočile. Kristijanje so jim sicer na vse mogočne
viže nagajali in jih napadali, toda premajhno njih
število ni opravilo mnogo. Kakor hudourni vihar so
prigermeli v deželo in ravno tako so jo popihnili
skozi Brežice zopet iž nje.

Od četertka 23. septembra do nedelje 2. vinotoka,
toraj komaj deset dni so bili na slovenskej zemlji,
in kdo more popisati žalost in revščino, ki so jo
napravili ti divjaki v tako kratkem času! Pot teh
ostudnežev so zaznamovali plamteče vasi in ob cestah
raztreseni merliči. Povsod so t  ležali otroci ali vbiti
ali še živi, matere pa so jim odgnali. Kjer koli so
razgrajali, po hribih in dolinah, povsod so skoraj vse
ljudstvo iztrebili; kar ni moglo uteči, posekali so
neusmiljeno ali kakor neumno živino odpeljali v
grozno sužnost. Ženske so oskrunjevali do smerti,
nedolžne otročiče natikali na plotove. Koliko so
dečkov pograbili, v Turčijo tirali in v janičare vtek-
nili, kdo jih more sešteti V Najsvetejši zakrament po
cerkvah so mendrali in teptali, zasramovali podobe
Izveličarjeve, njegove svete matere, svetnikov in
svetnic, šestdeset Božjih hiš so izropali, sežgali ali
drugače pokončali.

Groza in strah je bil splošen, zlasti na Koroškem
so bili nekteri kraji bolj pogorišču podobni kakor
deželi, kjer ljudjč prebivajo. Tihe in žalostne so
bile vasi in sela, kjer so malo popred mirno in za¬
dovoljno živeli njih prebivalci, še veselega mukanja
domače živine ni bilo slišati. Tiho in mertvo je bilo
kakor na pokopališču. Le britki jok in stok se je
razlegal po temnih gozdih in zapuščenih selih; ki so
poprej pozbežali na gore ali v dupljine, vračali so

64

8e namreč domu k svojim ljubim, toda mesto hiš
ugledali so okajene razvaline in klic tega po ljubez-
njivi materi ali skerbnem očetu, unega po svojih
otrocih, znancih in prijatlih je odmeval votlo nazaj:
ni jih!

To je bil pervi turški napad na Koroško zemljo.
Dežela je sicer koj resno tirjala, naj se jej pomaga,
stanovi so pisali do cesarja in razložili žalostni njen
stan, ljudstvo je godernjalo zavoljo vedno hujših
davkov in vnemarnosti in počasnosti, s ktero so se
delale priprave zoper prihodnje napade, toda razmere
so ostale do malega take, kakor smo jih že omenili.
Prišlo je za Slovence na Koroškem še mnogo mnogo
britkih ur, leta 1473 je bil njih začetek.

Žena, angelj varh. svojega moža.

(Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov $ iz madjarskega pošlo

ven jena.)

»Lačen sem, mama!" rekel je bled, rusolas in
zmedlen otrok, »dajte mi le toliko-le" — in pokaže
vkup stisnjene perstičke— »kruheka, pa grem precej
lep6 spat, in ne rečem nič več od lakote."

Mlada mati odpravi ljubljenčeka, ki jo je bil
s svojimi medlimi ročicami okoli vratu objel, od svo¬
jega naročja, tužna s svojimi solznimi očmi na-nj
milo pogleda, ter^ mu polglasno reče: »Hočem pogle¬
dati, ljubi moj Štefek, morebiti vendar najdem še
eno skorjico".

Poskoči hitro v revno izbo, ki še poda ni imela,
odpre omaro ... in v trenutku je zopet pri svojem
sinčeku še bolj bleda, in ne jenja nad njim solzč
prelivati, kakor da bi hotela s tem strašno lakoto svo¬
jega otroka potolažiti; otrok pa je bil tak6 zdelan
od lakote, da še svoje glavice ni na materno ramo
nasloniti mogel, ko ga je poljubovala.

»Štefek moj!“ pravi mu, „vlezi se v postelj, in
ne povej tati, da si lačen; jaz grem med tem k našej
sosedi Lekanki, da vzamem na pčsodo kaj krajcarjev,
potlej dobiš kruheka."

65

„0h, mama!" odgovori otrok, ,,jaz ne morem
iti v posteljo; tukaj-le bom tiho sedel, dokler nazaj
ne pridete; in tati ne porečem, da sem lačen."

Mati zopet kušne otroka, dene okoli sebe veliko
vratno ruto in se napravlja iti iz doma. Za pečjč je
sedel v obraz zagorel, in na videz močan, krepak
mož; njegova obleka je bila sicer iz debelega sukna,
ali čista in se je njegovemu životu dobro prilegala.
IJže dolgo je ondi sedel, akoravno peč ni bila za¬
kurjena, kakor soha se ni ganil, nekaj sam seboj
mermral, in zijal, kakor da bi za osebe in reči okoli
sebe nič ne maral; toda v trenutku, ko se je žena
odpravljala, in je s svojo suho roko za kljuko pri¬
jela, da bi vrata odperla, poskoči na noge, svojo ženo
z lepim od vrat odtisne in pravi: „Ostani tu, ljuba
moja Julika! o takem času še psa nobeden iz doma
ne pusti; tebi ni treba ven iti. Ali ti je česa treba V
pojdem jaz in ti prinesem/'

„Saj se koj vernem, France!" reče mu žena.

„Ne, ne, Julika moja! tebi ni treba ven iti,"
govori na dalje France, in lepo jej ruto vzame in
na stran položi.

„Ali France! naš otrok je lačen," seže mu žena
v besedo, in ne misli več, kaj je v svojej skerbi za
otroka govorila."

„Tedaj ni tvoja, ampak moja dolžnost za otroka
skerbeti," odgovori jej mož. In pri teh besedah vzame
svojo staro kosmato kapo in hiti ven.

,,Ne jokajte se, mamka moja!" prosil jo je Stefek,
in se je okoli vratu oklenil s svojimi ročicami, med
tem, ko je ona k oknu stopila, in s solznimi očmi
gledala tje, kjer je njen mož po snegu naprej ko¬
rakal. — „Vležem se na posteljo, in morebiti se mi
bo od kruha sanjalo, in tak6 ne bom čutil lakote!"

„Ti si dober, serček moj!" reče mati, dene ma¬
lega od lakote zdelanega otroka v postelj, pa hiti še
ona ven za možem.

Velika, lepa, dve nadstropji visoka hiša je stala
rav blizo njene hišice, ki je bila bolj revnej bajti,
akor hiši podobna, in je slonela na stoletja staro
lestno ozidje.

Ta večer, s kterim se naša pripovest začenja,

Janežičeve Večernice. O

66

bilo je veliko drenje pred ravno omenjeno veliko
hišo; pripeljali so več ranjenih, menda osem jih je
bilo, in so postali pred hišo: enim so bila odsekana
ušesa, drugim nos ali roka, ali jim je bilo iztaknjeno
oko ; bili so med njimi tudi taki, ki so bili na glavi
smertno ranjeni. Mesto, v kterem se je to godilo,
je staro Slovaško mesto Skalica na Moravski meji,
kjer se je od nekdaj dobro Skališko sukno tkalo, in
kjer tudi še v naših dneh več ko sto suknarjev pre¬
biva. Kakor v vsakem mestu, kjer ljudje živč samo
od kupčij st va in obertnijstva, tako se družita tudi
tu bogastvo in uboštvo; uboštvo pa je strašno hudo po
takih mestih, kedar so slabe letine, in tedaj dragina
nastane tistih reči, ki so za živež neobhodno potrebne,
in se dela obertnikov in rokodelcev ne morejo pro¬
dati. V takih okoliščinah več njih si ne vč, kak6
bi si potrebnega kruheka prislužili. Tako nesrečno
leto, ko ni bilo nobenega zaslužka, verglo je Franceta
Slavika, suknarja, kterega smo že zgorej omenili, v
največo revščino. Ni čuda tedaj, da je bil France
proti vsem, samo ne s svojo ženo in s svojim otro¬
kom, čmeren, neprijazen, temnega obraza, posebno
ako še to pristavimo, da je njegova revna hišica, ki
jo je bila njegova priserčno ljubljena ženka od svojih
staršev podedovala, ravno pred začetkom zime po
nesreči pogorela.

Mož ves zamišljen in otožen, malo da ne v ob¬
upu, ni zapazil svoje žene, ki je ne daleč za njim
stopala, ker se je bala, da bi se kaka velika nesreča
ne zgodila; pa tudi žalostni prizor pred ravno kar
omenjeno veliko hišo ni bil v stanu obuditi njegove
pazljivost. Hotel je tedaj ravno naprej iti, neke
nerazumevne besede mermraje, ko ga v dolgo černo
suknjo, ki je do pete segala, oblečen mož, ki jo
lampico v roki deržal, tako-le ogovori: „No, ste

li vi tukaj, Slavik? ostanite, vas prosim, en malo
tukaj-le, in pomagajte nam te ranjene spraviti pod
streho v bolnišnico.

Vedeti namreč je treba, da ta velika hiša z
dvojim nadstropjem ni nič druzega, kakor skališka
bolnišnica tako imenovanih usmiljenih bratov; in v
dolgo černo kuto oblečeni mož pa g03p. Urban, v

67

mestu in zunaj mesta sploh od vseh ljubljeni in spo¬
štovani, mnogozaslužni prijor. Bila sta pri ranjenih
pervi in drugi zdravnik, bili so okoli njih tudi drugi
usmiljeni bratje in hlapci, ali to mu ni bilo dovolj;
ker je slišal nenavaden šunder in stokanje ranjenih,
hitel je tudi prijor sam tolažit in pomagat, kjer in
kakor je mogel.

France je malo po9tal neodločen, bi' li pomagal
ali ne; potem pa ko je, menda bolj za-se, kakor za
okoli stoječe, te le besede pologlasno govoril: „Jaz

da drugim pomagam, in meni ne pomaga nobeden!"
približa se k tistemu vozu, kjer je ležal najnevarniše
ranjen, pošlataga, ter pravi: „Aha! ta pa je mertev;
najpred bom tega gor nesel," in ves se je tresel.

Ako pri slabej svitlobi gospod prijorjeve luči
Franceta sedaj malo v obraz pogledamo, zamo-
remo spoznati, da se v njegovih persih posebno ne¬
navadni občutki križajo; sicer pa ne vidimo nič
druzega, kakor da si je iz hlač ruto potegnil in se
vseknil.

Julika, žena Franceta Slavika, vidi svojega moža,
da pomaga ranjene nositi, in da je gospod prijor mu
velel to delati, globoko iz serca zdihne, in nebeškega
Očeta zahvali; potem pa se oberne in gre naravnost
k sosedi Lekanki.

„Micika!" reče jej, in soseda jo prijazno sprejme,
akoravno jo je pozno v noč prišla obiskat; „že mno¬
gokrat sem bila v stiskah, in sem pri tebi poiskala
dobrega sveta, in večkrat sem morala pri tebi zdatne
pomoči iskati; v tako velikej stiski pa, kakor danes,
nisem bila še nikoli, moj dobri Štefek je šel s praz¬
nim trebuhom v posteljo."

„In tvoj mož še zmirom ni dela dobil?" vpraša
jo dobrodušna Lekanka.

„Ni ga še dobil, akoravno vsak dan, d k, vsako
uro dela išče. Saj veš, da po zimi sploh toliko ljudi
dela išče, da se z veseljem dela tudi za najmanjše
plačilo; in jaz se bojim, da bo moj ubogi France še
mesec za mesecem iskal, predno bo delo dobil. In
včdi, da sem včeraj jaz tu pa tam popraševala po
delu, pa sem dobila povsod odgovor, da nisem sa-
~ia jaz, ki dela iščem."

5 *

M

68

„Julika moja! nič se ne boj," reče jej prija¬
teljica, zima ne terpi večno; in jaz ti rečem za go¬
tovo, da dobi tvoj mož o spomladi dovolj dela.“

Slavikovka se je hotela nasmehniti; toda na¬
mesti smeha se je mogla brati na njenem obrazu
največa žalost, ko je govorila: „Jaz terdim to, da mi
ne bomo nikoli več sreče imeli; zakaj od kar sva si
dosmertno zvestobo obljubila, vse se je proti nama
zarotilo, in vendar, ko me je za ženo vzel, kako
lepo prihodnost sva si obetala! Najprej naji je obis¬
kala bolezen, ki je mošnjo mojega ubozega moža
popolnoma spraznila; potlej je ena nadloga za drugo
nama prihajala, kterih vsaka za-se posebej ni bila
velika, vse skupej pa so bile nama pretežko breme;
na zadnje je ogenj najino kuhinjo razdjal, in da bi
mera nadlog do verha polna bila, zastran slabe pro¬
daje sukna na zadnjem tergu v Pesti suknarji sedaj
nobenega dela nimajo, in to je bil edini zaslužek
mojega moža, da smo saj mogli životariti/'

„Kmalo se bo poboljšalo vaše stanje, Julika
moja! saj po oblačnem vremenu pride vselej lepo
jasno," govori jej dobra soseda, in svojo roko ubogej
prijatlici na ramo položi. — „In pa," pristavlja k
temu, „to ni nikakor prav, da imaš ti tako malo
dela, med tem ko jaz ne vem, kje mi glava stoji od
toliko dela." In ko to reče, stopi k skrinji, potegne
ven dve culi, in ju prijatlici ponudi rekoč: Že več
tednov je, da sem vrezala srajce za moje otroke, in
nekaj predpertov za se, ali do sedaj iih nisem uteg¬
nila šivati. Prosim te, naredi mi je tako hitro, kakor
ti je le mogoče. Ko bodeš s tem gotova, najdem ti
še druzega dela. Ne misli, da smo tako bogati, da
moremo vse zunaj hiše delati dajati; ali ti veš, da jaz
rada vidim, da se vse domd naredi. Sedaj pa ne
utegnem sama šivati; in moj mož mi tudi vedno
pravi, da naj se tolikanj ne trudim, in da naj dam
zdaj to, zdaj uno drugim delati. — In ko je to zgo-
vorila, potegne ven svojo mošnico, in nekaj krajcar¬
jev prijatlici koj našteje.

„Bog ti stokrat poverni, Micika!" vsklikne uboga
mlada ženica, ko prejme tisto malo denara; — »Bog
ti pošli svoj sveti blagoslov, da bi nikoli take reve

69

ne skušala, kakor jaz. Oj, ti si ne moreš še misliti
ne, kako ti je hvaležno moje serce. Ti si mi dala
serčnost, in jaz zdaj veliko bolj brezskerbna domu
grem, kakor sem k tebi prišla. — Slavikovka se je
obernila, da bi domu hitela, prijatlica pa jo prosi,
naj še malo postoji; podi jej namreč v roke še
poln koš jedi, in jej reče, naj nese Štefeku, da
ne bo lačen. Ko je mlada žena ta dar prejela, djala
je, da je preuboga, kakor da bi mogla kaj takega
zavreči in ne sprejeti; bolj je pa zahvaljevala prija¬
teljico z obličjem kakor z besedami, ter se je od
nje ločila.

„Sedaj se pa le podvizam,“ rekla je sama pri sebi
Slavikovka, in napravim dobro večerjo za nas vse
tri, — in za malo trenutkov jo vidimo vže zraven
lačnega Štefeka v revnej bajti.

„Tako sem bil v strahu sam, da sem skoro po¬
zabil na lakoto ; oh, prosim vas, da ne greste iz hiše. a

„Umiri se, Stefek! to se več ne zgodi,“ — od¬
govori mu mati, in med tem kos pogače iz koša
vzame in podd svojemu milemu sinku.

Nikoli ni nobeni skop človek dolgo zaželenega
zlati z večo naglostjo zgrabil, kakor je od lakote
na pol mertvi deček podani kos pogače prijel. Se
več dni sčm revček ni nič druzega jedel, kakor stare
skorjice kruha, terde kakor kamen, in pa krušne
ostanke, ki jih je sosedni pek njegovej materi za malo
krajcarjev prodajal. Premožnim, in takim, ki imajo
polne hrame in kleti, se bo čudno in morebiti ne¬
verjetno zdelo, da je tak močen mož, kakor France
Slavik, z vso svojo družino stradal. Pa, blagovoljni
bralci! pridite enkrat v eno naših obertnijskih mest,
kedar čevelj visok sneg zmerznjeno zemljo pokriva;
ali kedar dežuje, da se noge po cestih in potih do
gležnjev vgrezvajo , tak6 da si nobeden, ki je količ¬
kaj vajen
strehe

in pred vsako večo hišo neštevilno zijal, postopačev,
dervocepov, vsake baže dninarjev in rokodelcev, ki
nimajo nobenega dela, ki ondi čakajo eden, ;  dva, in
več dni, tudi cele tedne in mesece, predno s^ jim pri¬
ložnost ponudi, da si morejo zaslužiti kakova dva groša,

3V VgACZJ VČ4JU , UUVU  Uči  Dl UU  UCUvUj IVI JC IVU11U-

jen ugodnejšega življenja, ne upa noge izpod
d j ati, in tu bodete videli konec mestnih ulic

70

s kterima potem doma lačno ženo, sestradane otroke
malo potolažijo in pomirijo s težko osodo, ki jih
preganja. Toda vernimo se nazaj k našej povesti.

Ko je otrok svojo hudo lakoto potolažil, potem
kratko pa serčno večerno molitev izmolil, položila
ga je mati v postljice in ga na čelo poljubovala.
Potlej je od prijatlice prineseno delo pred seboj raz¬
postavila in ogledovala, ker je hotela čakati, da
pride nje ljubi mož domu, da vkup povečerjata.

„Kaj vendar dela, da ga tako dolgo ni domu!“
reče sama pri sebi, potem ko ga je že blizo poldrugo
ura čakala, položila je delo iz rok na mizo, in skoz
okno pogleda. — Hvala Bogu, da je tu! — izdihne,
kedar znane korake pred hišo zasliši.

,,Sam Bog te mi je prinesel, moj France!“ reče
možu, ko stopi v hišo, in mu poda desno roko; „že
dolgo te čakam, da ti pokažem prejeti milodar, in
da ga s teboj delim. Glej, France!“ — in pelje moža,
ki ga še vedno za roko derži, k mizi.

France je še le za nekaj trenutkov spregovoril,
in Julika je opazila, ko ga je v obraz bistro pogle¬
dala, da je ves bled. Na njegovo vprašanje, kako je
dobila te dobre jedi, odgovorila je ona s serčnim ve¬
seljem: Naša prijatlica Lekanka, ki jo oba tako rada
imava, naju je s tem razveselila; in glej, France! —
vzame v roke delo, ki ga je bila od nje dobila — to
delo mi dala, in rekla, kedar bom s tem gotova,
da mi bo dala še drugo za šivanje. — Potlej si vza¬
me iz aržeta denar, in ga da možu, naj bi on z njim
oskerbel družini, kar spoznd za bolj potrebno.

„Bog ti ga blagoslovi, ljubeznjiva moja ženica!“
reče jej mož, ali denarja tega ti ne morem vzeti;
raj bi hotel, da bi bil tebe vreden, ali jaz nisem vre¬
den tebe. — In pri teh besedah si svoje lepo čelo z
roko pošlata, kakor da bi hotel svoje sumljive, hu¬
dobne misli iz glave izbiti.

„France! ti Bi mene vreden,“ — odgovori mu
Julika, ter ga objame in kar more ljubeznjivo pogleda;
ubožtvo in nesreča ne stori še človeka nevrednega;
samo poterpljenje ali pa nepoterpežljivost v prena¬
šanji vda^cev nasprotne osode nas more ali povišati
ali ponižati.

71

France ni sicer nič odgovoril na te zadnje be¬
sede, ali temna rudečica mu obličje spreleti, naglo
vstane, in hitro gori in doli po sobi koraka; kmalo
pa se verne na svoje poprejšnje mesto, na pol s ta¬
kimi mislimi, godernja sam pri sebi: ker mi ljudje
nočejo priložnosti dati, da bi kruha služil; jaz pa
nečem rok križem deržati in gledati, kako moja
družina lakote umira. — Na to potegne iz hlačnega
aržeta lepo mošnjo polno denarjev, pokaže jo ženi in
pravi: ,,Poglej le, Julika moja! tudi jaz sem skerbel
za vas, za naprej ne boste več stradali/' in na spred-
nih ustnicah se mu je smeh pokazal, ali ta smeh je
bil tako nenavaden in tako zopern, kakoršnega žena
ni še nobenkrat na obrazu svojega moža videla, in
zamerzelo jo je po vseh udih. Ni si še upala vprašati
ga, kako mu je v roke prišla mošnja in kar je v
njej; samo to si je mislila, da je kterega dobrega
znanca srečal, in da mu je ta nekaj goldinarjev dal,
da bi si v tej velikej zadregi malo pomagal. Ona
tedaj moža povabi, naj z njo večerja.

„Je-li soseda te jedi poslala, ali jih je sama sem
prinesla?" vpraša France, ko se k mizi vsede.

Slavikovka bi bila dosti rajša se ognila odgovoru
na vprašanje svojega moža, ali saj se je tako stavila.
Med večerjo je govorila kmalo od tega, kmalo od
unega bližnjega ali daljnega znanca, ali stanje vseh
teh je bilo še revni še, kakor njihovo lastno. „Zakaj —
je govorila, — oni morajo se boriti ne samo z ubo¬
štvom, ampak tudi z boleznimi, in že več njih je ža¬
lostna smert pobrala; naša majhna družina pa je,
hvala Bogu! popolnoma zdrava."

Slavik je bolj stermel kot gledal svojo ženo;
kakšenkrat se je zdelo, da hoče jej razjasniti in po¬
vedati, kako je do tega denarja prišel ali beseda se
mu je vsakrat na ustnicah ustavila, in misel zopet
v njegovem sercu se zadušila. Vstane od mize, po¬
zabi na molitev zdaj vpervič, od kar je bil oženjen,
ki jo je vselej po jedi molil, in toži, da je truden,
in da mu je treba počitka. Gotovo je bil počitka sila
potreben, Ker je v njegovih persih strašen vihar raz¬
sajal. „Pojdi le, in vlezi se," — prigovarjala mu je
žena, ,,saj ne zamudiš nič; jaz bom še tu ostala in

72

E

šivala, ker nisem trudna, in pa bi rada prav hitro to
delo dogotovila.“

Komaj je mlada žena nekaj minut šivala pri
izi, že so jej vsakoverstne misli in skerbi blodile
o glavi: „Enega vinarja ni imel v svojem aržetu,
o je iz doma šel, — tako je premišljevala, — in
zdaj, ko nimamo nobenega upanja, da bi mogli tudi
najmanjši dolg plačati, je-li mogoče, da mu je kdo
denar posodil? Kako je pač prišel k temu znesku?
In pa verh tega njegovo čudno obnašanje priča ,  da
njegova vest ni čista. “ Take in enake misli so se
dolgo križale v glavi nesrečne žene, kar jej na en¬
krat nova misel v otožno glavo šine, naglo vstane s
klopi, in pazno ali s hitro bijočim sercem pristopi k
obleki svojega moža, vzame ven mošnjo, in jo začne
preiskovati pri luči. Ona obledi, in mošnjo z nepo-
pisljivo naglostjo nazaj dene, kjer je bila prej, in
izdihne: Oj usmiljeni Bog! zdaj mi je vse jasno; on
je to mošnjo z denarjem kteremu ranjenemu iz aržeta
vzel. Vsegamogočni, nebeški Oče, bodi nam milostiv!
uboštvo poterpim, ali bom pa privolila v tatvino, s
ktero se je moj ljubi mož omadežil, in tako sama
tudi kriva tatvine postala? — Naka! to ne more biti,
to ne sme biti. Hočem, da, moram ga rešiti. Rajši sama
sebe žertvujem, da le v obupanji storjeni greh, ki
lahko iz človeka hudobneža stori, koj v začetku za¬
trem, vničim; zakaj, ako se zve to sramotno djanje,
tedaj z Bogom hišni mir, in sreča! Morebiti tudi on
že čuti, kolika nevarnost njegovej duši žuga?

Po takem premišljevanji, tako se je zdelo, odlo¬
čila se je kaj storiti; izpeljavo pa svojega sklepa,
ker je bilo že pozno v noč, odložila je do jutra.

Hud mraz je bil, merzel leden veter je bril, ko
je Slavikovka za rano iz hiše na ulico stopila. Sneg
bi jo bil morebiti pri drugi priložnosti nazaj v bajto
zagnal, ali zdaj ni kar nič marala ne za hudi mraz,
ne za novo padli sneg, ki je silil v njene čevlje.

„So li doma milostljivi gospod ?“ popraša slu¬
žabnico , ki je na njeno terkanje na vrata farovža
se prikazala.

„Imeli bi domd biti, zakaj odmaševali so že; pa

73

gotovo ali so poklicani h kakemu bolniku, ali pa
spovedujejo v cerkvi.**

„Počakam, da domii pridejo/* — odgovori Julika
odločno, in stopi vfarovž; „prosim, peljite me v sobo,
kjer morem na-nje čakati in sama ž njimi govoriti.

Komaj je bila v sobi, v kterej je duhovnik na¬
vadno čez dan bival, in je prav zares bila vsa v
skerbi, kako bi svojo reč imela opraviti, že sliši
besede: „Kaj dobrega, ljubka moja!**, in sivi, obče-
spoštovani duhovnik so pred njo.

„Se je li kaka nesreča zgodila?**

„Da, milostljivi gospod! velika nesreča je zadela
mene in mojo družino. (Opomniti moramo, da so
bili mestni fajmošter prošt, in zato so jih milost¬
ljivega  gospoda imenovali.)

„Morajo li duhovni samo tisto zamolčati, kar na
spovedi slišijo/* — začne po kratkem prenehljeji
Slavikovka jecljaj e, — „ali pa tudi vsako drugo skriv¬
nost, ki jim jo kdo tudi zunaj spovedi zaupa?**

„Ljubka moja! jaz se čudim vašemu vprašanju;
duhovnik je zdravnik slabostnih sere, bolnih duš, in
vesti, ki se motijo, to je: duhovnik mora že po svo¬
jem stanu sebi odkrite skrivnosti zamolčati, to je nje¬
gova dolžnost. Čemu pa je ta čudni vvod?**

„Žato, ker — oh, moj Bog! — jeclja/* in jezik
jej odpove svojo službo; potem si z ruto obraz za¬
krije, in se tako britko jokati začne, kakor more jokati
se najbolj otožno serce.

Mestni fajmošter je imel mehko, dobro serce, ki
je živo čutilo nesrečo revnih; bil je tudi iz ravno
tega mesta, in iz prav uboge hiše, poznal je tedaj
mesto in mestne uboge, in vedel je posebno dobro,
koliko pomanjkanja terpč nekteri sramožljivi ubogi;
on je tedaj pred vsemi drugimi za take ko dober oče
skerbel. Med tem, ko je bil oster sam do sebe, in
nevtrudljiv v spolnovanji svojih duhovniških dolžnosti,
trudil se je za blagor svojih vernih ovčic posebno
ubogih z vso mogočo ljubeznijo in z mnogimi žertvami.

„Uboga žena! huaa nesreča vas je gotovo zadela,
da se tako britko jokate, povejte mi le brez ovinkov
nesrečo, in bodite zagotovljeni, da vam pomagam,
kar bom le mogel.**

74

Oh, kako dobro so dčle te prijazne besede ne-
srečnej ženi! ona tedaj neha jokati se, in pripoveduje
pazno poslušajočemu fajmoštru svoj strašni sum in
svoj strah, in pristavi, da samo naj veča obupnost je
mogla njemu vdehniti to djanje, zato da bi sebi, svojej
nesrečnej ženi in lakote umirajočemu otroku svojemu
pomogel.

„Zakaj pa niste prišli k meni v takej potrebi?"
popraša fajmošter.

„Oh, milostljivi Gospod! vi imate že tako mnogo
ubogih, ki živijo iz vaše kuhinje in od vašega aržeta,
tak6 da nisem hotela njih števila še pomnožiti; vi
pomagate vsem z dobrim svčtom in tudi z djanjem
. . . jaz sem se pa tudi sramovala, prositi pri vas
pomoči."

„Iskati dobrega nasveta in potrebne pomoči," —
seže jej fajmošter v besedo, — nima se sramovati
nobeden; in kje iščejo pomoči otroci, kakor pri svo¬
jem očetu, pri svojej materi? Vedite tedaj, da sem
jaz, in hočem biti vaš oče. Sicer pa vtisnite si v pa¬
met navadni prigovor: „Mati ne sliši govorjenja ne¬
mega otroka;" in tisti ni tolikanj pomilovanja in po¬
moči vreden, kteremu se zdi prevelika težava pove¬
dati, kje in česa mu manjka. Toda, zadosti yam je
tega nauka; pojdite lepo mirno domu, in storite, da
tudi vaš mož domd ostane; jaz poiščem koj mesto
za-nj, kjer si more par grošev zaslužiti in ako ni
iz hudobnosti, česar ne verjamem, ampak iz slabosti
in iz obupnosti ta napačen korak storil, more se tudi
koj poboljšati in storjeno zmoto popraviti.

Iz Julikinih oči se je svetila serčna zahvala in
zaupnost, in z olajšanim sercem se je ločila od dobro-
serčnega, po očetovsko skerbnega gosp. fajmoštra.
Kmalo je domti prišla, in našla svojega moža v naj-
večem nepokoji.

„Kje si bila, Julika?" vpraša jo, ko čez prag
stopi. „I3al sem se že prav za-te."

„Ti veš," odverne ona, ,,da že več dni nismo
nič gorkega vžili; tedaj sem kaj malega nakupila,
da imamo en dober dan, — in pri teh besedah gre
k ognjišču jedi napravljat, zato da možd malo domd
vderži; in potem je hotela gorko jed za zajuterk in

75

za kosilo vkup na mizo dati, zato da bi na to mogla
neprenehoma šivati.

France ni nič na to odgovoril, temveč je nepo-
kojen gori in doli po sobi stopal, z desno roko v hlačni
aržet segal, pa kmalo, kakor da bi ga nekaj vgriznilo
ali speklo, zopet naglo ven jo potegnil; kar na enkrat
Stefek, ki je pri oknu jedel, zaupije: Mama! tata!
glejte, gospod nunec pridejo.

„IIvaljen bodi Jezus Kristus !" — s temi bese¬
dami stopi v hišo gospod, ki ga že poznamo, da je
prošt in mestni fajmošter.

„Kako se vam godi, ljubi moji! v tem slabem
in nesrečnem času, ko je tolika dragina?"

„Res, milostljivi Gospod!" odgovori Slavik bled
kakor sneg, potem je ne brez strahu mu roko po¬
ljubil, in tudi otroku ukazal, da mu je roko kušnil,
,,dela nimam, nimam s čem si kruha služiti, in ven¬
dar moramo živeti."

Tedaj sem vam morebiti ravno prav prišel,
začno zopet fajmošter, ravno kar sem govoril z go¬
spodoma nadzornikom in prijorjem v bolnišnici, ki
sta mi obadva tožila, da, ker so jima zboleli nekteri
med služabniki, in med njimi tudi „laborans" (tako
imenujejo v lekarnici hlapca), potrebujeta dva
delavca ali pomagača; ali bi hoteli vi že iz ljubezni
do bolnikov prevzeti to službo? glejte, tam boste
imeli vsega dovolj za vašo jed in pijačo, in zraven
tega še dva ali tri goldinarjev na teden, s kterim
denarjem lehko družino preživite.

Akoravno je bila tudi žena priča te ponudbe,
vendar ni hotela prenaglo se mešati v govor, da bi
ga prepričala in spodbadala, ampak je spoštovalno
molčala; njen mož pa, potem ko je pomišljaje se
večkrat menjal barvo v obrazu, je ponudbo z ve¬
seljem sprejel, visoko častitemu gospodu se zahvalil
in roko poljubil, in koj v bolnišnico hitel, kjer je
bil od predstojnika kot znanec priserčno sprejet. Ali
se je po naključbi zgodilo, ali navlašč, postavili so
ga za strežnika enemu izmed težko ranjenih, v kte-
rem je koj spoznal tistega, ki je bil snoči med vsemi
najnevarniše ranjen.

Ta bolnik se je sicer zopet zavedel, ali noben

76  —

zdravnik ni mogel mu obljubiti življenja, in ko je
tudi sam spoznal, da ne more drugači ozdraveti, ka¬
kor le po čudežu, prejel je zakramente umirajočih
takč pobožno, da je bil Slavik ves v serce ginjen;
potlej je čez tisto premoženje, ki ga je v svojem
kervavem aržetu zavitega imel, v oporoki tako na¬
redil, da se plačajo vsi stroški za pogreb, kakor se
mu spodobi; sto goldinarjev je zapustil za eno večno
mašo, ki se ima vsako leto na obletnico njegove
smerti opravljati, vse drugo kar ostaja, to je dvesto
gl. naj dobi njegov zvesti strežnik Slavik France s
tem pogojem, da mora on s svojo družino vred, na¬
mesti njegovih sorodnikov, k rečenej maši priti in za
njegovo dušo moliti.

V dokončanje te priproste, žalostne,
čavne dogodbe treba je še omeniti, da je
mošter Slavik Francetu poskerbel za njemu primer-
jeno mesto, kedar ga niso več v bolnišnici potrebo¬
vali. Ker je bilo namreč več ubogih suknarjev, ki
so bili brez kruha, zato je družba premožnih mestjanov
suknarijo vstanovila, v kteri so ti reveži delo dobili.

ali zveli-
estni faj-

Ko je fajmošter Slaviku povedal, da dobi zopet delo

g vara poverm, milostljivi G
oja bramba in moj rešitelj!“ tak6 je govoril,

1 • 1 * II«

Bog vam poverni, milostljivi Gospod!

kot suknar:
vi ste

U 7— -    ti %

in mu posvečeno roko poljubil; — »dalje ne morem
več molčati. Vse moram obstati, ker tolika vaša do¬
brota me sili, da vam svojo slabo vest moram razo¬
deti. a  In tu je začel mu pripovedovati, kak6 je ti¬
stemu smertno ranjenemu mošnjo z denarjem ukradel.

,,Ali samo največa sila me je zapeljala, da sem
ta greh storil; žena in otrok sta stradala, kar da
nista lakote poginila; in vkljub vsemu iskanju in
prizadevanju nisem dobil nobenega dela. Bog mi je
priča, da nisem imel slabega namena ! Ukradel sem,
ne da bi svoje, ampak da bi življenje družini otel.

Ali kako* se je Slavik čudil, ko je iz ust gosp.
fajmoštra slišal da ne on, ne njegova Julika nista
nič gotovega vedela od njegove tatvine, in da se ima
zahvaliti svojej ženi, da se je njegovo revno stanje
na bolje obernilo.

„Pozabimo to, kar je bilo,“ govorč na dalje gosp.
fajn lošter; „jaz vem, da je vas le sila v hudobijo

77

zapeljala; obžalujte iz serca storjeni greh, in popra¬
vite ga, kolikor je mogoče, zahvalite pa Boga, da
niste padli v brezdno hudobije, temveč da vas je
pogube rešil vaš angelj varh, hočem reči, vaša dobra
žena."

„Bog ti stokrat verni in te varuj vsega zlega,
preijubeznjiva moja žena!" tako je Slavik, ko je
zvečer domu prišel, ves navdušen zavpil, k njej
sedel in povedal pogovor, ki ga je imel z gosp.
fajmoštrom; — ,,ako jaz tebe ne bi imel, bil bi zdaj
pravi izveržek ljudi, in moja duša bi bila na veke
zgubljena."

Odslčj v Slavikovej hiši ni bilo več uboštva in
reve, vsa družina je živela v strahu božjem.

Smešnice.

Lažnjivec nad lažnjivceni* — V neki kavarni

sta sedela dva Amerikana, ki sta se pomenkovala
in eden drugemu legala, kajti Amerikani so prav
izverstni lažnivci. — „Ne verjamete", pravi pervi,
,,kaj se je une dni pripetilo nekemu zdravniku! Imel
je bolnika, ki se je bil prehladil. Da bi se bolnik
dovelj izpotil, zapise mu zdravila, ki pa so bila tako
močna, da je bolnik po noči v lastnem potu utonil". —
„0 tem sem tudi jaz čul", pravi drugi, „pa s tem
pridevkom, da so morali namreč čoln najeti, da bi
prišli k merliču".

Zasluženo plačilo. — Mladi človek, ki se je
prav rad v verske zadeve mešal, pripoveduje v nekej
druščini, da se duše po smerti res selijo iz človeka
v živali, ker še sam dobro pomni, ko je bil on zlato
tele. — Prebrisana gospa pa mladega modrijana prav
dobro plača rekoč: „Gospod, ne bojte se, razun zla-
tovine niste še prav nič izgubili od takrat".

Nehvaležne/. — „Andrejko! le poglej, primoj-
ruha, kako sem se opeharil s to suknjo", toži Grega
svojemu sosedu, „komaj mesec jo imam, pa je že
vsa ogorela". — „To je res nerodno", odverne
Andrejko z glavo majaje, „koliko pa si dal za njo?"
— „E nič, moj boter mi jo je zastonj dal."

n

78

Redka previdnost. — Neka vdova je prosila

domačega duhovnika rekoč: „Oh, bodite tako dobri
in nikar ne pokopljite tega otroka, ki je umeri za
osepnicami (kozami), poleg mojega možd, kajti ta jih

se m 1

el".

Slabo rokodelstvo, — Mladi, še terdni človek

prosi poletnega dne nekega gospoda miloščine. —
„Kaj te ni sram? tako terden in velik človek, pa
beračiš ?" pravi mu ta, „zakaj pa se ne lotiš dela?"
— „Ah, dragi gospod, v takovem vremenu ni nič z
našim rokodelstvom", odverne berač. — „To so le
prazni izgovori! Rakovo rokodelstvo pa znaš?" —
„Sneg premetavati!" bil je odgovor.

Hudobno obrekovanje. — Neki gizdalin, —

to so namreč taki, ki ves božji dan Bogu čas kra¬
dejo in po ulicah zrak preganjajo, — pravi nekemu
brilcu: „Meni se dozdeva, da gospodična B. ne nosi
lastnih las." — „To so same laži in obrekovanja",
odverne ta, „jaz bom vsaj vedel, ker sem jih jej sam
prodal".

Prebrisana žena. — Neka žena je prosila do¬
mačega učitelja, naj bi jej napisal list do njenega
možd, ki je služil v mestu. — ,,Prav rad", pravi ta,
„kaj pa naj pišem?" — „Ko bi jaz to vedela", od¬
verne ta, „bi mu sama pisala".

Zakonska ljubezen. — Dva zakonska sta se

prav rada imela. Čez nekaj časa se preseli mož v
dalnje mesto in pusti ženo samo domL  Ob kratkem
mu pošlje ta zapečateno pismo brez koleka, v kterem
so bile samo te-le besede: „Bodi potolažen in miren,
jaz sem sedaj popolnoma zadovoljna". — Kmalo na
to jej pošlje mož 30 liber težak kamen, tudi nepla-
čavši poštnine, s priloženim pismom: „Ko sem pre¬
bral tvoje pismo, se mi je ta-le kamen odvalil od
serca." —

Usmiljeni tolovaj. — Tolovaj napade v gozdu
popotnika ter ga oropa. Ko ravno hoče oditi svojo
pot, začne popotnik javkati in tožiti, rekoč, da sedaj
še toliko nima, da bi mogel v bližnjem mestu preno¬
čiti. Tolovaju se popotnik smili, toraj se verne k
njemu rekši, naj vzeme toliko iz svoje mošnje, kolikor
ve, da mu bo treba za prenočišče. Popotnik pa ne


79

pomišlja dolgo ter prav globoko seže/da je skoraj
čisto mošnjo izpraznil. — „E hudirja!" zarentači
ropar, ,,ti tudi nimaš nobene vesti".

Dolge noge. — Nekdo stopi v kerčmo in se
spotakne nad nogami velikanskega pivca, ki se je
sedč pri stranski precej oddaljeni mizi kaj pripravno
stegnil po sobi. „Prosira, gospodine", pravi pivec
vstajaje, „to so bile moje noge". „Ne zamerite —
odverne ta, ki je noter prišel, — tega nisem mogel
vediti, ker so ležale tako daleč od vas". —

Nevoljen gost. — V gostivnici najde gost v
juhi več muh. Pokliče tedaj kuharico in pravi ne¬
voljno: ,,0-ospica, kedar bom zopet zahteval juho,
prosim, da mi prinesete juho posebej, muhe posebej".—

Odkritoserčno. — Nek dijak pride iz kavarne
in nagovori memogredočega mestjana, da naj mu po¬
sodi pet gold. „Ne zamerite — odgovori mestjan —
nimam časti vas poznati". Ravno zarad tega — od¬
verne dijak — se obernem na vas, kajti moji znanci
mi nočejo nič posoditi". —

Nezadovoljen deček. — Nekdo sreča jokajočega

dečka in ga vpraša, kaj da je vzrok njegove žalosti.
„Oh", pravi deček, „mati so mi dali groš in jest sem
ga zgubil". — ,,Tukaj imaš druzega, ljubček, pa se
ne jokaj več", — Deček vzame groš, pa le še joka.
— „Zakaj pa vendar ne nehaš plakati?" vpraša ga
zopet tujec. — ,,0 predragi gospod", odgovori deček,
,,zakaj bi se pač ne jokal? Ko bi ne bil zgubil pervega
groša, bi sedaj imel dva." —

Drag dar. Solarček prinese svojemu učeniku
poliček vina rekoč: ,,Oče se vam priporočijo in želijo,
da bi se vam to vince prav dobro prileglo". Učenik
vzame polič in naroči dečku: „Reci očetu, da se
lepo zahvaljujem". ,,Oj tega ni treba", odverne prosti
deček," saj so ga oče tudi dobili v dar, pa se jim je
zdelo prekislo". —

Kazalo.

Stran,

Antonu Janežiču.3

Anton Janežič, učitelj na višej realki v Celovcu in

tajnik družbe sv. Mohora.  £

Molitev v nevarnosti največ premore.42

Slon.51

Turki pervikrat na Koroškem.5£

Zena, angelj varh svojega moža.64

Smešnice . . . • . Tt






v





NARODNA IN UNIUERZITETNA

KNJIŽNICA

00000075631

v

Wj*kT:  *