2 €j ”71 v Palestini, Bil je pogan, a eden. redkih poganov, ki ni zapadel mc= • ralni propalosti iste dobe. Z vso vnemo in žilavostjo je proučeval modroslovje. Hotel se je prikopati na vsak način do resnice. Drugo modroslovno šolo za drugo je študiral, povsod iskal resnice in nikjer je ni našelo Videl je, da je vse le prevara in zmota. Kako hudo 'bi bilo, če ne hi resnice našel, obupati bi moral nad življenjem, ali pa predati se razbrzdanosti tiste dobe in v njej utoniti, Potlačiti krike in napore duše in razuma in prepustiti vlado telesu. Bog je videl njegovo iskanje, njegovo dobro voljo, njegove . napore in se ga usmilil. Čudežno ga je poklical in mu prikazal resni= co in pravo pot«, S kakšno srečo se je vrgel Justin v naročje krsčan= ski modrosti, ki je v sebi imela polnost resnice. ITcč in daruje štu= dirai sv»Pismo in potem začel v knjigah širiti in braniti krščansko vero, Napisal je več znamenitih obrambnih del za krščanstvo in jih poslal tudi poganski vladi v Pim in cesarju Antoninu Piju in njego=. vima sinovoma. Dosegel je tolimo, da je najhujše preganjanje začasno ponehalo. Vendar je moral tudi Justin svojo vero in resnico, katero je našel in se je s tako vnemo oprijel „potrditi ne ie z besedo in knjigami, ampak tudi s svojo krvjo. Ker je bičal nenravno živije« nje, napake in pregrehe, je padel v nemilost nekega Krescencija, Prijeli so ga in ga postavili pred sodišče, 'Tu so mu dali na izbiro, ali zatajiti vero, ali bičanje. Neustrašeni borec za resnico pa je izjavil, da je že dolgo njegova goreča želja, da bi bil mučen za Jezusa, od katerega pričakuje večno krono v nebesih. In obsodili so ga na smrt. Bil je strašno bičan in umorjen. Resnice, katero je s takim trudom našel , ni hotel izgubiti več za nobeno ceno«, Če globlje razmišljamo in si ne zatiskam© oči, skoro lahko rečemo, da živimo v istih razmerah, Mi resnico imamo. Ni je nam bilo treba, iskati, ker smo jo dobili že pri krstu, v do= raači hiši, v cerkvi, v šoli. Treba pa se nem je za to resnico b©ri<= ti, da je ne izgubimo, treba nam je zanjo trpeti, da se izkažemo, da smo jo vredni. Veliko smo že žrtvovali za to resnico, veliko pretrpeli,_ zato ne omahnimo. Bog je že določil od večnosti mero preizkušnje in tudi moč dal, da jo prav prestanemo. Ne omahnimc, ne opešajmo, da bomo plačila vredni. Za resnico krščanske vere je vredno trpeti. Bodimo oonosni, ‘da nas je Bog izbral za branilce, za izpričevalce^ ^.resnice. . Izpri= . čujmo to resnico pred svetom in Bogom s pravim krščanskim življenjem, z besede, z zgledom in z udano prenašanim trpljenjem. = r: = :=:t= = :=::=:n=:=::= = :=::=r = := = = = ==:=: = ==== = = = = = — = = ==: — r» .c 0 BOG, KI SI. BLAŽENEGA MUČENCA JUSTINA PO NESPAMETI KRIŽA CUP™ r UČIL VZVIŠENEGA SPOZNANJA JEZUSA KRISTUS. 4 -^ e/r7v PROŠNJI, DA BOMO ZAVRAČALI ZAPELJIVE ZMC 2 Štev 16., Leto III. 18. aprila 1948} Dtl4£TU no DOT Glej draga dekle, vse si zapustila in sprašuješ se, zakaj sploh živim. Spomni se odgovora v katekizmu, ki pravil Da živimo podkožji volji in se zveličamo. Samo to imej pred očmi in dovolj veš, življenje v današnjih časih je težko za dekle in še prav po« sebno v tujini, 'Tujina je trda, mrzla in neizprosna. Kje boš iskala opore in zatočišča, kdo te bo razumel? Zateci se k Jezusu, ki je za te trpel, razume tvojo b.olj in je neskončno dober in usmiljen. Dj .mu bodi vse potoženo. Ob Njem boš dobivala olja za tvoja kome j še »brlečo svetilko. Prejemaj Jezusa pri sv.obhajilu. Veš, da je Jezus neskončno dobri Bog, ve za vse tvoje slabosti in ti ponuja sredstvo t da s 3 zopet dvigneš. Prav zato je postavil sv. spoved, kjer se očiščujemo grehov. Tako ja bilo doma, je^tu, in isto velja tudi za tujino. Le po večini bomo imele več težav s sv.spovedjo. Sedaj smo hodile vsaj mesečno k sv,spovedi, to na-vado ohranimo tudi v tujini, kjer bomo še mnogo bolj potrebne okrepčila. K spovedi že, a kako, če ne bo slovanskega duhovnika, boš rekla. Skušale se bomo naučiti vsaj toliko tuja-ga jezika, da bomo znale povedati vsaj en glavni greh, vse drugo pa bomo skušale opraviti z znaki. Ne boj se ncprilik, vsak duhovnik spovednik bo razumel in uvaževal tvojo dobro voljo. Prosimo sv. fauha za razsvet« lj:nje in pokličimo na pomoč Ma.ijo in angela varuha, da bomo sv. spoved dobro opravile. Jezus nem bo dal milost, ki nam bo potrebna, de ne bomo grešile, temveč napr dov.-l.,. Pogrešala boš duhovnega voditelja, kar ne moreš dobiti pri tujem spovedniku. Skušajmo .obdpža^ti pismene stike s kakim slo« venskim duhovnikom. V pismih So bomo pogovorile z njim o vsem, kar bi se sicer, če bi bil on v naši bližini, V pomoč nam bo in oporo v našem napredovanju v duhovnem življenji! in samovzgoji. Ce morda prilike za sv.spoved del • 'o o •Štev.,16,, Leto III. Kmalu pa so nastali novi verski prepiri.in Konstantin je , celo^poskušal Arija v Aleksandriji nastaviti, vendar je naletel na odločen odpor novega aleksandrijskega škofa Atanazija, kateri se ni hotel ukloniti niti cesarjevim željam niti pretrgam. Ata.nazij je vztrajal na svojem pastirskem mestu neuklonljiv, kakor je bil vseh petdeset:let svojega škofovanja v vednem boju za čisti nauk katoliške Cerkve. Ta nauk je imel v njem odločnega branilca,' ker. . ni odstopil niti za las od resničnega nauka. - Atanazijevo neustra« šenost so okusili tudi Konstantinovi nasledniki predvsem Julijan.- Vsa njihova prizadevanja, da bi zlomili veljavnost sklepa gori omenjenega nicejskega zbora, so naletela vedno na čuječnost in že» Iszno voljo spoznavalea škofa. - Atanazijevo držanje je takoj po njegovi smrti (1,373.) potrdil splošni carigrajski cerkveni zbor 1. 381. - na katerem je bil Arijev zmotni nauk k®nčnoveljavno ob= sojen. - Pristaši arijanizma pa so še vedno poskušali postaviti se na noge in na rasnih krajih države so se še dalje časa obdržali. ■ , Zadnji pogankiiarijanizma so se pokazali v petem stoletju pri germanskih rodovih posebno pri Gotih, Vandalih, in Langobardih, krščanstvo je po škofu lulfilu našlo vstop k tem rodovom le v ari«, j&nski obliki. Ko pa so se začeli po germanskih me stili norimi jevati, se je konč-no le upeljal čisti nauk katoliške Cerkve tudi pri Ger= manih. Vera v Jezusa Kristusa edinorojenega Sina Očeta, v bistvu enakega Očetu, za katero so nešteti mučenci in mučenke po ječah in izgnanstvih dali svoja življenja - je zvesto varovana ostala zaklad Cerkve za večne čase. - Odpadnik Julijan in razkolnik ~ krivoverski Arij - sta ostala samo se zgodovina* Kon ec ? Rimskega cesarstva ni več! Antična izobrazba je razpadla. Vse kar je mislilo, da je za večno izvojevano, osvojeno in cbdrša« no ~ je izginilo, - Ljudem - pa, mislijo - bo zastalo srce in od«, povadal^re.zum. - Svet brez Rima - neeuveno! ~^Ali je sploh mogoče brez grško-rimske kulture obdržati duhovno moč?Rimljani menijo, da mora to privesti-do svetovne katastrofe, da celo konec sveta se napoveduje! - Celo silni duh učenega sv.Ambrozija klone pod to domnevo, ko pravi? "Gremo koncu naproti.,,*’ (387.1.) Toda človeška duša je večja, višja in 'obširnejša kot_vsi prostori časa, ker je večna. - Duh človekov sanja v veke.- ali. tudi sam je enkrat konec. - Sveta pa le.še ni kraj. Življenje tako malo vpraša po željah srca in zahtevah razuma. Neusmiljeno, ne brigajoč se za težnje posameznika: ali.skupnosti, ne^glsdaje na sol« ze« teče življenje po začrtani poti, kakor jo je začrtal Stvarnik,. 'Pou življenja drvi mimo zibelk in grobov. Morda se dozd.evno ustavi - kot'malo premirje - ali vse to je le kapljica v morje, drobec.v puščavskem pesku ali dih človeka proti vetrovom - da, samo trend« tek -• potem gre dalje' - novim ciljem naproti, -••••. ;I\ • Konec? - Ne - ampak - j "Novi c aa", ' ' < ‘ . t. Rimsko cesarstvo je 'Vilo' pr; pr avl j e no po mlad i, silni moc.i, 7 {J vu H- o' ra N 0 < ct P <* I[ CT> p CD P P B 0< f-* KP tv« 16^,-Jje.to III. OZS32Ete30fc?e! 18.. aprila 1948. germanskih plemen - in na zunaj gledano - "bil premagan* ker Je precenjeval svoje mc Je bilo to prav. - Rim Je , v resnica pa so bile te moči v Jedru gnile.in življenja ne zmožne, zato pa še ni konec sveta, ako Je kosec rimske nadvlade! ~ Tufli. pfosrvete in omike, ni bilo kraj. Duševna sila Rima Je sicer doživela mal zastojni pa izginila po propadu rimske vojne sole, pač pa Je po zaslugi preje tako zatiranega krščanstva rasla dalje in se krepila.~ seveda v drugi obliki. BOŽJA* (Nadaljevanje.) • "Sem s© že odločila, gospod župnik. Pristajam na Vaš pred* log.” n Ros? To me pa zelo veseli, čast Bogu”. Cilka Je bila zadovoljna, da Je ustregla gospodu župniku in vprašalas “Kdaj in kako bomo pa začeli?” n Že pred časom sem sestavil tole povabilo, katerega namera« vam razposlati vsem mladim, pevcem v fari in Jih povabiti k cerkvene« mu petju. Tu so pa imena. Vabila bi takoj razposlala? v nedeljo bi pa. se s prižnice oznanil. Dogovorila bi se še za pevske vaje, nato pa takoj pričeli«'" - 11 Dan e s Je četrtek. Morda bi imeli pevske vaje vsak torek ■ teorijo, vsak petek pa petje, Če .Vam Je prav e. o sp od župnik.” “Seveda mi Je-prav! Zelo sem ve se.L, čast- Bogu I” "No, sedaj pa res lahko gram*Jej, skoraj bi pozabila, go« spod župnik/Dol zna som Vam globoko zalivalo za vso pomoč, ki ste mi jo nudili v toku dolgih dvanajstih let mojega študija. Vedno ste bili meni in mojim dragim.staršem zvest svetovalec in tudi Vaša ve« lika zasluga ie, da sem svoje študije ~ lahko rečem ~ srečno konča« la. Bog naj’ Vem ves Vas trud obilo poplača.” "Nič kaj takega- se ne spominjam* draga Cilka. In ce san res kaj storil je bila samo mo; 1 a dolžnost, čast Bogu”, se je branil po« hvale gospod župnik. v . »Se enkrat, Bog plačaj in nasvidenje, gospod župnik.” ■ Gospod' župnik je pospremil Cilko do Vrat in predno je od« • šla ji je se pomahal z roko s "c eo. varno, čast oegu . Zunaj je-sijalo sonce. Dež in sneg sta prenehala* Oblaki' so se podili nekam proti zahodu. Iz zemlje in iz streh je izhlape« vala. mokrota, nastopilo je toplo pomiadansKO vreme. 2 . Ni večje zadovoljnosti in sreče za človeka, kot zavest,da se delo razvija po njegovi zamisli in po'njegovih načrtih. In te sreče sta bila deležna tudi gospod župnik 'in Cilka. Z nasmehom na ustnicah je gospod župnik opazoval_ skozi. ©kno svoje pisarne, kako so prihajale od vseh strani mlc*di ljudje k pevski vaji. V pevski sobi nasproti župne pisarne je postajalo vedno 'bolj živahne« Pevci in pevke so v živahnem razgovoru čakali na prvo pevsico vajo« Sobane je večno ms.j še mogli vstopiti. Prišo-i so vsi, ■k bo. polni La in zadnji so ko« ki so dobili vabila in še mno« 18. aprila 1948 Štev. 16., Leto III. - 8 KO drugih. v cerkvi, da se pevska vaja ni mogla za= v malo dvorano, ki je bila na= ki so slišali oznanilo Udeležba je bila tolika, četi. Gospod župnik je vse povabil msnjona za razne farne sestanke, Ibvce 00 oril gospod župnik in jim predočil lepoto petja, lepoto službe božje, če jo spremlja lepo potje in končno pripomnil, da kdor poje, dvakrat moli. Seveda tudi ni pozabil predstaviti pevovodkinje Cilke. Pričel so je prvi pouk v petju. je stopila k tabli, ki je bila vsa načrtana s čr= palico je pokazala na črte in vprašala navzoče, ce Cilka tani za noto. S kdo ve, kako se teh- pet črt, na katere in med katere pišemo note, imenuje. Vse je biJ.o trho. Nihče tega ni vedel. Se stari pevci so bili zavzeti nad takim vprašanjem. Ne spominjajo se, da bi kak pevovodja kdaj povedal imena notnih črt, Cilka je opazila, njih zadrego in dejala* "Ho, n: zato, ce ne v^ste, Nisem vas hotela s tem vpra= šanjem spravljati v zadrego, Toda želim vam to povedati. Dobro poslušajte, kajti to je podlaga vašemu nadoljnemu šolanju v petju." Vsi so prisluhnili« Nekateri so se na svojih sedežih ne= koliko premaknili, bi So vsedli tako, Cilka pa "Želim, da bi videli Cilki v obraz, drugi pa zato, da. da bi la lile o bolj zbrano sledili« je nadaljevala: da si imena teh petih črt zapomnite, dokler bosto pevci." Jamarjeva Francka, ki jo tudi prišla k pevski vaji, je že hotela dregniti svojo prijateljico Smukovo Polono, toda velika tihota in zanimanje mladih je bilo tako veliko, da si ni upala in je namero rajši opustila. "Prvi črti je ime - ponižnost. Brez te, dragi moji pevci, ne morem predstavljati dobrega pevca. Pevec je ponižen, kadar kaj polomi, še bolj ponižen pa jo, kadar lepo zapoje. si ga Druga se imenuje - ljubezen. Iz ljubezni do Boga se tudi^mi kot bratje in sestre ljubimo med seboj, brez zavisti in nevošljivosti. Saj veste, kaj pr-vi sv.Pavel o ljubezni: Ljubezen j^ dobrotljiva, ponižna., se ne napihuje, ne išče sebe. Vse nas, dragi pevci, naj druži ljubezen do petja," Jamarjeva Francka ni vedela, kdaj se ji je glava skloni= la na prsi. Ni mogla več prevzetno in kljubovalno gladiti Cilki v oči. Bila j«^ v tem trenutku prizadeta. "Tretja črta - se imenuje - vdanost," jo nadaljevala Cilka. "Bodimo vdani petju in zaradi boljšega uspeha se prostovoljno podredimo temu cilju, Ni mogoče, da. bi vsakdo uveljavljal svojo voljo., če hočemo, da bomo dosegli kaj uspeha, četrta vrsta se imenuje - dober namen, Z vsakim delom lahko služi Bogu, lepše mu pa. ne more služiti kot mu služi ki poje z namenom, da hi s svojim petjem Boga častil. No hvalili, čast, ne zato, da bi v petju sami človek pevec, pojemo zato, da bi nas ljudje uživa.li, 'ampak zapojmo Bogu v Peta vrsta se imenuje - vztrajnost. Tudi brez te kre= posti ni dobrega pevca« Vaja naredi mojstra. In če to kje velja, velja, to pri petju. Ni vedno tako prijetno peti kot je lepo petje poslušati. Treba se je mnogo truditi, če hočemo postati res dobri pevci, mor amo v ztr aj ati« Vem, da bi vsi radi posta,li dobri pevci in dobre pevko, Vskomur od vas, lahko že danes povem, da. bo dober pevec, Če se bo držal t^h petih pevskih kreposti." (Dal je_prihodnjič. Izdaja, pisarna napožavga del^ gata papeške Lienzu, misije v Tristachu pri