Izhaja ivečer vsak prvi in trenji četrtek meseca. Ako je u dan praznik, Uide dan poprej. Cen* mu je 80 kr. na leto. Inaeratl ae sprejemajo to plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. Spiai in dopisi se' poSiljajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Semeniške ulice it. a. Naročnina in inserati p»: Upravnlžtvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitar jeve ulice it. >. Št 19. V Ljubljani, dnč 2. oktobra 1902. Leta XV. Ljiidski tabor — prepovedan! Kar se nam je zdelo neverjetno, to se je zgodilo: Deželna vlada je prepovedala ljudski tabor dnč 12. oktobra! Liberalcem se je torej posrečilo izposlovati prepoved velike demon-tsracije ljudstva za svoje pravice. Seveda dvema je vtripalo srce pred črno vojsko, katera se je 12. oktobra nameravala usuti v belo Ljubljano: Liberalcem in deželni vladi. Saj bi bilo ljudstvo obema na svojem taboru sredi Ljubljane jasno in točno povedalo naravnost, kaj misli o njiju in kaj da hoče. In to javno, pod solncem, kamor bi bil vsakemu pristop dovoljen, da bi se pokazala tako na prav sijajen način resna volja vsega ljudstva v naši deželi. Kako smešnega bi se pokazal tej manifestaciji nasproti tisti klaverni protestni shod naših liberalcev, ki se je moral vršiti ob zaprtih durih pod varstvom policijskih sabelj in bajonetov! Do take manifestacije seveda ni smelo priti, ker bi ista ne bila pokazala le moči katoliško-na-rodne stranke, temveč bi bila tudi nesmrtno osmešila naše liberalce: Zato je treba za vsako ceno preprečiti naš tabor. Da so baronu Heinu to omogočili, zato so liberalci grozili, da bodo prignali svoje ljudi na tabor in uprizorili škandale, vsled katerih bi baje utegnilo priti do pretepov. Tako je vlada prišla v srečni položaj, da utemeljuje prepoved tabora s tem, da bi se „ utegnili pripetiti izgredi". Kdor količkaj pozna naše razmere in ki ni popolnoma udarjen s kurjo slepoto, pozna vso smešnost te liberalne grožnje. Vsakdo ve, da liberalci niti ljudi nimajo na razpolago, da bi nasproti ogromni množici naših bili v stanu, uprizoriti tudi najpohlevnejšo demonstracijo, kaj pa še-le — škandale. Se blizu bi se liberalci ne bili upali, ker jih je strah in groza prednašo armado. Poskrili bi se bili v temo, kakor one ponočne jate, ki ne morejo prenesti dnevne svetlobe. Toda toliko povemo deželni vladi in liberalcem: Nobena sila sveta ne bo našemu lj udstvu zabranila, da demonstrira v postavnih mejah za svoje prepričanje, kadar hoče in kjer se mu ljubi. Naše ljudstvo pa naj si zapomni to-le: Liberalci so svobodno smeli uprizoriti svoj „protestni shod" in vsa sila je bila na razpolago, da jih čuva. Poleg tega se je na shodu tako nečuveno nesramno in hujska-joče govorilo, kot še malokdaj na Kranjskem. To si bode ljudstvo zapomnilo. Takoj po prepovedi, dnč 22. septembra zbral se je izvrševalni odbor vodstva kato-liško-narodne stranke in sklenil sledeče: Zoper prepoved ljudskega tabora dne 12. oktobra se vloži pritožba na ministerstvo. Stranka hoče varovati svoje pravno stališče do zadnjega. Ker bi pa skoro gotovo došel vladni odlok strankinemu vodstvu tako pozno, da bi o tem času ne bilo mogoče prirediti vseh priprav — saj je moral izvrševalni odbor že zdaj čakati celih deset dni. da mu je vlada dostavila prepoved — zato se tudi v slučaju, da se pritožbi ugodi, ljudski tabor preloži na poznejši čas. Romanje na Sveto goro se zato preloži od ponedeljka na nedeljo dnč 12. oktobra. Odhod iz Ljubljane o polnoči od sobote na nedeljo. Poseben vlak bo prišel tudi s Štajerskega, da bo mogoče udeležiti se tudi bratom Štajercem, ako se jih oglasi zadostno število. Po vrnitvi s Svete gore bo sestanek zaupnikov katoliliško - narodne stranke v ponedeljek dne 13. oktobra ob 9. uri v ..Katol domu'\ Shodi po deželi se nadaljujejo. Agitacija se vrši odslej s podvojeno silo. Sedanje gibanje mora postati politična šola za naše ljudstvo ter dvigniti mogočno njegovo zavest. Ako bi vlada ne dovolila v Ljubljani ljudskega tabora, se bodo vršili trije veliki ljudski tabori en dan in s i c e r e d e n z a G o r e n j s k o, eden za Dolenjsko in eden za Notranjsko. Brez strahu naprej! Pravica ne sme propasti! Vse za vero, dom, cesarja! Zborovanje katoliških nepolitičnih društev. (Dalje.) Pozdravi Predsednik naznani, da v imenu shoda pošlje brzojavne pozdrave: Sv. Očetu, presv. cesarju, ljubljanskemu in mariborskemu škofu ter goriškemu nadškofu. Živahno je zbor odobraval to naznanilo. Med tem je prišla v dvorano deputacija »Kršč. ženske zveze«. Dr. Krek jo pozdravi, naglašajoč velik pomen, ki ga imajo krščanske žene za dvig-njenje človeške družbe. »Cherchez la femmel (kje je pa žena?) prav jo, če se kje kaj prav zvito hudobnega zgodi. Mi pa mcramo tudi reči: »Kje je žena?« kadar se zeodi kaj velikega, plemenitega, ker brez pomoči krščanskih žen je delo krščanskih mol pd0 vičarsko. Grcmovito odobravanje je sledilo tem besedam. Potem se brzojavno pozdra\i shod državne zveze avstrijskih krščansko • socialnih delavskih društev na Dunaju in kršč. soc. delavce v Gradcu, zbrane pri slsvnosti blagoslovljenja zastave Dopoldansko zborovanje sklene na to g. S i rova tka iz Zagreba, ki se v cduševljenih besedah za-hvaljuje za častni sprejem. Hrvatje hočejo s Slovenci : skupno napredo\ati pri socialni organizaciji. Kna nam je kri, ena domovina, ena zgodovina. Zato pa tudi zdaj delujmo skupno za visoke ideale ljudake vzgoje. Navdušeni »e ra?idejo zborovavci. Potreba organisacije Popoludne najprej dr. Janežič govori o or ganizaci|i. Vsak izmed nas mora biti potujoč učitelj, ki naj uči, kaj je organizacija, treba je ljudem vzbu | diti zavest in potem bo za organizacijo spe sobni. Treba je ljudem pokazati, kako se deluje. Snovati je treba društva. Če so le trije v kakem kraju sposobni, se že lahko napravi društvo, ustanovi pravila, jih da potrditi, in društvo je gotovo. Pri organizaciji je posebno potrebno ozirati se na dve stvari. Treba je imeti sposobne ljudi in sposobne pre store. Društvo more voditi, kder je le količkaj razumen; , težje je pri gospodarski organizaciji. Tu je treba ljudstvo še le pripraviti in posebno še poučili v knjigovodstvu. Prve korake v tem oziru je že naredila »Gospodarska zveza«, ki je bila napravila nekak kurz. kjer so se za silo naučili knjigovodstva. Skrbeti je torej pred vsem za sposobne ljudi, da ni društvo odvisno samo od enega, in če ta odpove, se ganiti ne more. Treba je pa tudi prostorov. Kakor drevesce v mali posodici, tako ne more uspevati društvo v malem prostoru. Na kmetih ni prostora za društva in zidati si ga društva tudi ne morejo, ker nimajo denarja, dolgov pa tudi ne smejo delati. Kako se pride do prostorov, nam kaže ljubljansko del. stav-binsko društvo, ki si je sezidalo že do SO hiš. Treba je, da se organizirajo tudi društva, kakor so se v tem slučaju delavci, ki zaslužijo komaj po 80 kr. na dan in so prišli do svoje hiše. Zgled imamo v Cirknici, kjer so si društva sezidala svojo hišo. Treba je najeti pri posojilnicah densrja; obresti in odplačila ne bodo prav nič več znafiala, nego sedaj najemnina za tuje prostore. Pred vsem moramo gledati, da ne bodo naša društva imela sedeža v gostilnah, ogibati se moramo tega, da bi se v naših društvih gojilo pijančevanje. Gostilne so mnogokrat v nasprotnih rokah, in naša organizacija mora voditi vojsko proti načelu, da bi se na najnižji čut pijančevanja grešilo, in v tem smislu predlagam resolucijo, ki se glasi: Kršč. sccialna misel mora kaliti tudi na gospodarskem polju vidne organizacije. V tem zmislu priporočamo: 1. V vsakem kraju, kjer je kako naše društvo, ali kjer se namerava snovati tako društvo, naj se skrbi pred vsem za primeren prostor. Le v skrajnem slučaju bodi sedež našim društvom v gostilni. Že iz prvega početka naj se deluje povsod na to, da se pride bi primeren dom z dvorano, društvenimi prostori in potrebnimi prostori za gospodarska društva. 2. Po naših organizacijah prtkvašaj zadružna misel n-še ljudstvo, da se ustanove po potrebi \sakovrBtne gospodarske zadruge: konsumna, mle karska, posojilnična, proizvajalna, stavbna in diuga delavcem, obrtnikom in kmetom koristna društva. Zraven naj se pa tudi skrbi, da se vzgoje za vodstvo takih društev spretne moči. G. Zagorac: Bratje prijatelji, konstatiram, da je g. govornik prekoračil kratko mu odmerjeni čas toda mi mu oproščamo, ker je bilo njegovo preda vanje velike važnosti za bodočnost Hrvatov in Slovencev in so mu za krasne besede iz srca zahvaljujemo. (Odobravanje.) (Č ta došle pozdrave.) Snovanje in vodstvo druitev. Nato g. Smolnikar obširno popisuje, kako se naj v podrobnostih društva pravilno snujejo in vodijo. Opozarjamo društva na ta popis, ki bo izšel v izvestju. — sprejeta je bila sledeča resolucija: 1. Shod slovenskih nepolitičnih društev izjavlja, da so le društva, ustanovljena na podlagi večnih resnic katoliške vere, sposobna delovati v dušni in telesni blagor slovenskega naroda. 2. Shod z veseljem pozdravlja vsa že obstoječa katoliška društva po Slovenskem. 3. Posebno z veseljem jemlje ehcd na znanje versko organizacijo naše mladine v krasno se raz-cvitajočih Marijinih družbah, katerim želi tudi v prihodnje najlepšega razvoja. 4. Z odobravanjem shod priznava hvalevredno delovanje katoliških svetnih društev, kakor so: aka-demična, rokodelska, delavska, društva za delavke, služkinje, krščanske ženske zveze, Vincencijeve družbe in druga društva. 5. Zlasti shod radostno jemlje na znanje vedno bolj se mnoteče število izobraževalnih društev, po- sebno po kmetih, in izjavlja nujno potrebo, da se v vsaki župniji zasnuje tako društvo. 6. Vodstvo izobraževalnih društev naj bo kar najbolj enotno in uzorno. Pri vodstvu društev naj se zlasti pazi na te le točke: s) namen društvom mora biti ▼ prvi vrsti umska in nravna vzgoja članov,- zabava bodi le postranska reč; vsemu, kar podpira zapravljivost in pijančevanje, naj se izog bljejc; b) denarna stran druft v bodi pred vs^m trdna in gotova; vsa d.u tva naj se vedno sama zdržujejo; v ta namen naj se skrbi, da se po vseh društvih po posimnih krajih določijo blagajniku v pomoč zaupniki, ki naj cb določen h čas;h poberejo društve-nino; c) društvene knjige naj bodo vedno v redu; navadijo naj se tajniku v pomoč zato sposobni Člani, da jih bodo mogli voditi; i) društvena bralnica in knjižnica, ki je vsakemu društvu nujno potrebna, bodi v strogem redu; d) vsi člani naj se zavedajo svoje častne dolžnosti pridobivati cb vsaki priliki novih udov in braniti društveno ime. Dr. L a m p e: Treba je natančnega knjigovodstva, ki je za nas največje važnosti. O priliki shoda v Šenčurju je nam očital »Slov. Narod«, da je prišlo kakih 200 analfabetov nanj, (kar bi k večjemu dokazovalo, da jih liberalni učitelji niti brati ne znajo naučiti). Mi pa moramo dokazati, da znamo boljše brati in pisati, kakor naši nasprotniki. Knjigovodstvo je rešilo »Gospodarsko zvezo«. Ko sta prišla veščaka z Dunaja jo pregledovat, sta priznala, da Be redko kje dobi v Avstriji tako redno vodeno knjigovodstvo. Vsa društva naj si tudi oskrbe knjigo dr. Schvveitzerja o društvenih zakonih; to knjigo naj tajnik društva dobro pozna. Društva naj pazijo, da vsled neznanja postav ne prekoračijo svojega delokroga in ne dobi tako vlada prilike društev razpustiti. Skrbeti je tudi za dobre društvene knjižnice, v katere ne sme priti nobena knjiga brez vednosti odbora ; skrbi se naj ne samo za leposlovno, ampak tudi za poučno čtivo. Odločno zahteva boj proti alkoholizmu. Ako se spije kozarec dobrega vina, nič ne de, toda naš boj gre proti najostudnejši obliki pijančevanja: proti žganjepitju. Žalibog se v Avstriji primeroma silna množica alkohola povžije, in v tej državi smo Slovani med največjimi pijanci. Dr. Krek: 17. septembra bo shod onih ljudi, ki se hočejo posebno baviti proti pijančevanju, in vabim Vas, da se ga udeležite. Posebno poudarjam potrebo agitiranja. Kdor drugega ne zna, naj pa vsaj agitira za našo stvar, agitira pa vsak lahko. Shodi in govorniki G. Gostinčar obširneje govori o tem predmetu in naposled stavi sledeče resolucije: Načrt o shodih, sestankih in izobraževanju govornikov kršč. soc organizacije med Slovenci. 1. Za vspeh vsako organiiacije mora biti z a-vednost njenih pristašev taka, da vsak posammk natančno pozna njen namen in končni cilj. V to pa je trebavzgoje članov, ki se v organizaciji izvršuje pri društvenih icitun kih, predavanjih, govorih in po po uku, ki ga daje društvo svojim članom. 2 Da se dustže ta namen, je treba, da vsako na krščansko-soeialnem temelju stoječe in vsako strokovno društvo v b vojem delokrogu prireja redne shode ozir. sestanke, ki naj se vršč vsaj mesečno. 3. Pri teh sestankih naj se društveniki pod vodstvom v to svrho sposobnih ljudi vadijo v deklamaeiji, govorništvu, ter naj poročajo o važnih vprašanjih našega javnega, verskega, kulturnega in sobialnega življenja. Poleg tega naj se po možnosti p o-u č u j e j o tudi v aktualnih vprašanjih iz bogoslovja, zgodovine in naravo s I o v j a. 4. Shod slov. kat. nepolit. društev izreka toplo zahvalo vsem tistim, ki so se posvetili društvenemu izobraževanju našega ljudstva, ter želi, da se jim pridružijo izobraženi prijatelji našega naroda. Strokovna organizacija Dr. Krek zagovarja strokovno organizacijo delavcev. V boju za vsakdanji kruh on, daBi tudi katoliški duhovnik, ne pozna razločka med veroiz-povedanji in načeli. Izreka se za občno volivno pravico. Kakšna moč leži v strokovnih društvih, to bo pokazala na Angleškem, kjer delavci svoje razmere popolnoma sami urejujejo in ne kličt>jo vlade na pomoč. Zato pa se hočemo mi najpoprej organizi rati strokovno in potem bomo lahko nastopili za svoje pravice. Govornik stavi sledečo resolucijo: Naš cilj mora biti gledč na obrtne in veliko-obrtne delavce postavodajalnim potom doseči, da se uved6 prisilna, javnopravna delavska strokovna društva, ki imajo v svojem področju vsa delavska stanovska vprašanja. Vse organizacije, ti-čoče se delavskega zavarovanja, naj spadajo v okvir teh društev. Ona pa tudi nasproti delodajavcem in nasproti vsi javnosti zastopajo delavce. Dokler se to ne doseže, naj se: a) po posamnih krajih ustanavljajo strokovna društva, ki naj sprejemajo ene stroke brez vsakega drugega ozira, da branijo njihove zadeve, pa tudi zvršujejo vse druge posle socialnega društva; b) kjer to ni mogoče, naj se v naših strokovnih društvih uvedi') strokovni oddelki; c) vsako strokovno društvo in vsak strokovni oddelek naj ima svoj poseben strokovni zaklad, ki ga strokovno društvo odloči od navadne udnine strokovnega oddelka člani pa plačujejo posebej; č) strokovna društva, oziroma strokovni oddelki naj sc združijo v večjih, najboljše — državnih strokovnih zvezah. Gospod Z a g o r a c : Pozdravlja izvajanja g spoda predgovornika ter povdarja, da morajo delavci k strokovno organizirati ter skrbeti za bodočnost. Nato \stane gospod Sirovatka ter v svojem navdušenem govoru povdarja, da kakor se kapitalisti in bogataši družijo v kartele in truste, da bi bolj ljudstvo z draginjo odirali, ravno tako si morajo tudi delavci napraviti trust. Ta trust bo goto\o mof-nejši od vsi h trustov kapitalistov, v slogi in viled veiiktga števila bedo gotovo zrmgali delavski stanovi Gospod Jeriha poudarja važnost zavarovani za starost, in to za delavski in kmečki stan. Namesto sedanjih perizij naj se skuša polagoma uvtifi zavarovanje za starost, in sicer jo to dolžnost a-žave, kateri moramo dajati davke in vojake. Kakor je dolžnost očeta, skrbeti za družino, tako je dolžne st države, ki ni druzega kot velika družina, skrbeti za državljane. Opozoriti državo na to je posebno dolžnoi-t naših poslancev. Citajo se nato došle brzojavke ter pozdravi nato shod odposlanec koroških Slovencev gospod Rupnik kot zastopnik društva v Prevaljah kot edinega delavskega slovenskega društva na Koroškem. Gospod Z e m 1 j i č pozdravlja shod kot zastopnik radgonskih in ogrskih Slovencev. Radgonski okraj je najbolj izpostavljen pritisku in navalu sovražniko? Nemcev. Z izrekom »morituri vossalutant« pozdravlja shod ter povdarja, da je novo krepilo za obmejne Slovence, ko vidijo, kako močne sobojevnike imsjo v središču Slovenije, v Ljubljani. S temi referati je bil sklenjen dnevni red u nedeljo. Zborovalci so se udeležili litanij v Križev-niški cerkvi, zvečer pa veselice, o kateri bono poročali prihodnjič. Dobro odgovoril. Graščak, ki ima šnopsarijo, se izprehaja z župnikom, ter pokaže na kmeta, ki je pijan ležal v blatu rekoč: „Gospod župnik, poglejte orčico izmed Vaše čede!" — Župnik : „Res je, pa se je v Vašem koritu napila!" Listek. čarovnik. Bil sem dijak. Dovršil sem menda četrto šolo in se vrnil poln srčnega veselja domov k dragim svojcem, zapustivši v mestu trde šolske klopi. In ako sem moral v mestu celo leto sedevati pri šolski knjigi, poplačal sem si doma na počitnicah ono sedenje prav pošteno. Hodil sem ves dan, prehodil griče in doline. Ni ga bilo v naši okolici hriba, da bi ne bil na njem. Zelo rad sem se namreč mudil v prosti naravi ter si tu krepčal duh in telo. Nekega vročega popoludne omenjenih počitnic sem se napotil s knjigo v žepu v naš gozd. Večkrat sem tje zahajal. Sedeč na štoru posekane stare bukve sem se kratkočasil z branjem mičnih in podučnih povesti. Hladen vetrič je pihljal in gosto listje košatega drevja me je branilo pred pekočimi solnčnimi žarki. Tako je bilo tudi danes: v hladni senci sem sedel in bral. Kar naenkrat začujem glas, ki je prihajal iz bližine. Nisem pa mogel razločiti, od katere strani. Zato poslušam, vlečem na uho in zdaj slišim razločno besede: ,Oj, prepozno spoznanje! Kcsam se prepozno!" Vstanem in grem počasi proti strani, odkoder sem čul obupne in tožeče besede. Ko storim nekoliko korakov, zagledam pred seboj doli v dolinici možko postavo. Takoj spoznam v njej vaškega berača Martina. Zraven njega na mehki travi je ležal raztrgan klobuk in zakrivljena palica. On sam je pa nekako sključeno sedel. Z rokama, oprtima na kolena skrivljenih nog, je podpiral svojo sivo glavo in nepremično zrl v tla. Govoril je sam s seboj, a nerazumljivo; opazil me pa ni. Vaški berač Martin — tako so mu rekali. Poznala ga je cela vas, poznal ga je vsak otrok. Poznal sem ga tudi jaz, a le po zunanje. Drugače mi je pa bila vsa njegova prikazen skrivnost. Rad bi bil kaj več zvedel o njem, o njegovi preteklosti. Povpraševal sem o njem svoje domače in tudi druge vaščane. A nihče mi ni znal kaj več povedati. Samo to so vedeli, da je prišel Martin že več kot pred dvajsetimi leti v našo vas. Temu se pa ni čuditi, da ni bilo o njem nič podrobnosti znanih. Sam je govoril prav malo, skoro nič. Najmanj si pa zvedel od njega, ako si ga hotel povprašati, od kod je, kje in kaj so bili njegovi stariši. Pri takih prilikah je pograbil svojo palico in jezno odšel. Martin je ljubil samoto, bil je najrajši sam. Ker je bilo Martinovo bitje vaščanom nekako skrivnostno in nerazumljivo, njegovo vedenje in življenje tako čudno, razglasili so ga polagoma za čarovnika. Večkrat ga je kdo naletel, kakor jaz danes, da je ležal v gozdu v samoti in mrmral sam s seboj. In takrat, tako so rekali, čaruje. Ko je nekoč skop vaščan Martina, prosečega milodara, neprijazno cdpodil, so ga zasledovali, kam je šel. In našli so ga v gozdu na samem in slišali njegovo nerazumljivo mrmranje. Ko je po tem dogodku onemu vaščanu slučajno poginila telica, so trdili, da ji je Martin „narediltf. Odslej pa je bil Martin vaščanom le čarovnik. Kjer je kako živinče došlo, ali se kaka druga nesreča pripetila, vse so pripisovali Martinovemu čaranju. Vsled tega je šla Martinu dostikrat trda za kožo. Le gospod župnik so ga obvarovali, govoreč, da Martin ni čarovnik, da ne more biti, ker sploh ni čarovnikov, da cerkev prepoveduje prazno vero v čarovnike in čarovnice. Vaščani so sicer ubogali svojega dušnega pastirja in pustili Martina pri miru. Verovati pa niso mogli župnikovi trditvi, da bi ne bilo čarovnikov. Jaz, ki tudi nisem verjel tej prazni in pregrešni vraži, sem vedno iskal prilike, da bi kaj več zvedel o Martinu od njega samega, da bi potem vaščanom pokazal, da ni čarovnikov. Ugodna prilika se mi pa dolgo ni ponudila. A danes, ko ga naletim v gozdu samega in vidim pred seboj, se osrčim. Pošarim po suhem listju, kakor da bi bil ravno prišel, po gozdu. Opozoriti sem namreč hotel Martina, da nekdo prihaja. Res, Martin pogleda kvišku, in jaz ga takoj nagovorim: „0, Martin, ste tudi vi tukaj! Kaj ne, krasna narava, katera v poletnih dnevih zlasti v gozdu razvija svoj čar, privabila Vas je tu sem, kot mene." „Da, mladi prijatelj", odgovori Martin prijazno, „tu na samem v prosti naravi iščem razvedrila." Prijazni odgovor mi dd še več poguma; grem bližje k njemu. In zdaj sem mogel opaziti, da se je Martinu oko solzilo, da so njegova od starosti na-gubančena in od siromašnega življenja razorana lica mokra. Zasmili se mi pri tem pogledu mož. Skoro da se ne izjokam še jaz. Sedem poleg njega. Lice mu postane veselejše, a neka globoka otožnost počiva še na njem. Na obrazu sem bral možu, da veliko, veliko trpi. Dejem mu sočutno: „Martin, zakaj ste tako žalostni? Gotovo Vas je prazno verno ljudstvo zopet napodilo s čarovnikom. Jaz vem, vi veliko trpite po nedolžnem." „Res je, veliko trpim. Hudo me boli, ko me cela vas psuje s čarovnikom, dasi nikomur nič zalega ne želim, najmanj pa še storim. Vendar je vse to neznosno trpljenje le pravična kazen, katero sem si zaslužil v svoji mladosti. V svoji mladosti sem zakrivil, da se moram v starosti pokorili. Imajo me za čarovnika in kot tak dobim od ljudi komaj potrebne hrane. Po letu je že še. a po zimi je trda Trnove jagode, posušene, in črnice, katerih si natrgam po letu, so me rešile po zimi dostikrat smrti od gladu. Vidiš, mladenič, veliko trpim. Skoro mi je obupati. In če se zamislim nazaj v preteklo dobo, v svojo mladost, če pomislim, da bi v starosti lahko brezskrbno živel, ako bi bil v mladosti hotel, tedaj se vzbudi v meni črv kesanja, ki me gloda, izpod-jeda in trpinči do obupnosti. A prepozno spoznanje! Kesam se prepozno!" V začetku je pripovedoval Martin mirno. Proti koncu se ga je polastila zopet prejšnja obupnost. zadnje besede je govoril v največji dušni boli. Z velima rokama si je krčevito segal v dolge sive lase in ihtel. Starček preliva solze, pač huda bolečina! Pri tem pogledu se mi zasmili siva glava še bolj in solza mi zdrsne nehote po obrazu A premagam se in začnem tolažiti starčka: „Martin, bodite potolaženi! Ljudstvo bom pregovoril jaz, da niste čarovnik. Pri nas, pri mojem dobrem očetu poprosim za vas in vam priskrbim potrebnega živeža in obleke. Odslej se vam mora bolje goditi." Rad bi bil napeljal govor tako, da bi bil Martin pričel pripovedovati o svoji mladosti, katere je že prej omenjal. Nisem pa vedel, kako pričeti. Kar naenkrat se sklone Martin po koncu in me prime za roko. Na njegovem obrazu in očeh sem bral srčno zahvalo za svoje sočutne in tolažilne besede. Po kratkem molku prične: »Mladi prijatelj, ti si dijak, obiskuješ mestne šole. Tudi jaz sem bil svoje dni. Nikomur nisem še razkril svoje preteklosti, nikomur še nisem razložil, kdo in kaj sem. Tebi pa, mladi prijatelj, hočem povedati zgodovino svojega življenja. Dobrega in blagega srca si videti. Bil sem tudi jaz, a manjkalo mi je trdne volje in zabredel sem na slaba pota. In ravno da bi Tebe rešil pogina — ne veš, kolike nevarnosti prete mlademu dijaku v mestu — ti hočem razkazati svojo mladost. Da si ne zaslužiš enake starosti kakor jaz, naj ti bo moja mladost v svarilen vzgled! Poslušaj me torej! Bil sem edini sin premožnih staršev. Obračali so vso svojo skrb na me edinca. Ljubili so me starši, ljubili celo preveč Hoteli so mi zagotoviti brezskrbno bodočnost. Njih želja je bila, da bi bil gospod. Sklenili so, dati me v šolo. In ko je domači učitelj spoznal, da sem dovolj nadarjen, so me dobri starši z najlepšimi nadami poslali v mestne šole. Prva leta sem se pridno učil. Dosegel sem najboljših uspehov: bil sem prvi med prvimi. Staršem sem delal s svojo pridnostjo največje veselje. Materino srce se je že na tihem veselilo onega presrečnega dnc — ki je tudi res presrečen za vsako mater -dne sinove nove maše. Oče je bil pa ponosen, , razglei Državni »bor. Tudi v novem zasedanju pride skoro gotovo do viharja. Poslanci se vračajo bojaželjm proti vladi z dolgih počitnic, ker imajo vsi kake pritožbe glede deželnih zborov, kjer so se moral' večkrat precej hudo bojevati. Vlada je na to sicer pripravljena, vendar Koerberja že naprej skrbi. Nagvdbeno vprašanje. Koerber in Szell si že toliko časa delata obiske, a se še sedaj nista zedinila. Te dni je obiskal Koerber Szella v Ratotu, kamor je prišel zadnji svoje razburjene živce mirit in sta se dogovorila, da se zopet otvori nadaljevanje konferenc o tem prcpornem vprašanju. Vladni listi poročajo, da so že poravnane glavne težkoče, vendar jim ni dosti verjeti. Ministerska predsednika morda do sporazumIjcnja sploh ne prideta in bo morala končno odločna beseda cesarjeva vednim, brezvspešnim konferencam narediti konec. Kuiutuvo HlurnoHt so obhajali 19. septembra v Budimpešti ob priliki odkritja njegovega nagrobnega spomenika. Zopet so pokazali Madjari odkritosrčno ljubezen do naše vladarske rodovine. Košut je bil največji sovražnik Habsburgovcev in načelnik upornežev 1. 1848. Sprevod za sprevodom se je vrstil po mestu proti pokopališču. Na njegovem grobu so prepevali nato narodne pesmi, potem pa zopet v sprevodih hodili po mestu. Najbolj značilno pa je to, da sc je slavnosti udeležil tudi predsednik ogrske državne zbornice grof Albert Apponyi in mestni župan Halmos, ki je imel slavnostni govor. Vse hiše razven kraljeve palače in palače nadvojvodine Klotilde so izobesile zastave. Smrt belgijske Kraljice Dne 19. septembra jc umrla belgijska kraljica Marija Henrieta. Rodila se jc 23. avgusta 1836 kot hči ogrskega palatina nadvojvode Jožefa, poročila se jc 22. avgusta 1853. z Leopoldom II. Njena hči je bila soproga prestolonaslednika Rudolfa. Smrt jc nastopila nepričakovano. Ko jc sedela pri večerji, začutila jc hipne slabosti in omedlela. Prcdno so prihiteli poklicani zdravniki, je umrla, ločena od vseh svojih. Ravno ta dan ni bilo nobenega člana kraljeve rodovine v Belgiji. Ko se je razglasila njena smrt, zbrale so se v kratkem času velike množicc ljudstva pred kraljevo palačo, . da pokažejo sočutje britki izgubi. Kmalu jc prihitel kralj in tudi njegova hči Štefanija. Ko je prišel kralj k mrtvaškemu odru, je ondi že klečala grofica Lonyay. Pri tem pogledu sc je kralj razsrdil in dal znamenje, naj se odstrani. Grolica je nato jokaje zapustila takoj sobo in sc odpeljala v Bruselj, kjer jo jc ljudstvo navdušeno pozdravljalo, obenem pa dajalo tudi izraze svoje jeze nad kraljevim nastopom proti svoji hčeri. Ruski car pride, kakor poroča italijansko časopisje meseca februarja v Rim. Obišče pa, ako je časniškim poročilom verjeti, lc kralja, dočim obisk pri papežu opusti. Ako je to res, bo to veliko i*az-žaljcnje, saj sta si Vatikan in Rusija v zadnjem času v dobrem sporazumljenju. Do tega koraka ga je pregovoril italijanski dvor, ki bi s tem kazal rad svetu, da je le kralj vladar v Rimu in pokazal ob enem, kako velik vpliv ima pri drugih vladarjih. Ne vemo, koliko je resnicc na tem poročilu italijanskih listov, vendar upamo, da obišče car tudi svetega očeta, ako pride v Rim. Španska vlada je v velikih denarnih zadregah. Sedaj premišljuje, kje bi dobila potrebnega drobiža. Ministerski predsednik Sagasta in pa hnanent minister sta slednjič vendar po dolgem iskanju našla vir, kako bi si pomagala iz zadreg m to v prora- čunu za bogočastje. Kar je naredil Combes na Francoskem, bi tudi ta dva rada storila, seveda pa njima ne bode tako lahko šlo. Hotela sta se najprej polastiti premoženja onih redov, o katerih trdita, da nimajo vladnega potrjenja, potem pa odpraviti več škofij in kanonikatov ter zmanjšati plače nižji duhovščini. Prvo zahtevo so v Rimu takoj odločno odbili, glede druge pa se izrazili, da privolijo le v slučaju, če se plače tudi vsem državnim uradnikom v isti meri zmanjšajo. Za rešitev tega vprašanja se sestavi v kratkem času posebna komisija obstoječa iz petih članov. Dva izmed njih izvoli vlada, dva imenujejo v Rimu, predsedoval pa bode komisiji primas Španije kardinal Sancha, nadškof toledski. Čudno, da se povsod ravno po cerkvenem premoženju vladam tako sline cede. Kulturni boj v Franciji. Ministerski predsednik namerava pri prihodnjem zasedanju predložiti načrt glede šolskega zakona, s katerim namerava še bolj omejiti svobodo poduka. Do sedaj je bilo namreč dovoljeno ustanavljati privatne šole in na teh je zdaj precej iz samostanov iztiranih šolskih sestra. Novi zakon pa bode določal, da se brez vladnega privoljenja ne sme ustanoviti nobena niti ljudska, niti srednja šola. Vlada more nadalje tudi že dano potrjenje preklicati. Tako si hoče vso pravico glede šolstva zase prilastiti. To so najimenitnejše določbe Combesovega zakona. Ker po sedaj obstoječem zakonu ustanavljajo katoliki nove učne zavode s svetnimi močmi, prekriževajo s tem vladni račun in Combesu se jc zdelo neobhodno potrebno, da se prepreči tudi ta namera. On hoče, da se zatr6 sploh vse nedržavne šole in se ohranijo le one, ki so državnim popolnoma podobne, torej — brez-verske. Naj le ustanavlja država nove šole; a kje dobiti za to potrebni denar, je drugo vprašanje, katerega tudi Combes ne bo znal rešiti. Ako se tedaj prične vlada kesati, bode pač prepozno. Nemiri v Srednji Ameriki. Iz Willemstada poročajo, da se je 3500 mož Castrove armade združilo z 2500 možmi Garidosovimi v Valenciji. Oba dela skupaj imata 12 topov, ter sta na potu v To-cuvito, da napadeta vstaše pod vodstvom Mendoze. Iz "drugega vira se javlja, da je vstaški general Herrara guvernerju Salazarju izrazil željo po miru in predlagal v tej zadevi skupne konference. Prottitdovski nemiri v Ctestochoivu. Mirnim Poljakom je vendar postala judovska predrznost neznosna. Neki žid se je spri z poljsko deklico, ki je prodajala koš sliv. Zid je udaril deklico in njegovi tovariši so mu pomagali. Tovarniški delavci, ki so ravno iz tovarne opoldne odhajali, so priskočili deklici na pomoč in razjarjeni udarili po židovskih krčmah in prodajavnicah. Zvečer so se nemiri nadaljevali, prihitelo je Židom vojaštvo na pomoč. Ker se delavci niso hoteli raziti, je vojaštvo štirikrat zaporedoma ustrelilo in mnogo ljudi je padlo. rr . , , Napad na ruskega cara. Ko se je vračal ruski car z vojaških manevrov domov, je poskusilo več zarotnikov vozni tir porušiti. Bili so napravljeni kot železnični pazniki ter se delali kakor bi preiskavah tir, v resnici pa so odvijali vijake. Poskus se jim je ponesrečil, vendar so jo odpihali, predno se je odkrila njih namera. Prošnja burskih generalov. 24. septembra so izdali burski generali Botha, Delarev in Dewet oklic, v katerem opravičujejo sprejem mirovne pogodbe. V oklicu pravijo, da so bili po dve- in polletnem boju prisiljeni udati se Angležem. Ker pa pri Angležih sedaj v bedi ne dobe pomoči, se obračajo do Evrope in Amerike. Burska dežela je popolnem opustošena, do 30.000 gospodarskih poslopij je uničenih, nihče ne skrbi za vdove in sirote, še manj pa za invalide in bolnike. Mali znesek, katerega so dovolili Angleži, nikakor ne zadostuje, da bi zacelili velike in številne rane, ki jih je zadala vojska. Oklic se konča s prošnjo za bratsko sodelovanje komiteja v različnih deželah. Groxovitosti divjakov na Salomonovem otočju. Parnik „Rio Loe* je dospel z strašnimi novicami. Divjaki so sklenili pomoriti vse Evropejce. Kapitana državnega parnika „Roderik Dhu" so na Uru umorili. Glave umorjenih so nosili divjaki na-taknene na dolgih drogovih. Tudi one divjake, kateri so bili belim prijazni, so pomorili ter jim odrezali glave. Vse to pa so storili radi tega, ker je avstralska vlada izdala ukaz, da domačini ne smejo biti uslužbeni na sladkorjevih nasadih. Bati se jc še nadaljnega prelivanja krvi. Srbski protestni shod se je vršil v Novem sadu. Tam so odločno protestirali proti .nasilnim" Hrvatom. Shoda se je udeležilo okrog 10.000 ljudi. In vse to vlada mirno gleda in ne prepove shodov, ki res nimajo drugega namena kot žaliti zatirane Hrvate. Shod slovenskih mož 12. oktobra je bil prepovedan, shode pa. kakoršnega so uprizorili Srbi dovoljujejo. Pojasnila pač ni treba. Vontve xa štajerski deielni *bor se kmalu vrše. Obeta se hud boj. Nemci se dobro pripravljajo in agitirajo na vse moči ter hujskajo prod Slovencem. Kot posebni povod hujskanja jim služi -abstinenca" slovenskih štajerskih poslancev. Splošno se širijo na Štajerskem glasovi, naj se v prihodnem zboru udeleže tudi Slovenci, češ, da pasivna politika slovenske Štajerske gotovo ne bode rešila. Sicer udeležba pod takimi razmerami kot vladajo sedaj, tudi ne bode veliko pomagala; a povedali bodo oholim nasprotnikom v obraz, kar jim gre; zato pa je edino sredstvo — brezobzirna obstrukcija. Težko je sicer izpeljiva, ker Štajercem manjka onih požrtvovalnih mož, kakoršne imamo na Kranjskem. Vedno le povdarjajo mir in slogo. Lepe besede sicer, a prepričani smejo biti, da jim to ne bode pomagalo, ampak kvečjemu iztrgalo mandat za mandatom. Mlade, izbornc moči na dan! Mi nikakor ne moremo razumeti, zakaj bi se tako izvrstni ljudje, kot je n. pr. g. Korošec, urednik „Slov. Gospodarja", kot poslanci ne borili za rešitev Slovencev na Štajerskem! Petrolejskl kartel Zopet bodo nižji slojevi občutili hud udarec. Židovski kapitalisti so zopet sklenili podražiti petrolej za štiri in pol krone pri meterskem centu. Ves ta dobiček bodo želi brezvestni kapitalisti. Če vzamemo, da se porabi v naši državi 1 e 2,170 000 kubičnih metrov petroleja, znaša ta novi davek ogromno svoto 9,765.000 kron. Ker višji stanovi večinoma rabijo za razsvetljavo plin in elektriko, je jasno, da bo ta udarec zadel v prvi vrsti nižje stanove, ki so prisiljeni posluževati se petroleja. K tej krivici vlada seveda nič ne pravi. Dopisi. Iz Mengša. Dne 15 sept. smo spremljali k zad-njemu počitku prvo umrlo Marijino hčer, ki je bila v družbo sprejeta v Kamniku. Dopolnila je komaj 22 let. Živela je življenje zare* lepo in sveto Bila je pobožna in ponižna. Prejemala je pog. sto sv ob hajilo. Ni se menila dosti za svet, tem bolj pa n Boga in Marijo. Kar je prav močno želela, da bi na Marijin dan umrla, to jo je Marija uslišala. Umrla je na soboto ravno dan pred sladkim Imenom svoje nebeške rmt-re. Svojo bolezen je j.rav voljno prenašala. Krasno je bila opravljena, ko je Itžila na mrtvaikem odru tako lepo in mirno, da jo je marsikdo skoraj zavidal. Polnoštevilno smo jo spremili na pokopališče. Prišle so tudi društvenica iz Kamnika skoraj 2 uri daleč, ki so jo tudi med boleznijo pogosto obiskovale Zapele so ob grcbu pokojniei pesem v slovo, kar je vse tako ganilo, da ni bilo mogoče zdržati se solza. Oj ti ljubljena hčerka, ki si toliko t pela nt svetu, spavaj sladko vživaj plačilo večno, in prosi za nas — pri Mariji! Pojasnilo. Blagovolite sprejeti v Domoljjub sledeči popravek: V zadnji številki Domoljuba je bilo poročilo o lepi slovesnosti Man|in h družb na Za plazu dne 10. sept. V tem dopisu smo brali med drugim sledeče: „Pogrešali smo pa Marijine družbe iz Novega mesta in Trebnjega*. In nato n:>va vrsta: .Zakaj jih ni bilo? In da bi bolj držalo, dopisnik še pristavlja tri pomišljaje — — —, kateri so pa že precej sumljivi. Vsa ta opazka je prav nepotrebna in kar se tiče Marijine družbe iz Trebnjega, tudi neresnična. Najprej je namreč taka slpvesncst čisto prostovoljna stvar; dopisnik torej nima nikake pravice ne zapovedovati še manj pa oč tati. Drugič, je pa Marijina družba iz Trebnjega imela letcs že svojo slovesnost na Zaplazu; iz Novega Mesta pa je napravila drugo božjo pot. Tretje in najlepše je pa to, da je tudi 10. sept bilo nekaj družbenic iz Trebnjega s svojo prednico vred na Zaplazu, in se trebanjska Marijina družb* skupno s svojim voditeljem nikakor ni mogla udeležiti, ker njen voditelj dotični dan nikakor ni mogel od doma, pač pa je shod družbe-nicam poprejšnjo nedeljo oznanil. — Vsega t ga do pisnik ni vedel, poprašal pa tudi ne, in tako je zapisal ono očitanje, katero se s tem zavrne. B. Selo pri Moravčah. — 19. sept. je šla gospodinja Mar. Peterka s kosem po repo; ko se vrača, zapazi v grmu velikega gada; komaj prestopi par korakov, že zasliši piskanje gadovo, ki se splazi na prosto in se ji z veliko hitrostjo vrže na glavo; vsa prestrašena izpusti koš in zbeii domov; strah pa je že par dni čutila. Jesenice. D.la pri predoru na HruSici in v kamnolomu v Mirci ravno nad Jesenicami so privabila nemalo ljudi vsakovrstnih narodnosti in jezikov v našo dolino. Vseh skupaj mora biti čez 1500. Ker ae veliko zida, ni čuda, da se ne manjka tudi liberalnih agentov, ki nadlegujejo najprej ljudi po zassbnih stanovanjih, nato pa prodajajo po gostilnah svoje neslanosti in surovosti. Liberalec je surov povsod, to skušamo tudi mi na Jesenicah, to skušajo tudi naši gost Iničarji. Posebno lomi krč libera'c i, da ne dobe v nobeni gostilni liberalnega »Slovenskega Naroda«, zato pa zmirjajo in žalijo poštene ljudi, da najslabše vrste ljudje nc delajo hujše. »Deset ciganov ne apravi skupaj toliko surovosti, kakor en sam zagrizen liberalec«, rekel je po vsej pravici neki krčmar. In to surovosti pošiljajo potem še v »Slov. Narod«, ki jih radostno sprejema med liberalni svet Dober tek njegovim inteligentnim bravcem. Omenimo le en zgled. Pred nekaj dnevi pride v dobroznano, pošteno gostilno Frjanovo na Savi tak liberalce ter zahteva »Slov. Narod«. Ker ga ne dobi, pravi: »Malo vredna taka gcstilna, ki nima ,Naroda". Hišna gospodinja ga pa odločno zavrne: »Še manj vreden je tUti, ki sploh po »Narodu« praša, pošten človek ne bere takega lista«, na kar se začne libe raleo hudovati in r«.t ti ter leti dalje v drugo go stilno, kjer isto tako surovo nastopi. Čez par dni 4. septembra pa prinese »Narod« notico znrslovom „Zabita babn ea', kjer zmerja gospo Ferjanovo tako surovo in nedostojno, da naj se vsi suroveži le skrijejo. S psovkami se liberalec maščuje radi tega, ker mu je gospa pošteno povedala v obraz, kar mu gre. Na to pa pozivlje liberalce, naj se ogibljejo ta „slaboglasne hiše« in naj odločneje nastopijo proti klerikalcem na Jesenicah na Savi. Na to omenimo Ie to-le: Gospi Ferjanova in vsa njena hiša je tu tako na dobrem glasu, da ji sto takih zabavljic in surovosti ne more škodovati na dobrem imenu. Ako jo liberalni suroveži napadajo, ji je le v čast, pošteii ljudje jo še toliko bolj cenijo. Odločnost velja! Ako »Narod« pozivlje liberalce, naj se ogibljejo Ferjanove hiše, pač ne bo nihče bolj vesel trenutkov, ko ne bo nobenega liberalca več k Fcrjanu, kakor ravno Ferjanovi sami. To vedo na Jesenicah in Savi le predobro trgovci in gostilničarji, da ni slabših plačnikov, kakor so ravno liberalci, ki vzamejo vse na ,puf' in če le morejo vse odneso. Ferjanove knjige vedo o tem mnogo povedati. Liberalci, le zahtevajte po gostilnah »Narod«, boste videli, koliko krčmarjev boste vjeli! Naši gostilničarji so praktični ljudje in vedo, ko bi bil „Na- rod« v hiši, da bi nobenega poštenega človeka več notri nn bilo, ostali bi sami liberalci — in njihovi dolgovi. A pol leta bi moral vsak gostilničar lakote umreti, ko bi morali živeti od samih liberalcev. Koliko pa vas je liberalcev na Jesenicah in Savi? Ali ste že pozabili, kako grdo ste propadli pri državnih in deželnih volitvah? Ko bi vse nekaj učiteljev ne držalo po konci, bi najbrže že ne bilo ne sluha ne duha o slovenskem liberalizmu na Jesenicah. Liberalci le ponižino! Torej bojkot Ferjanovi hiši od liberalcev! Prav, samo dosledni bodite! A doslednosti pa liberalci ne poznajo. Ako se zopet kakemu zagrizenemu liberalcu skomine vzbude po Ferjanovih tisočakih, oziroma Ferjanovi hčeri s tisočaki vred, takrat bodo pa zopet liberalci kakor čmrlji šumeli okoli te od njih zdaj tolikanj napadane hiše, o takrat sladko-medena usta liberalnih snubačev, drugov in spremljevalcev ne bodo vpila »zabita babnica", »slabo-glasna hiša", marveč kovali bodo hišo v deveta nebesa. A doslednost velja! Takrat, gospa Ferjanova, dajte liberalcu mesto tisočakov in hčere — mokro cunjo, kajti liberalci so v b stvu vsi enaki, naj ie pridejo vprašat po tisočakih ali pa po umazanem »Namdu«. Iz Loškega potoka. Malokdaj se poroča iz naše doline, pa vendar ne smemo pozabiti, da smo izgubili vrlega gospoda kapelana Frančiška Kralja, ki so se preselili od nas na Jesenice. Posebno žalujemo mi sinovi Marijini za ustanoviteljem in voditeljem Marijine družbe. Dve leti so z veliko vnemo delali pri nas, bodisi na prižnici, v spoved-nici, v šoli ali izven šole. Vsega, kar so za nas storili, poplačati ne moremo drugače, kakor da obetamo, da bodemo spolnovali Vaše nauke. Želimo obilno blagoslova božjega v novem vinogradu Gospodovem. — Za žalostjo pride veselje. Dobili smo zopet enako dobrega in prijaznega čast. gosp. kapelana Andreja Magajna. Božji blagoslov naj spremlja oba gospoda! Mladenič Marijine družbe. Hamborn, dne 25. septembra. Cenjeni domoljub"! ne zameri, ker te zopet nadlegujem z dopisom s Pruskega. A tukaj bivajoči Slovenci imamo veliko veselje, če moremo naznaniti v domovino, kako se nam tu godi. In v nedeljo 21. septembra smo zopet imeli tukaj veseli dan. Zjutraj ob pol osmih smo imeli skupno sv. obhajilo društva sv. Barbare. Popoldne smo imeli pa zopet v cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim litanije presvetega imena Jezusovega in sveti rožni venec, in potem pa pete litanije lavretanske, zopet vse v slovenskem jeziku. Marsikatero oko se je od veselja solzilo, ker smo bili zopet tako srečni, da smo slišali v cerkvi slovenski glas. Vse to opravilo so pa imeli tukajšnji rojak č gosp. K o s t e r s, rektor, za kar smo jim Slovenci iz srca hvaležni. Po litanijah smo imeli pa shod slovenskega premoga r-skega društva sv. Barbare. Shod je otvoril naš predsednik gospod KSsters zopet s slovenskimi besedami, in je povdarjal, kako bi on rad z nami veliko v slovenskem jeziku govoril, ko bi mu bilo mogoče; a upa, preden par mesecev preteče, da se bo že toliko priučil. In potem nam je č. g. predsednik razlagal, od svetega Očeta papeža Leona XIII njegovo življenje in delovanje. na kar je nazadnje žel burno odobravanje; slišali so se klici: Bog živi še dolgo let Leona XIII. Potem smo pa zopet zapeli več narodnih slovenskih pesmi, nazadnje pa cesarsko pesem, na kar so za-vpili gromoviti klici: Bog živi Avstrijo in nje vladarja Franca Jožefa! Naposled je gospod predsednik razdelil slovenske knjige med ude, katere je nek dober gospod iz domačije tukajšnemu društvu daroval, za kar se mu srčno zahvalimo. In potem smo pa shod končali z veselimi klici: Živeli Slovenci! Vam v domačiji pa kličemo: Srčni pozdrav! Slovenci v Hambornu ob Ren i. Sv. Benedikt v Slov. goricah (S lav nos t mla d e n i č e v Slov. goric.) Hvala Bogu! Sijajno se je izvršila naša slavnost dne 14. septembra. OJ vseh strani Slov. goric so prikorakali ta dan tru-moma junaški mladeniči, da se pri sv. Benediktu skupno navdušijo v blagor našega ljubega naroda. Benediški fantje so pokazali svojim tovarišem, koliko premore železna volja. Popevali so pod spretnim vodstvom g. Breganta težke, a krasne skladbe. Nastopili so prvokrat fantje in dekleta kot tambu-raši in tamburašinje. 15 oseb močen tamburaški zbor je udarjal na ljubke tamburice tako krepko in spretno, da je nepretrgano žel glasno pohvalo in občudovanje. Slavnostni govornik č. g. J. Bosi na kaplan pri sv. Juriju ob Ščavnici, je vnemal našo ljubo mladino k ljubezni do vere in domovine, k medsebojni ljubezni in delavnosti. Slovesno in glasno so mu obljubili mladeniči, da hočejo vse to natanko izpolnjevati. Do solz ginljiv je bil ta prizor, in gospod govornik sme ponosen biti na tak krasen sad svojega truda. Slednjič so uprizorili domači fantje veseloigro v dveh dejanjih „D r. V s e z n a 1 in njegov sluga Stipko Tiče k" iz četrtega snopiča „Zbirke ljudskih iger." To vam je bilo smeha in veselja brez konca in kraja. Tako naravno, tako gladko in spretno so rešili mladi junaki svoje uloge, da smo jih v resnici občudovali, zato pa so St. 19 tudi želi v zahvalo burno pritrjevanje ob vsakem prizoru. S tem je bil končan dnevni red. Toda glavna reč še pride! Začeli so se oglaševati razni mladeniči, nastopali so kot govorniki. In ravno to mi je najbolj ugajalo. Vrli mladenič Ž c b o t nam je itak dobro znan. Govoril je tako goreče in navdušeno, da so ga drugi tovariši vzdignili na ramena in nosili po dvorani. Oglasil se je Radoslav Nemec od sv. Jurija, ki je enako prejšnjemu vnemal svoje tovariše k složnemu delovanju za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Govoril je še mladenič od sv. Petra, domači F r. R o š k a r in drugi. Toda niso mlatili prazne slame. Njihove besede so bile ognjevite, premišljene, navdahnjene od goreče ljubezni do vere in naroda. Gospod urednik! Ko bi bili Vi slišali te mladeniče govoriti, veselja bi se solzili in napajala bi Vara dušo sladka zavest: Slovenske gorice nc bodo nikdar potujčene. Vsak govornik je s studom in g n j e v o m omenjal brezsramnega lista .Štajerca" in ko seje zaslišalo to ime, zagrmeloje po dvorani, iz sto in sto mladeriiških grl je donelo: fej! proč ž njim, sram ga bilo in še hujši izrazi so se slišali. Ko bi bil pri tem prizoru navzoč dr. Tavčar, ki ta list zagovarja, moral bi od sramote skoprneti! Navzoči so bili pri tej slavnosti mladeniči skoro iz vsake župnije Slovenskih goric, največ pa od 8 ur oddaljenega Št. Ilja, Št. Jurja, Gornje Radgone, Št. R upe rta itd. Od drugod smo dobili pismene pozdrave. Celo iz Kozjega, Pulja in bele L j ubij a ne. Da boste pa vedeli, gospod urednik, kakšni so pozdravi naših mladeničev, Vam enega priložim. Slavnost se je dovršila brez najmanjšega nemira ali needinosti; zato pa zopet kličemo: Hvala Bogu! Sv. Benedikt v Slov. goricah, dne 18. sept. 1902. Frančišek Muršič, kapelan. Opomba uredništva. Res; silno veselo je to gibanje štajerskih mladeničev. Da se v resnici vse tako godi, je urednik ^Domoljuba" sam videl na svoje oči en teden pozneje, dne 21. septembra, ko se je pri Sv. Barbari v Slov. goricah vršila podobna slavnost. Ne, slovenski Štajer še ni izgubljen, dokler bo tak duh vladal med ondotnimi Slovenci, zlasti med mladino! Za izgled našim kranjskim mladeničem prinašamo tudi nam poslan pozdrav Andreja Marko, mladeniča iz Cirknice pri Sv. Ilju. Glasi se tako-le: Mili tovariši! Iz vseh krajev Slov. goric se danes radujete pri sv. Benediktu. Zatorej je sklenilo tudi nekaj Šentiljskih mladeničev se vdeležiti vaše slavne ve- selicc. In ker ne moremo vsi osebno med vas, vrla mladina slovenska, zato vam pošiljam, vrli mladeniči in junaška dekleta, pozdrav v imenu onih, ki se doma v duhu z vami radujejo in veselijo. V prvi vrsti bodi pozdravljena Henediška mladina, oziroma odbor kakor sploh vsi udje bralnega društva, pred vsem pa vaš neutrudljivi predsednik Frančišek Muršič, ki so priredili to prekrasno veselico. Bog vas živi! blagi predsednik bralnega društva pri Sv. Benediktu v Slov. goricah! Nadalje bodite pozdravljeni mladeniči od vseh krajev naših krasnih Slov. goric, ki ste vsi vrli sodelavci na polju naše mile slovenske domovine. Ne vstrašimo sc truda, bodimo složni v boju za vero in narod in če bomo složni, naša zmaga bo slavna. Mi pri Št. Ilju mnogo trpimo. Sovražnik se zaganja v nas kakor lev, pa mi smo se sedaj vtrdili, posebno s tem, da smo stopili v mladeniško zvezo in ta zveza naj bo vez prave ljubezni do najdražjih svetinj svete vere katoliške, naše mile slovenske domovine in do našega ljubljenega deželnega očeta Kranca Jožefa I. Tako, dragi mladeniči sobojevniki, radujte se danes, radujte sc pa tudi ves čas svojega življenja, da vas je Bog ustvaril kot Slovence. Kot taki si podajmo danes po bratovsko svoje desnice, da se hočemo ncutrudljivo bojevati pod katoliško, avstrijsko in slovensko zastavo. In če to storimo, če stopimo vsi v eno zvezo, zmaga mora biti naša. Nazadnje pa pozdravljamo tudi vas, blagi tovariši, Šentiljski mladeniči, ki ste se podali k našim narodnim bratom, mladeničem Slov. goric. Bodite pozdravljeni tamkaj pri Sv. Benediktu! Z veseljem že pričakujemo nedelje, ko nam sporočite o veselju, katero ste vživali na omenjeni veselici. In tako bodite h koncu pozdravljeni vsi, ki ste se današnje veselice vdeležili. Vsem mladeničem in dekletom iz raznih krajev Slov. goric, pa tudi možem in ženam slovenskega duha in srca, vsem za-kličem h koncu v imenu vseh svojih tovarišev, Sent-iljskih mladeničev: Bog vas živi! Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! _____ Slovenski noviiSar. Romanje na Sveto Goro in na grob kardinala Missia se vrši v nedeljo, dne 12 oktobra. Posebni' vlak je naročen in v najkrajšem času se nazrani natančni čas odhoda s posameznih poBtaj in znižane vozne cene. Vspored bo vrejen tako, da si bodo romarji tudi Gorico lahko ogledali. Vlak bo sprejemal romarje do zadnje postaje pred Gorico. Število udeležnikov naj Be do 6. oktobra naznani z označenim voznim razredom na naslov dr. IvanJanežič, profesor bogoslovja v Ljubljani. Za Ljubljano sprejema oglasila g. M. Brus, tralikant pred škofijo, istotako samo do 6. oktobra. Prosimo somišljenike, da skrbe za veliko udeležbo, da se v častnem številu zberemo na grobu velikega dobrotnika nišega naroda, nepozabnega nam vzornika kardinala dr. Missia. Na svidenje 12. oktobra na Sv. Gori! Umeščen je bil dnč 18. septembra na cesarki kanonikat (prej f dr. Leon. Klofutarja) čast. gospod Anton F e 11 i oh - Frankheim, doslej kanonik in župnik v Št. Jerneju. S tem bo izpopolnjena vsa mesta pri ljubljanskem kapitelju. — Na župnijo Št. Jernej je bil istega dne umeščen č. g. A n t o n L e s j a k , dosedaj župnik v Želimlju. Dr. V. Schweitzer, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani, je otvoril svojo odvetniško pisarno na Kongresnem trgu št. 19, poleg nunske cerkve. Tako ima naše ljudstvo zopet enega odvetnika somišljenika več, pri katerem si z zaupanjem sme poiskati pravne pomoči. Naši shodi. Zadnje tedne je katoliško-narodna stranka priredila zopet nekaj prekrasnih shodov po deželi. Zlasti imeniten je bil shod v Žireh, kamor sicer posebno rad hodi dr. Tavčar; on in njegovi pristaši so že mislili, da je žirovska trdnjava za vedno liberalna! Toda za jalovim Tavčarjevim shodom seje dnč 21. septembra vršil veličasten shod katoliško-narodne stranke, na katerem so govorili naši vrli poslanci: dr. Š u s ter š i č, dr. Krek in dr. Ž i tn i k. Ves napor liberalcev, da bi preprečili to zaušnico, jc bil zastonj. Nad 700 mož je stalo okoli odra naših govornikov. Tavčarjevi pristaši so bili poplnoma osmešeni. Zaupnica našim poslancem jc bila soglasno sprejeta. Živeli naši poslanci in vrli katoliški Žirovci! — V nedeljo dne 28. septembra pa so bili zopet trije veličastni shodi, v Čatežu pod Zaplazom, v Kamniku in v Ljubljani, ki so se vsi izvrstno obnesli, in na katerih se je z velikim ogorčenjem protestiralo proti prepovedi ljudskega tabora. Le po tej poti naprej, in zmaga mora biti naša! Prevzvišeni gospod Jožef Teodorowicz, nadškof lvovski armenskega obreda, je obiskal Ljubljano, ko se je vračal iz Opatije, kjer je bival nekaj tednov na odmoru. Počastil je s svojim obiskom naprave „ Katoliškega tiskovnega društva" ter si je v spremstvu mil gospoda stolnega prošta dr. Jan. Kulavica ogledal lepe dele Ljubljane, potem pa knezoškofijske zavode v Št. Vidu. Izrekel se je zelo pohvalno o tej veliki in krasni stavbi pa o njeni praktični in jasni razdelitvi. Obiskal je tudi knezoSkofov grad Goričane. Na večer pa je slednjič še videl prostore »Ljudske posojilnice«. Prevzvišeni se jako zanima, da, navdušuje za socialno delo med ljudstvom. V Ljubljani so mu bile zlasti všeč naprave „Katoliš-kega tiskovnega društva« in vkljub vsemu naspro-vanju od izvestnih krcgov lepo se razvijajoča go spodarska in politična narodna organizacija, delo katoliško narodne stranke. Obljubil je, da hcče natanko proučiti slovenske razmere, zlasti sccijalno gibanje med Slovenci. Vesel je bil lepih vtisov, ki jih je dobil med Slovenci, rekoč, da jih hoče vpo-rabiti za delo med Poljaki. Z brzovlakom se je po noči odpeljal na Dunaj. V pojasnilo! Od več strani nam prihajajo poro čila, da se agenti raznih tujih zavaroval n i o ljudem vsiljujejo kot zastopniki .Vzajemne zavarovalnice«. Iz nekaterih krajev pa so nam poročili, da je ljud stvo tako cgorčeno nad raznimi sleparskimi agenti, da o agentih sploh ničesar noče slišati. Da pa naša stvar ne bede trpela škode, opozarjamo svoje somišljenike na to, da ima tudi naša „Vzs-j e m n a zavarovalnica" svojepoto-valce, kateri po deželi nabirajo zavarovance za domači zavod. Ako torej k vam pride — in to se bo zgodilo prej ali pozneje po vseh krajih — potovalec, ki poreče, da je potovalec »Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani, zahtevajte od njega p o o b 1 a s t i 1 o, s katerim se bode izkazal, da je res v službi pri domačem zavodu. Če ste prepričani, da je naš človek, napravite i njim zavarovalno pogodbo. Če pa ne more djkazati, da je pri „Vzajemni zavarovalnici«, se nikari ne p:dajte ž njim pogovor. Toliko še enkrat v pojasnilo našim somišljenikom, da ne bode kakega nesporazumljenja. Svoji k svojim! Shod proti pijančevanju, ki se je dne 17. septembra v Ljubljani vršil, obnesel se je prav povoljno. Govorli so gg. bogoslovec K ran j c iz Maribora, profesor dr. Jožef D eb e v e o, župnik T r u n k iz Kazaz na Koroškem in župnik Kosec iz Kamenj na Goriškem. Koncu shoda so zborovalei sprejeli več tozadevajočih resolucij in izbrali depu-tacijo, ki se je šla poklonit in priporočit presvetlemu gospodu knezoškofa, da bi blagovolil to gibanje podpirati. Presvetli je to radostno obljubil. Obš rneje poročilo, še priobčimo. Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam piše: Z veseljem smo pozdravili shod katoliških nepolitičnih društev. Nismo se pa zadovoljili s samim navdušenjem, ampak hoteli smo, da shod uprav v Št. Vidu rodi prvi sad. Sestavil se jepripravljavni odbor, ki naj predloži vladi pravila »slovenskega izobraževalnega društva", katero potem p r i s t o p i k »SI o-venski krščansko- Bocijalni zvezi« v Ljubljani. Upamo, da postane novo društvo eno najmočnejših izmed že obstoječih društev. S tem so Št. Vidčanje pokazali, da ne marajo nazadnjaško capljati med zadnjimi, ampak da hočejo nastopati v s i k d ar samostojni med prvimi. Bog daj novemu društvu obilo blagoslova! Jubilej pri Sv.Jožefu. Iz Calja se nam poroča: Danes 21. septembra se je najslovesnejše sklenil štirinajstdnevni sv. misijon, ki se je obhajal pri Sv. Jožefu povodom petdesetletnice misijonske hiše 6. gg. lazaristov. Nad 8000 sv. obhajil se je razdelilo v tej cerkvi, mnogo pa v mestni župnijski in ne malo v kapucinski cerkvi. Devetnajst čč. gg. pridigarjev je oznanjevalo besedo božjo. Zadnii je govoril premil. gospod knezoškof dr. Mihael Napo t n i k iz Maribora Pred poznim sv. obhajilom je prevzvišeni slovesno blagoslovil dve prekrasni kroni ter jih dejal na glavo preblaieni Devici Mariji in njenemu deviškemu ženinu sv. Jožefu. Zadnjo slovesno sv. mašo je služil mil. g. prelat Hribovšek, ki je ob koncu slovesno zapel zahvalno pesem. Bili so to res dnevi vzveličanja, dnevi duhovnega prero-jenja V največje veselje petdesetletne duhovne hiše pri Sv. Jofrfu je prev:.išeni g. knezoškof blagovolil imenovati g. Janeza Macur, apostol, misijonarja in superijora te najstarejše avstrijske naselbine čč gg. misijonarjev, svojim duhovnim svetovalcem. Iz Trnovega na Notranjskem. Letina je pri nas srednja ; v tistih vaseh pa, v katerih je pobila toča, je zelo slaba, da bodo ljudje mnogo pomanjkanja trpeli. Mnogo se jih že sedaj spravlja v tuje dežele, na Ogersko, v Srbija, Bosno, Kumunijo, v gojzde, s trdim delom služit si kruha. Tukaj so navadno telesno, posebno pa duševno jako zapuščeni. Prav je imel g. dr. Krek, ki je omenil pri zborovanju nas h nepolitičnih društev, da je treba tudi za te naše delavce skrbeti, ki potrebujejo pravega misijonskega dela. — Tudi pri nas smo slovesno praznovali 25-letnico papeževanja Leona XIII. Sprevod se je vršil po Trnovem med razsvetljenimi in z zastavami okrašenimi hišami. Obhoda se je udeležila ogromna množica ljudstva. Toča je letos samo v litijskem okraju, kakor poroča uradna *Laib. Zeitg«, naredila škode do 200000 K. In če ljudski zastopnik, kar je njegova dolžnost, berači in prosi pri oblastvih, naj bi izpo-slovala vsaj državno podporo, kaker jo dobivajo vse druge dežele, odgovarja se mu preširno; to je samo tvoja sitnost, saj ni bede. Ali naj je beda šele tedaj, ko bode ljudstvo lakote umiralo, ali pa se izselilo v Ameriko. S Krasa se nam piše: V raznih listih je bilo brsti, da je toča pobila na Krasu, posebno okolu Pliskovice in Dutovlj*. To ni res. Samo v dveh vaseh je naredila toča malo žkode; drugod je pa niti ni bilo. — Na Krasu bodo letos veliko dobrega terana, posebno v Dutovljah in okolici. Prijatelji na šega terana naj pridejo tudi letos semkaj po izvrstno kaplj co. Iz Mokronoga Porcijunkula na Žilostni gori se je izvrstno obnesla, do 1200 je bilo obhajancov, in nedeljo Ž. M. B. popoldne slovesna zadostilna procesija okolu cerkve. Še ljubi ljudstvo Mater božjo, od vseh krajev je prihitelo in pokazalo, da je verno, udano Bogu in nebeški Materi. Bog plačaj vsem spovednikom, kateri so prihiteli od vseh strani. Na svidenje pri M B. leto osorej! iz Križev pri Tržiču se nam piše : Lap, veličasten dan je bil dne 14. septembra za naše katoliško izobraževalno društvo. Počastili so nas presvetli knezoškof ljubljanski s svojim obiskom ter se udeležili tudi igre: „ Dr. Vse znal in njegov sluga Š t i p k o Tiček", katero je prired.lo vrlo naše druStvo in o katerej so se presvetli prav pohvalno izrazili ter pevce in igravce bodrili k vstrajnemu delu še nadalje na tem potu, kar Bojim navzoči tudi z veseljem obljubili. Prehitro so Be pa presvetli morali posloviti od nas. Kar očarali so navzočo s svojo prijaznostjo in s svojim veselim obrazom; zato jim bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala za prijazne nauke in opomine. V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu so sprejeli meseca avgusta 141 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 73, skupaj 214. Od teh se jih je ozdravilo 98; zboljšajo 35, neozdravljenih je bilo 8. Umrli so 4, in sicer dva vsled ostarelosti, eden vsled pljučnice, eden vsled zamotanja črev. V oskrbovanju ostalo jih je 69. Ojkrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2405. Deželno-zborske volitve na Koroškem Koroška deželna vlada je razpisala splošne deielnozborske volitve, ki se vrše po naslednjem redu: nova splošna skupina voli 5., kmečka 10., mestna 13. in veleposestniška skupina 15. novembra. Profesor Ivan Vrhovec f. Dnč 19. septembra je umrl v Ljubljani v petdesetem letu svoje dobe gimnazijski profesor in zgodovinar g. Ivan Vrhovec. Bolehal je pokojni že dalj časa ter mu je tudi opešal vid. Pokojni profesor se je s posebno vnemo pečal z zgodovino Kranjske, zlasti nje stolnega mesta. Hitra smrt. »Slov. Gospodar« piše: Enega izmed onih prežarjev, ki so gledali uboj g. kaplana Antona Mikliča, je že dohitela nagla smrt. Dnč 8. septembra je prišel v Poljčane ter tam stopil v gostilno. Kmalu mu postane slabo in mladenič se napoti k zdravniku. Mej potjo se pa zgrudi in izdahne svojo dušo. Premembe v ljubljanski škofiji Sedež leskovske dekanije se je vsled promocije dosedanjega dekana v St. Jerneju prestavil zopet v L e s k o v e c ter je bil za dekana imenovan č. g. Frančišek S c h w e i ge r, župnik v Laskovcu pri Krškem. — Z» župnijo Ž e-1 i m 1 j e je prezentiral patron Laon grof Auersperg č. g. Frančiška Finžgarja, kurata v deželni prisilni delavnici. Umrl je Sroboški iožek v Srobotniku pri Velikih Laščah. Bil je obče znani božjepotnik in vojvoda slovenskih romarjev. B<1 je 28. na sv. Višarjih. Naj v miru počiva! Pred kratkim utopila se je v Savi pri postaji Trbovlje pri kopanju 24 letna šivilja Antonija Markovič Cez teden dni so jo našli na Kranjski strani, ter štirje mladeniči prenesli na D. bovec, kjer je bila pokopana. DroMine. Najnovejše od raznih strani. Potres v Vzhodnji Indiji. Ob zadnjem potresu v pokrajini Kaškan je bilo mesto Artuš popolno porušeno. Ubitih je 667 oseb, nad 1000 pa ranjenih. — Grozna nesreča na železnici. Ekspresni vlak na progi Lille-Pariz je na kolodvoru v Arleuxu skočil s tira. Več voz se je razbilo. Ubitih je 20 oseb, mej temi 16 moških, nad 50 ranjenih. Mnogim je strlo noge. Vsi ponesrečeni so Francozi. Uzrok nesreči čuvaj. — Grozna katastrofa. Iz Rima se poroča: Poročila iz Modica pravijo, da je ■••) oseb je brez strehe. — možnemu odboru. (V oseb zgorelo na ženi- Velik p o ž a r je vpepelil v Miti pri Plznu 1 i hiš tovanju. V \Verbze na ruskem Poljskem je v h;š>. z \>cn«i gospodarskimi poslopiji Škodo cenijo na kjer se je praznovalo žer. tovanje. nastal ogenj. Sest- - ., K. Dozdevna požigalka. neka slabouma Ko-deset svitov in tudi nevesta ter n ena mati je našla cenia je zgorela. — Obesili so v Hanovru iz \ o$nu: smrt — Belgijska kraljica Hen- Kasije došlo Veroniko Kodziersko. ker je umor a rietta r.: z-apustila nobenega premoženja. ^e pri tn nezakonske otroke Pobegel bank.r žjvhenju je b:;ga žera vse svoje premoženje dala R?.nk.r Suvalki v Varšavi je pobegn i s " ' " usmiljenim sestram — Spomenik umrli bel- — Osem o t r o k umorila sta zakonika gijski kraljici nameravata postaviti crcf.ca I\>rsiowito v Ryp:na pri ('.danskem. trup'a so lor\iv iti pr.ncej.r.ja \V .ndischgraetz v parku v streho. — Hetrcndoifu — Strašno rs i š č e v a r. je S Sa- $4m0 ena vej ca Kcl.ke«ga pomena j» veji:*, škega se poroči Posesttiik VVai ah v Rolde je a- tprtuj« a>deAi d Neki i:laki nadzornik je žgal po noč: iz maščevan;,* fc.šo svojega soseda k iuianu m-k^a male« m«U in ga prrsl. trgovca H orna V hiši H to o vi so praznovali krs: g, premij* pr. njeg-ovein nadzor:vanju v ri:- trgovčeve« novorojenca. Skladišče petroleja je r^ih Žapan je bil ka; slabe vel e in godrnjal ;e. eksplodiralo. Sest oseb --e mrtvih. 14 ranjenih. Kar- ]t T dror^ s:b: pripravit j«? »Rad b: vedel, janena množica je storilca ubil*. — Urednika kaj u o«l te zopet ruka- hoče'« Nadzrnik pa ;e ubili. B.v^a amer.kanski poslanik Roale m pred- to « ru n* rekel — m se >e napeti i hip»- sedirik Californija Jockev kluba \Vd]uuns sta a bila , V prvem razrsda bi bil nadrrr.s v San Kraacisca urednika Manoru radi tega. ker je rtij n^ei, kako t&>)> nfrecci postavljati lepilna obrekoval neko gospo. — Srbske zastave na namenja. »Mi »e vpraša x roo dosti p? vejicah m Hrvaškem Iz Zagreba se poroča, da je vlada drugih takih malenkost h«, je »pet godrnjal ijptn. brzojavno izdala prepoved izo&ešsaja srbskih zastav Nadzornik pa je poki.rti nek], Nkt0 upovedal »fteo.-u vfjim tove svov.m trem otrokom m nato šc sama seh; prestaviti za »nrehiteluki iupac*. m drugo sa p> C>M i« izroči so mrtvi. — Napad v šol v V guvi za »nadzornik*, na kar je u6enec tapuu.;: »Ri- obiini Kislak na Oprskem je bil sin nekega kmeta oehitetofa žnpan. prari imdzoraik je «kJ«- G Mrvo je imel gospod župan zdaj povsem drugo mr.enje o »vejicah in drugih takih malenkostih«. Strahovit čin maščevanja se je dogodil v IIey dekrug-u na Nemškem. Tri kmetske deklice so se maščevale nad nekim mladeničem, ki je vsem trem obljubil, da jih bo vzel v zakon. Ena od teh je povabila mladeniča k sebi, kjer sta bili tudi drugi dve. V aobi so ga zvezale in v toliko mučile, da je umrl. Največje čudo pred izbruhom ognjenika na Mar-tinique u je, da ao katastrofo slutile skoraj vse živali na otoku. Živina je bila nemirna, da so jo komaj zamogli krotiti; psi so tulili; kače pa so odšle od vulkana, kjer so bile navadno da, celo ptiči so nehali prepevati. To vse se je 2godilo v aprilu, teden pred izbruhom ognjenika. Edvard VII. in — praznoverje. Londonski dvorni krogi, kateri niso bili še nikoli prosti praznoverja, so za časa bolezni angleškega kralja zvedeli tudi za neko čarodejko iz Monakovega, ki se je ustila, da more angleškega kralja samo njena takoimeno-vana „vrv življenja" rešiti. Takoj so jo klicali na angleški konzulat, kjer je dobila poziv, da naj pride v London s svojo »vrvjo življenja" in naj ozdravi angleškega kralja. Je li čarodej ka res rešila s svojo „ vrvjo" kralja Edvarda VII., ne vemo, samo to nam je znano, da so jo na dvoru z največjo gostoljubnostjo sprejeli! Skrivnosten umor. 15. julija se je peljal znani pariški zdravnik dr. Ordenstein proti Versailesu. Kar naenkrat se oglasi varnostna vrv in brzovlak se vstavi sredi pota. Ko so preiskali vozove, našli so v nekem kupeju imenovanega zdravnika ležati težko ranjenega v krvi. Poleg njega je stal nek neznanec s krvavim nožem v roci. Zdravnik je še živel in je rekel prišlecem: Jaz sem ravnokar postal žrtev atentata. Trebušna mrena mi je popolnoma prebodena. Prenesite me v bolnico Beaujou! Morilec se je branil imenovati svoje ime, vendar se je posrečilo dognati, da se piše F. Chabaniex, poštni uradnik z letno plačo 1200 K. Morilec na vsa vprašanja molči, le toliko je povedal, da je sam v kupeju potegnil za varnostno vrv. Kolikor se da dognati, jc bil morilec pripravljen na umor, ker je nalašč zato kupil nov nož in da jc na postaji kupil svoj biljet tik za dr. Ordensteinom. Ko so ga izpraševali, kaj da ga je privedlo do umora, je zaklical, da ga naj ne sprašujejo, ker bo tako kmalu umrl, ker se je zastrupil. Dali so mu protizdravilo. Dr. Ordenstein umrl je drugi dan v bolnici. On morilca ni poznal in ni nikoli imel ž njim opraviti. Odkod prihaja ime „časnikarska raca"? časnikarsko raco" je spravil med svet začetkom 19. stoletja Bruseljec imenom Cornelissen. Spisal je pod- listek o požrešnosti rac in kot dokaz navedel, <}a je imel zaprtih 20 rac. Ena raca je takoj prvi dan zmanjkala. Snedle so jo tovarišice. V 19 dneh ostala je samo ena raca, ki je snedla tekom tega časa vse svoje tovarišice. Ta dogodba je bila ponatisnjena v vseh takratnih časnikih in ljudje so ji dali naslov »časnikarska raca". Ameriški Slovenci. V Pueblu je umrl Fran Novak, doma iz Biča blizo Knežaka na Notranjskem Ponesrečil se je v Coalbannu Gollor. Pripeljal se je sam po železnici k svojim rojakom. Usmiljene sestre so ga vzele v bolnišnico. Bil je 50 let star in zapušča ženo in hčer. Bližnji rojaki so zložili 70 dolarjev za njegov pogreb. — „Mir" piše: Častiti gospod Ign. Burgar, ki je imel novo mašo v našej cerkvi pred dvema letoma, je že tri tedne v Denverju v bolnišnici sv. Antona. Naš priljubljeni rojak je skušal podnebje v Arizoni, pa ni se dosti okrepčal, zato je sedaj njegova prva pot čez morje v milo domovino. Naša srčna želja je, da bi se čast. gospod kmalu pozdravil ter še zanaprej deloval za zboljšanje našega naroda in za njih večni prid. Naš list „Mir" je dobival vedno veliko pomoč od imenovanega gospoda, in več naročnikov držali so list posebno zaradi podučnih in zanimivih spisov od našega častitega rojaka. — Dne 7. avgusta sta se dva Kranjca stepla na Santa Fe Ave, blizo gostilne g. Jerneja Simoniča. Eden, iz Šmarja doma, pravijo mu Kočevar, je bil prišel ravno iz Denverja, in je oklal prav nevarno Gregorja Podržaja. — Ponesrečil se je M. Spehar v South Hecla rovu. Zdaj je v bolnici Calcement et Hicla.— Strela je udarila v zvonik cerkve sv. Martina v Toveru Minn., kjer župnikuje č. g. Smrekar. Zvonik se je vnel, škode je nad 25.000 dolarjev. — V Jolietu blizu Rubbv mosta so si Slovenci in Hrvatje sezidali toliko hiš, da je zdaj tam cela slovanska kolonija. Zdaj se tam regulira Indiana cesta, v kateri so sami Slovenci. — V Bradley 111. je umrl Pavel Jonke, doma iz Poljan pri Starem trgu na Dol. V premogokopu v Whelingereeku v Ohio je poškodovalo našega rojaka Frana Je r še t a tako nesrečno, da je čez dve uri umrl. Pokojni je bil doma iz Šmihela pri Žužemberku. — Iz Puebla se poroča: V Jolietu je umrla Ida Buh, hči Maks Buha, vodje tiskarne „Ameriš- kega Slovenca". Grozna nesreča. V tretjem nadstropju bise št. 55A v ulici Belvedere v Trstu stanuje družina želez-ničnega pristava gospoda A fonza Razlaga, llletni nemi sinček gospoda Razlaga, imenom Nikolaj, stopil je na neko etolico, da zapre okno. Ko je stal tako na stolici pred oknom, pritekla je v sobo njegova sedemletna sestrica Marija, in je, igraje se, prijela Nikolaja za noge ter ga dvignila. Nikolaj je vsled Ujga 'zgubil ravnotežje in padel ra ul'c\ kjer je oblet;. 1 v nezavesti. Mimogredoči g. spod Ivan Ferluga je dečka dvignil in ga odnesel na bliinji inšpektorat, kamer so poklicali zdravnika z zdravniške postaje dr. Bruna. Ta je podelil revčku prvo pomoč in ga dal prenesti v bolnišnico, kamor ga pa niso več živega prinesli, ker je mtd potoma umrl. Lahko si vsakdo m sli obup ubege mstere, ko je, ležeča bolna v drugi sobi, izvedela to grozno vest. Za smeh in kratek čas. Prfid sodiščem. Sodnik: .Zatoženec obstane. iia je lajtal!" — Tožitelj: »Gospod sodnik, nikar mu ne verjemite, ni še nikoli po pravici povedal !u Svojeglaven zločinec rVi pravite, gospod doktor, da je Vašega varovanca hudo zagovarjati!" — Zagovornik: .Pa res. ne Teriamete. koliko sem trpel, da sem ga pripravil do tega. da nai taji!" Besedna uganka: Namestite mesto točk sledeče črke: 7 a. 2 d. 3 e, 4 g. 2 i, 2 j, 1 k, • . 1 1, 4 n. 9 o. 2 r, 4 s, 31, 5 v in sostavite be- .... sede, ki naj pomenijo: _ _ _ 1. strupena žival, 2. oster konec, 3. krstno ' * * * ime, 4. skupno ime za • slovenske dežele. 6. ime . kronovine, 7 turški časten naslov, 8. domača žival, 9 žužkojed. Zgoraj na vrhu ostane soglasnik, spodaj pa samoglasnik, 5. vrsta pa pomeni ravno isto, kakor se bere po sredi od zgoraj navzdol. Računska uganka. Oče ima nekaj stotakov v gotovini in bi ta denar rad razdelil mej svojih osem sinov tako, da bi dobil vsak enako. To pa starejšim sinom nikakor ni po volji. Pametni e>če si sedaj pomaga tako - le: Najmlajšemu da 100 K in od ostalega deveti del, drugemu 200 K in Od ostalega zopet deveti del. Tako d£ vsakemu sinu po 100 K več in e>d ostanka deveti del. Najstarejšemu pa je dal oče ves ostanek, in ta je znašal ravno 800 K. Koliko je treba razdeliti in koliko je dobil vsak ostalih sinov? >ir Rebus: *) Vpet — M + 'šilo. £- = 0 prid'sneg A mniks Rešitev ugank v zadnji številki. D e m a n t Vinotok -- oktober. Besedna uganka: Dob — rep — olje Dobrepolje. Računska uganka: Ura je 1. popoldne; mož je star 420 mesecev ali 35 let ter je bil rojen leta 1866. Rebus Jesen je nastopila Vse so prav reSili: Ivana m Margareta Subie t Sarajevu; Kranc Jeglič v Podbrozjah; Jakob Intihar v 1'odobu Dri Lotu Andrej Pagon. fant v Poljanah pri Cerknem: Rozika Zorko v Široki Seti pri Vačah: Mart n I) roevžek. lesni ir/ovtc Da Sari ob juJni železtiici; Jožef Žairar v Stan Loki; Sludio-ui Labactns.s; Rok Kunovar. Alojzij Belič in Franc Roianc. cerkveni pevci v št. Vida nad Ljubljano; Andrej Porenta v Vir-mažah: Dragotin Huth in Anton Černe v Goričiei pri Morarčzb; Vekoslav Levstik v J. pod Sv. Gregorjem. HEHBABN\-jev podfosfornjurto-kUli apa&no-žalesai airctp, Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni pral sira) raztaplja sls*, npokojnj* kaAolJ. poaaajftajo p41, daj« slast do J odi. poipttaji probavljanjo m rsdll a ost. telo JaU in kropi, železo, ki je v sirupa v lahko si pniv»ja;o Ooaa stokloalol 1. (14 a* kr. — a K 60 k, po poM M kr. — 40 k to* sa savljaaje. Prosimo, da se vsdao • —■ ■--- iarecno zahteva Horbabnp-Jsv apnoao - kolesni alrnp. Kot mak izvora se nabaja v steklu is na zamaSka ime. ,,Horbabajr' rtisnjeno z vzvišenimi črkami ia nosi vsaka steklenica polegstojsto uradno regletrev. Tarstvsas saaasko, na katera znamenj« naj s« blagovoli pariti. Osrednjo ekladJtte Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkelt" VILI, Kalaerstraaeo 76-7». V zalsfl sksrs v vssfe I* kara ah as Dsaajs. v LJaMjaal la dn|*<- T zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJabljaal: A. Mar-detachllger, Gabr. Piccoli, Ubald pl. Trnk6cxy, J. Mayr; Celja: 0. Schvranl A Co., M. Rauacher; Rska: F. Prodan G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Brezi: 0. EUisser, Ssvsdssj: F. Kordon; Cslsvso: P. Hauser, P. Birnbacher. J. KomeUer, V. Hauser & R. v. Hillinger; Št Vid: C Schiebl, Trfcli: J. Sied; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi. Ji Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ra vasmi; Bsljsk: Jobst A Schneider, L. A šamanu; ČraMMij: F. Haika; Vsliksvso: J. Jobst; Vslipsrk: J. Huth. IsdajitsU dr. Odfovorai orsdaik: Ivu Rakovsc. Tiska .Katollika Tiskana*