Izhaja vaak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst.	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. fc's SETTIMANALE
ŠT. 778
TRST, ČETRTcK 29. JANUARJA 1970, GORICA
LET. XIX.
Ustanovimo si
narodnoobrambno
organizacijo
Kot znano, smo imeli Slovenci na Tržaškem pred prvo svetovno vojno narodnoobrambno organizacijo Ciril-Metodovo družbo, ki je storila mnogo dobrega za varovanje in ohranitev slovenske narodne zavesti, posebno med socialno bolj ogroženimi sloji v tržaških predmestjih in v samem mestu. Ciril-Meto-dova družba je med drugim ustanovila prvo slovensko osnovno šolo v Trstu.
Pod fašizmom je morala prenehati s svojim delom in je bila kot organizacija popolnoma zadušena. Tako temeljito, da ni oživela več niti po drugi svetovni vojni, ko je sicer mnogo slovenskih društev, ki jih je bil fašizem prepovedal, spet začelo delovati. Nedvomno pa je bila ravno Ciril-Metodova družba najvažnejša slovenska nepolitična organizacija iz časa pred fašizmom in zato je skoraj nerazumljivo, da po drugi svetovni vojni ni bila obnovljena. To si lahko razlagamo le s tedanjimi političnimi razmerami v okviru naše manjšine in morda z iluzijo, da bodo oblasti same popravile vse krivice, ki so bile pod fašizmom storjene Slovencem, kar so pač to dolžne storiti. Še več pa je bila verjetno kriva povojna politična razprtija med Slovenci, posebno po izbruhu spora med »titovvci« in kominformisti«, pa tudi podcenjevanje pomena narodnega vprašanja in narodne zavesti s strani marksistov in interna-cionalistov vseh barv.
Tako smo danes priče čudnemu, protislovnem pojavu, da ima svojo narodnoobrambno organizacijo (Lega Nazionale) v Trstu večinska narodnost, ki nikakor ni ogrožena po asimilaciji, medtem ko Slovenci kot narodna manjšina, ki smo bolj kot kdajkoli izpostavljeni asimilaciji, hoteni ali nehoteni, take organizacije nimamo.
Mislimo, da bi se težko našel kdo, ki bi si upal trditi, da nam taka organizacija ni potrebna. Res da bi ji morda ne bilo potrebno ustanavljati šol, mogla pa bi ustanavljati slovenske šolske vrtce tam, kjer jih oblast noče ustanoviti zaradi dozdevno premajhnega števila slovenskih otrok ali iz kakršnega drugega razloga.
Poleg tega pa čaka tako organizacijo cela vrsta drugih nalog: propaganda za vpis otrok v slovensko šolo, zbiranje prispevkov v razne narodnoobrambne namene; izdajanje narono-obrambnih spisov, predavanje, tečaji, počitniške kolonije; prirejanje izletov v kraje, ki so pomemni za slovensko zgodovino in kjer se otrokom in odraslim poživi narodna zavest; nagrajevanje najboljših učencev in dijakov,-podpiranje revnih slovenskih otrok in družin,-pomoč tistim, ki so nadarjeni in bi radi študirali, pa nimajo sredstev; skrb za slovenske vajence in vajenke ter mlade prodajavke, ki so v Njih podjetjih najboj ilzpostavljeni potujčeva-(dalje na 3. strani)
ZAKAJ SO SOVJETI dajali orožje Nigerijcem
V zadnjih dneh se je bolj očitno razkrila vloga, ki jo je odigrala Sovjetska zveza pri zlomu Biafre. Zvedelo se je, da je bila predvsem sovjetska »pomoč« v orožju tista, ki je omogočila haussovskim oblastnikom v Nigeriji, da so si spel podvrgli ljudstvo Ibo. Nigerijski veleposlanik v Moskvi se je slovesno zahvalil sovjetski vladi za njeno »pomoč«.
Marsikdo se sprašuje, zakaj je sovjetska vlada to storila, ko pa se tako rada kaže v vlogi zaščitnice »osvobodilnih«, gibanj po vsem svetu. Odgovor ni težak: to je storila predvsem zato, ker odpor Ibojcev, ki so trezni ljudje in v veliki meri kristjani, ni imel skrajno levičarskega značaja in si Moskva ni obetala od njihovega odpora politične koristi.
Za svojo nemoralno dobavljanje orožja Nigerijcem pa je imela Moskva še več drugih razlogov. Glavni pa so naslednji:
IDEAL SOVJETOV JE »STATUS QUO«
Sovjetska zveza je danes izrazito konservativna sila, ki se ničesar bolj ne boji kakor resnično revolucionarnih idej in gibanj. Vsa njena politika je zasnovana na »status quo«. Vsakršno spreminjanje sedanjega stanja smatra za možno nevarnost, kajti politični prelomi in potresi bi lahko prej ali slej dosegli tudi sovjetsko vplivno ali celo državno območje. Tam pa živi na desetine narodov v podjarmljenosti in ti narodi ali vsaj njihova zavednejša plast pa komaj čakajo, da bi se otresli sovjetskega jar ma in zaživeli končno svobodno, neodvisno narodno življenje. To velja tako za satelitske države kot za baltske narode in razne druge narode v Sovjetski zvezi. Če bi se Biafri po-srčilo obdržati neodvisnost, bi bil to kaj pohuj-šljiv vzgled za podjarmljene narode Sovjetske zveze. Zato je imela sovjetska vlada ves interes na tem, da to prepreči. Nenadno je postalo tudi njej - enako kot Združenim državam - načelo stabilnosti in nedeljivosti držav najbolj sveto.
PRILIZOVANJE AFRIŠKIM IN ARABSKIM DRŽAVAM
Sovjetska vlada bi se rada prikupila s prilizovanjem afriškim in arabskim državam. Te zadnje imajo skoro vse znotraj državnih mej po več narodov ali velikih plemen, ki tudi že težijo po neodvisnosti ali pa bi jih mogla kdaj v bodočnosti zamikati neodvisnost. Zato so kar najbolj zainteresirane na tem, da »ukrotijo« uporne narode in plemena in jih nauče, da ni-
ma osvobodilni boj nobenih možnosti na u-speh. Iz tega razloga so kar najbolj nerade videle boj Ibojcev za neodvisnost. Sovjeti so u-pali, da si bodo pridobili politični kredit pri teh afriških državah, če bodo pomagali zadušiti upor v Biafri. S tem bi tudi nevtralizirali prodirajoči kitajski vpliv v Afriki.
Arabski svet je tudi simpatiziral z osrednjo nigerijsko vlado, ki je v rokah mohamedanskih pripadnikov ljudstev Haussa in Fulanov. S tem, da so Sovjeti podprli Nigerijo, so se torej še bolj prikupili tudi Arabcem.
ZA OPORNO TOČKO V NIGERIJI
Z dajaniem pomoči nigerijski zvezni vladi so upali Sovjeti dobiti trdno oporno točko v Nigeriji in popularnost v nigerijskih masah, ki so sovražne Ibojcem. S tem pa bi prišli Sovjeti tudi do političnega vpliva in si pridobiti pristašev. Današnje vladavine v Afriki so zelo labilne, saj slone le na tenki plasti izobražencev in polizobražencev, pa še to po večini takih iz enega samega vladajočega plemena. Zato jih je lahko vreči in Sovjetska zveza se gotovo ni odrekla nameri, da z vrsto državnih udarov ali »revolucij«, kot se to navadno imenuje, postavi na vodstvo afriških držav svoje ljudi. To se je že zgodilo npr. v bra-zavillskem Kongu. Zahod teh stvari ne jemlje resno, v niih vidi črnsko šopirjenje in ljubezen do fraz. Toda tudi revolucije na Kubi in še marsikje od začetka ni vzel resno, dokler se mu to ni maščevalo. Če bi se posrečilo Sovjetom, da postavijo svoie ljudi na vlado v Lagosu, bi prišlo s tem pod sovietski vpliv skoro polovico prebivalstva v črni Afriki.
TUDI GOSPODARSKE KONCESIJE
Končno tudi ni izključiti možnosti, da hoče priti Sovjetska ?veza v Nigeriji do gospodarskih koncesij. Kot velika imperialna sila stremi za tem, da se zasidra vojaško in gospodarsko na vseh celinah. Zbiranje sovjetskega vojneaa ladjevia v Sredozemlju in na Atlantiku dokazuie, da se misli prej ali slej spustiti v tekmovanie in merjenje sil z zahodnimi velesilami tudi na druaih celinah, ki jih oblivata ti dve morii. Sovjetsko tržišče lahko absorbira veliko tropskih produktov, kot jih lahko izvozi Nigeriia, samo pa lahko izvaža v Nigerijo industrijske izdelke od tekstila do strojev in po-liedeskega orodja, pa tudi tehnične usluge in sicer na dolgoročne kredite, ki jih krije soviet-ska država, medtem ko evropski in ameriški trgovci ne moreio v pogledu kreditov konkurirati s sovjetsko državo.
Sovjetom je bilo torej — enako kot britanski vladi — malo mar, kdo ima prav v vojni med Nigerijo in Biafro. Videli so samo svoje interese.
Pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji
•k NEDELJA, i. februarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu.
9.45 Glasba za kitaro. 10.00 Douglasov godalni orkester. 10.15 Poslušali boste. 10.45 V prazničnem tonu. 11.15 Oddaja za najmlajše: Nikolaj Slastnikov »Na Mars za vsako ceno«. Tretji del.
11.45 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa.
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.30 Glasba po željah,
14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 Italo Svevo: »Mož«. Igra. 17.35 Pri naših pevskih zborih.
18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.00 Jazz. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.00 Šport. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi, pripravlja Grudnova. 21.00 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.30 Zabavna glasba.
★ PONEDELJEK, 2. februarja, ob: 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za srednje šole. 12.00 Trobentač Al Hirt. 12.10 Kalanova: »Pomenek s po-slušavkami«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel, vodi Micol. 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor »Montasio«. 19.10 »Odvetnik za vsakogar«. 19.20 Znane melodije. 20.00 Športna tribuna. 20.15 Poročila — Danes v deželni upravi. 20.35 Sestanek s Fansi.
21.05 Pripovedniki naše dežele: Carlo Sgorlon »Mož z nahrbtnikom«. 21.25 Romantične melodije. 21.45 Slovenski solisti. 22.05 Zabavna glasba.
★ TOREK, 3. februarja, ob: 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Na orglice igra Gerqn. 12.00 Bednarik: »Pratika«. 12.15 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Casamassimov orkester. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas — Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert.
18.50 Natale Ronamo in njegovi solisti. 19.00 Otroci pojd. 19.10 Slovenske balade in romance, spremna beseda prof. Vinka Beličiča; 19.25 Mojstri kalifornijskega swinga; 19.45 Zbor iz Rupe, vodi Klanjšček. 20.00 Šport. 20.15 Poročila — Danes v deželni upravi. 20.35 Verdi »Falstaff«, opera v 3 dej., 22.50 Zabavna glasba.
☆ SREDA. 4. februarja, ob: 7 30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol.
12.00 Liki iz naše preteklosti: »Avgust Žigon«, pripr. Marija Cenda. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol.
18.50 Koncertisti naše dežele. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Iz potne torbe Milka Matičetove-ga. 19.35 Jazz. 20.00 Šport. 20.15 Poročila — Danes v deželni upravi. 20.35 Koncert godalnega ork. »I solisti veneti«. V odmoru 21.10 Za vašo knjižno polico. 21.50 Ansambel »Living Guitars«.
22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 5. februarja, ob: 7.30 Jutranja glas-ma; 11.35 Šopek slov. pesmi; 11.50 Kitarist A1-' meida: 12.00 Theuerschuh: »Družinski obzornik«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00 Boschettiiev trio; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Jevnikar »Slovenščina za Slovence«; 17.55 Kako in zakaj; |
19.00 Caiolov ansambel; 19.10 »Pisani balončki«; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče resne glasbe;
19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deelni upravi; 20.35 J. W. Goethe: »Goetz von Berlichingen«. Drama. R.O., režira Branko Gombač; 22.25 Zabavna glasba.
♦ PETEK. 6. februarja, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol; 12.00 j Flavtist Buddy Collette. 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol;
18.50 Sodobni ital. skladatelji. Levi: E’ sera. simf. stavek; 19.10 Na mejah življenja (4) G. Mazzo-la »V zemeljskih globinah«; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 15 minut jazza-,
22.05 Zabavna glasba.
V Avstriji bodo 1. marca parlamentarne volitve, ki bodo pomenile novo merjenje sil med Ljudsko in Socialistično stranko. Kot znano, je vladala v Avstriji vse povojno obdobje koalicija obeh velikih avstrijskih strank, toda njune presoje gospodarskih in socialnih problemov so se vedno bolj razhajale, tako da je prišlo po parlamentarnih volitvah leta 1966, na katerih je z rahlo večino zmagala Ljudska stranka, do razbitja koalicije in do sestava enostrankarske vlade pod vodstvom voditelja Ljudske stranke dr. Klausa. Ta je, kot znano, doma iz Ziljske doline in zna precej dobro slovensko.
Izid volitev 1. marca je popolnoma negotov. Pri zadnjih volitvah v posameznih avstrijskih deželah so na splošno napredovali socialisti, vendar pa to še ne pomeni zagotovo, da bodo zmagali tudi pri državnih volitvah. V programskem pogledu se obe stranki ne razlikujeta bogvekaj. V zunanji politiki sta njuna programa v splošnem ista — nevtralnost, tesno sodelovanje z Zahodom in prizadevanje za pridružitev Evropskemu skupnemu trgu, pa tudi skrbna zaščita juž-notirolskc manjšine. V notranjepolitičnem pogledu pa se razhajata največ v pogledih na vlogo podržavljene industrije, ki bi jo hoteli socialisti na splošno favorizirati, in na trdnost valute, katere Ljudska stranka noče spravljati v labilnost s pretiranim popuščanjem zahtevam po povišanju plač in s prevelikimi socialnimi bremeni.
V odnosu do koroških Slovencev sta obe stranki precej gluhi za njihove zahteve, a zlasti socialisti so pokazali zadnji čas skoraj so-
Jugoslovanski predsednik Tito je odpotoval na obisk v Tanzanijo. Obiskal bo tudi nekaj drugih afriških držav, med drugimi Egipt.
Namen njegovega obiska je prepričati afriške vlade za sklicanje nove vrhunske konference neuvrščenih držav (držav, ki nočejo biti vsrkane od enega obeh velikih blokov ali priti pod vpliv kake druge velike sile npr. Kitajske). V zahodnih in nevtralnih političnih krogih pa so precej skeptični o uspehu tega njegovega novega prizadevanja, kajti Nasser in vrsta drugih arabskih držav so zašli že pod močan vpliv sovjetskega bloka, ne-
♦ SOBOTA, 7. februarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 . Glasba iz vsega sveta; 15.55 Astoradio; 16.10 O-peretne melodije; 16.30 Benvenuto Cellini: »Moje življenje«. Prevedla in dramatizirala Kalanova. Šesto nadaljevanje. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Na,jnovejši u-spehi lahke glasbe; 17.20 Dialog - Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; 18.00 Moj j prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Slovenski oktet; 18.50 Old Merry Tale Jazz Band; 19.10 Po društvih in krožkih »Marijin dom v ulici Risor-ta«, prip. Sergij Pahor; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Roberto Cortese: »Zaprta vrata«. Detektivka; 21.45 Vabilo na ples.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Trst
vražen odnos do koroškega slovenstva, med drugim s tem, da je koroški deželni predsednik Sima, ki je socialist, iz zgolj šovinističnih razlogov preprečil celovški Mohorjevi druž-vi, da bi mogla kupili stari grad v Vetrinju in ga spremeniti v svoj internat, čeprav ni bilo drugih kupcev za grad.
Koroški Slovenci se bodo torej znašli v zadregi, katero stranko naj volijo pri bližnjih parlamentarnih volitvah. Vsekakor nimajo razloga, da bi pokazali posebno hvaležnost in privrženost avstrijski socialistični stranki, ki se je pokazala do njih celo bolj ozkosrčna kot Ljudska stranka, v kateri imajo na Koroškem veliko besedo razni zagrizeni ve-likonemški nacionalisti. Nobena teh dveh strank se ni pokazala pravična do koroških Slovencev, kaj šele velikodušna.
Novico po svatu
Zunanji minister Moro je bil na uradnem obisku pri maroškem kralju Hasanu. Obisk je potrdil dobre odnose med Italijo in Marokom, ki spada med zmerne arabske države, v kateri imajo tudi Berberi močan vpliv. >
Združene drave so se odločile prodati Izraelu določeno količino orožja, ker je Francija prodala Libiji sto lovskih letal, ki jih bo dobil dejansko Egipt. S tem hoče Nixon zagotoviti nadaljnje ravnovesje moči med Izraelom in Egiptom, da ne pride do izbruha nove vojne.
Sovjetski tisk je zagnal hrup, da vozijo kitajski vlaki vojaštvo na mejo. Kitajci baje mislijo na vojno in jim ni do pogajanj.
katere druge države pa pod vpliv Združenih držav.
Predsednik jugoslovanske vlade Mitja Ribičič pa bo prihodnji mesec uradno obiskal Veliko Britanijo. Obisk bo potrdil zelo dobre odnose med obema državama in morda naj bi rodil tudi kakšne gospodarske sadove.
ODLOČILNI DNEVI ZA ITALIJO
Če bodo vodstva štirih strank sredinske levice potrdila dosedanje sporazume svojih tajnikov, se zna zgoditi, da bo Rumorjeva enostrankarska vlada že v soboto odstopila ali najkasneje prve dni prihodnjega tedna, nakar bo sestavljena nova sredinsko-leva vlada. Vsa demokratična Italija si bo oddahnila.
Drugače pa bo vse pogajanje o novi sre-dinsko-levi vladi odloženo na čas po upravnih volitvah spomladi, ki naj bi pokazale razpoloženje italijanskih volivcev.
ODLIKOVANJE KARDELJU
Za šestdesetletnico rojstva je predsednik Tito odlikoval Edvarda Kardelja, člana sveta federacije SFRJ, z najvišjim jugoslovanskim redom velike zvezde. To odlikovanje nosita sedaj le Tito in Kardelj. Oba državnika in revolucionarja sta se srečala prvič leta 1934 na tajni partijski seji, ki je bila v gradu Goričane. Od tedaj dalje sta vedno sodelovala.
Poleg tega odlikovanja so izbrali Kardelja tudi za častnega meščana Beograda. V torek so ga pa proglasili na posebni proslavi v republiški ljudski skupščini v Ljubljani za častnega občana vseh slovenskih občin.
G&fohi iucjGblGvtMnfrhifa rlhaauniho i<
'fimpatijo tdoum&ke jauno&ti m tibka do Biapimnoo
Malokdaj je slovenska javnost tako odkrito pokazala svoja čustva glede dogajanja zunaj Slovenije kakor zdaj, ko je šlo za usodo Biafre in naroda Ibo. Tu so se znašli skoraj vsi Slovenci na istem stališču: da bi bilo treba temu nadarjenemu in sorazmerno razvitemu črnskemu narodu pustiti pravico do samoodločbe in neodvisnosti. Tako stališče in simpatije 'so odsevale tako iz katoliškega tiska, kot je npr. »Družina«, kot tudi iz tistega tiska, ki zastopa mnenje uradnih političnih krogov v Sloveniji, kot npr. ljubljansko »Delo«, ali pa samo splošno javno mnenje, kot »TT«, »Naši razgledi« in drugi listi ter revije.
Dnevnik »Delo« je zlasti v zadnjih mesecih večkrat pokazal svoje simpatije do nesrečnega biafrskega ljudstva. Ko se je zavzelo za zlom Biafre, je napisal časnikar tega lista Božidar Pahor pretresljiv članek, v katerem je zapisal med drugim: »Biafra v razsulu. Ojuk-wu je zbežal. Kolone beguncev. Glad in bolezni. Dva milijona žrtev in štirideset odstotkov mladega roda je pobrala državljanska vojna. Strah pred maščevanjem zveznih nigerijskih čet... To je samo nekaj naslovov, nekaj trpkih dejstev v tragediji biafrskega ljudstva, ki se je
Pl	Naročnike, ki še niso poravnali nalij	ročnine, opozarjamo, naj to store čim-
Q	prej. Poravnajo jo lahko ali na upra-
y	vi lista ali po poštni polointd, ki jo
y	dobe na vsakem poštnem uradu.
f_i	Uprava
/e leti in pol upiralo silni premoči številnega asprotnika in britanskega in sovjetskega oro-a, ker je hotelo postati neodvisno... Zdaj bo sveda vsega kriv Ojukwu, ker zgodovino pi-
šejo zmagovavci, kot je dejal neki zgodovinar. Toda nas ne zanima, kdo je kriv. Zanima nas, kaj bodo tisti, ki so zdaj naposled zavarovali svoje »interese«, storili, da bi rešili preživele okostnjake. Zanima nas, ali se bo genocid nadaljeval, ali bo nesrečnim Biafrča-nom dovoljeno živeti. Morda bosta vsaj zdaj zmagala razum in usmiljenje. Vsekakor je najpomembneje to, da sestradano ljudstvo čim-prej dobi hrano, obleko in zdravila. Vsaj to je svet dolžan Biafri. Saj si bo to tako in tako plačal. Saj ima Biafra na milijone ton nafte...
V DOBI »BLAGOSTANJA«
Nekemu beneškemu listu je poslalo sedemnajstletno dekle podpisano pismo, v katerem
pravi med drugim: »Moj oče je bil pred enim letom operiran zaradi hude bolezni in še danes ne more iz hiše. Pred štirimi meseci je končala zavarovalna doba (traja le šest mesecev) in zato ne prejemamo niti tistih par lir več. Podjetje, kjer je bil zaposlen, mu ne daje več družinskih doklad in tako smo popolnoma na tleh.
Povejte mi, kako se more tako prebiti skozi življenje družina devetih članov? Bratje so še majhni. Z enim sicer delava, toda najina plača ni nič za vse hišne potrebe. Moja mati trpi že več let na bolečinah v obeh rokah, toda mora opravljati vse hišne posle sama, ker ji mi dva ne moreva pomagati.«
Pismo izzveni v prošnji na uredništvo, da bi ga objavilo, da bi se morda našla kaka dobra duša in bi družini pomagala.
Bogzna, koliko podobnih pisem bi morala prejeti razna uredništva v tej dobi »blagostanja«.
Zahodna Nemčija je zavzela lani prvo mesto v jugoslovanski zunanji trgovini. Do lani je zavzemala prvo mesto Italija. Tretja najvažnejša zunanjetrgovinska partnerka Jugoslavije je Sovjetska zveza.
Vrednost trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo je dosegla lani 6,9 milijard novih dinarjev, od česar odpade na nemški uvoz v Jugoslavijo 4,8 milijard dinarjev, na jugoslovanski uvoz v Zahodno Nemčijo pa 2,1 milijard. Jugoslovanska trgovina z Zahodno Nemčijo je torej močno deficitarna - za 2,7 milijard novih dinarjev.
Vrednost trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo je znašala v letu 1969 okrog 6,8 milijard dinarjev. Italija je važna
■v
l%gUij tfmk - mizetpm pobudnik
je zdrknila Italija aa drugo mesto
za jugoslovansko zunanjo trgovino kot najboljša kupovalka jugoslovanskega vlaga. Uvozila ga je za 2,9 milijard dinarjev.
Iz Zahodne Nemčije torej Jugoslavija največ uvaža, v Italijo pa največ izvaža S Sovjetsko zvezo si je Jugoslavija lani izmenjala blaga v skupni vrednosti 4,7 milijard dinarjev. Izvoz v Sovjetsko zvezo se je zmanjšal za 1 odst., uvoz iz nje pa za 11 odst.
Skupni delež držav SEV (vzhodnoevropskega skupnega tržišča) je znašal lani v jugoslovanski zunanji trgovini okrog 30 odst., medtem ko je znašala vrednost trgovinske izmenjave z zahodnim Evropskim skupnim trgom precej več. Na države Evropske gospodarske skupnosti je odpadlo 32 odst. jugoslovanskega izvoza in nad 39 odst. uvoza.
Jugoslovanski trgovinski primanjkljaj je znašal lani 8,2 milijarde novih dinarjev, od katerega odpade dobra polovica na trgovinsko izmenjavo z državami Evropske gospodarske skupnosti.
== RADO BEDNARIK =r r .- ==
Takrat je morala avstrijska oblast že dovoljevati nekatere pravice tako italijanskemu kot slovenskemu prebivalstvu na zahodnih mejah. In se je zgodilo, da je prav Šček kot prvi položil na lastno zahtevo maturo v slovenskem jeziku. Po srednji šoli je ubral drugačno pot kot večina takratnih naših študentov. Šel je v Gradec na visoko trgovsko šolo. Uspešno je opravil nekaj univerzitetnih semestrov. Ob počitnicah pa je, kot že prej, neprestano peš potoval po domačiji. Zbiral je ljudsko blago (folkloro), predaval po društvih in vodil študentovske sestanke. Pri tem je opazil, da so prav duhovniki tisti, ki največ naredijo za prosveto na podeželju. Posebno je nanj vplival prosvetni delavec in župnik v Podmelcu Kovačič. Ob nekem obisku pri njem je vzkliknil: »Ah, kaj bo v kulturnem oziru koristil svojemu narodu kak Šček kot doktor trgovine, in morda celo v kakem tujem mestu! Ljudstvo pri nas ohranjajo danes verno in ga prosvetno dvigajo predvsem duhovniki!«
Ko je Šček to logično razmislil, se je odločil in je stopil v goriško bogoslovje, v veliko materino, ne toliko očetovo veselje. Sošolce je zbiral v posebnih krožkih za slovansko jezikoslovje in za bodoče delo med ljudstvom. Dne 17. julija 1914 ga je tržaški škof Andrej Karlin posvetil v duhovnika. Prvo službo je
nastopil najprej pri Svetem Ivanu, nato pa pri Svetem Antonu starem v Trstu. Kot mlad kaplan je obiskoval vse družine v starem mestu. Zavzemal se je tudi za novo šolo pri Svetem Vidu, analfabete je sam učil pisati.
Pridno je tudi zbiral zgodovinske ostaline po tržaški okolici, za kar ga je navdušil njegov prvi župnik in tržaški zgodovinar Matija Sila. Iz Trsta so poslali delovnega duhovna za samostojnega kaplana v Lokev na Krasu. Tu se mu je odprlo široko polje za vsestransko delo. Bližali so se namreč odločilni povojni dnevi. Ljudstvo je spoznalo v Ščeku svojega pravega voditelja. Zato je tudi zahtevalo, da mora kandidirati za poslanca v rimski parlament. Na volitvah 15. maja 1921 je bil tudi izvoljen s štirimi drugimi vred.
V zbornici je mladi poslanec zaslovel že pri prvih sejah s svojimi klasičnimi, logično sestavljenimi in umirjenimi govori. Ne bomo tu govorili o njegovem širokopoteznem delovanju, ki ga je naslonil tudi na kulturno sožitje obeh narodov. Na seji 23. junija 1921 je ob splošni pozornosti izvajal: »Mazzini, Cavour in drugi italijanski veleumi so sanjali, da morata biti ta dva naroda brata in ne sovražnika v Evropi. Jugoslovani, ki so postali italijanski državljani, morajo in hočejo biti most za popol-(dalje na 4. strani)
USTANOVIMO Sl NARODNOOBRAMBNO ORGANIZACIJO
(Nadaljevanje s 1. strani) n ju in za katere se nihče ne briga; skrb za stik z zapuščenimi starimi slovenskimi ljudmi; nameščanje spominskih pošč; prirejanje narodnih proslav, i.t.d.
Nova narodnoobrambna organizacija bi morala biti nepolitična, a vanjo naj bi se včlanilo čimveč naših ljudi in morda tudi društev. O njeni organizacijski strukturi bi se bilo treba pogovoriti, morda za kako okroglo mizo. Taka narodnoobrambna organizacija pa bi bila tudi idealna in morda za zdaj edina priložnost, da bi prišlo do sodelovanja med vsemi slovenskimi skupinami ne glede na poitičnol barvo - do sodelovanja v skupnem organu, o katerem se že tako dolgo govori, ne da bi bil doslej storjen kak konkreten korak do njegovega uresničenja.
PREDAVANJE O SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
KASTA priredi dne 30. t. m. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o temi:
Aktualni gospodarski problemi Slovenije.
Predaval bo magister ekonomije Janez Škerjanec.
if Tvšri/jfjc^f/ri
Občni zbor Slovenske skupnosti
V nedeljo, 25. januarja, je bil v Trstu redni občni zbor Slovenske skupnosti. Politični tajnik dr. Drago Štoka je podrobno orisal delovanje te slovenske politične organizacije od zadnjega občnega zbora, ki je bil 27. aprila 1969.
Dosedanji izvršni odbor — je dejal govornik — si je ob svoji izvolitvi začrtal delovni program, ki je obsegal predvsem naslednje točke: skrb za večjo povezavo med vsemi zamejskimi Slovenci; globljo zavzetost za narodne pravice Beneških Slovencev; določitev pravilnega odnosa z matično domovino; večjo angažiranost na socialno-delavskem področju in nadaljevanje konstruktivnih razgovorov s strankami leve sredine. Nekaj programskih točk je bilo v tem kratkem ra-dobju izvedenih, za izvedbo ostalih pa so bili postavljeni trdni temelji.
Politični tajnik je nato obširno obravnaval vprašanje izpopolnitve slovenskega šolstva, pri čemer je zlasti omenil zavzemanje
leve sredine dobivati stalno podporo od krajevnih ustanov, kot sta tržaška občina in tržaška pokrajina, ter od dežele.
— je nadaljeval govornik — so bili razlastitveni odloki. Ker se zavedamo, kakšne važnosti je zemlja za slovenski živelj, smo bili vselej proti nepotrebnim ali odvečnim razlastitvam. Na Krasu se je razlaščevanje ustavilo, grozi pa zdaj pri Orehu. Slovenska skupnost je izrazjla svojo zaskrbljenost in svoje odločno nasprotovanje razlaščevanju tako v deželnem svetu kot tudi v posebnem sporočilu ter s posredovanjem pri vladnem komisarju.
Izvršni odbor se je moral spoprijeti tudi z vprašanjem angažiranosti navzven, tako ob Kavčičevem obiskom pri predsedniku deželne vlade Berzantiju kot ob Saragatovem obisku v Jugoslaiji. Tajnik Slovenske skupnosti je imel pozdravni nagovor na predsednika slovenske vlade, ko je ta sprejel zastopnike slovenske narodne skupnosti, ob Saragato-
posredovanje Slovenske skupnosti za ure-[ veni obisu pa je Slovenska skupnost poslala
m
ditev nerešenih vprašanj. Govoril je dalje o prizadevanju, da bi slovenska kulturno-pro-svetna in športna društva prejemala pravič-no podporo iz javnih skladov, kot tudi o pri- j zadevanjih, da se dokončno uredi položaj Slovenskega gledališča, ki bi moralo po spo-, razumu med Slov. skupnostjo in strankami
Pismo uredništvu
SLOVENCI SE PREMALO ZANIMAMO ZA ZUNANJO POLITIKO
V vašem listu, kot na splošno v vsem slovenskem tisku v zamejstvu in v matični domovini ne opazim skoro nikoli nobenega dopisa brav-cev, ki bi se ukvarjal s svetovnimi problemi ali s kakršnim koli zunanjepolitičnim vprašanjem. V ljubljanskih dnevnikih se ljudje pritožujejo samo nad kakšnimi malenkostnimi krivicami, ki so se jim zgodile pri nakupovanju ali na avtobusih, nikdo pa ne izrazi svojega mnenja o tej ali oni važni politični zadevi doma in še manj o tistih v velikem svetu. Enako je z bravci vašega lista in drugih tukajšnjih časopisov. Zanimajo se kvečjemu za profesorske in učiteljske zadeve, za pevske zbore, za tramvajski promet in podobno, nič pa jih ne briga, kaj se godi po svetu in celo v državi, v kateri živimo (v Italiji).
Ali je mogoče, da nas vse to tako malo briga, da nihče ne občuti potrebe, da bi o tem kaj napisal in povedal, kaj misli? Ali smo res popolni provincialci, zaverovani samo v naše lo kalne zadeve’
B. K., Trst.
Očitno smo tisto, kar pravite.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 31. januarja, ob 20. uri v kinodvorani v Dolini
Jaka Štoka
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstava
na zunanje ministrstvo daljšo spomenico, v kateri ga je opozorila na nerešene slovenske »probleme«.
Dr. Štoka je nato podrobno govoril o že omenjenih programskih točkah in svoj govor zaključil z željo, da bi novo vodstvo nadaljevalo in poglobilo dosedanje delo.
Sledila je živahna razprava, v katero je poseglo več zborovalcev. Tu omenimo predvsem intervencijo Draga Legiše, ki je za bodoče delovanje Slov. skupnosti predlagal naslednje smernice: prouči naj se, ali je možno zopetno sodelovanje s tržaško Slov. demokratsko zvezo, pri čemer naj Slov. skupnost
pokaže največjo odprtost; določi naj se odnos do Slovenske levice; določi naj se odnos do slovenske politične stvarnosti na Goriškem in v Beneški Sloveniji z namenom, da pride do enotne politične akcije vseh slovenskih političnih sil v Italiji; upošteva naj se razvoj vseh italijanskih političnih sil, katerih delovanje temelji na protifašističnih načelih.
Te smernice je občni zbor odobril soglasno. Izvoljena sta bila predsedstvo in svet Slovenske skupnosti, katerih kandidate so predlagali Slov. ljudsko gibanje, Slov. kršč. soc. zveza in Slov. narodnoobrambna skupina. Novo predsedstvo sestavljajo: Ivan Prinčič (SKSZ), Aldo Štefančič (SLG) in Ignac Marc (SNOS). člani sveta pa so: Harej, Debeliš, Kocjančič, Maver, Mljač, Petaros, Sosič, Simčič, šah, Štoka, Valenčič (za SLG); Bednarik, Černe, Pertot, Tuta, Vremec (za SKGZ); Jež) Jurjevič, Poštovan, Rudolf, Terčon in Dolhar (za ENOS).
Iz Oorioo
OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA
Slovensko gledališče, Glasbena matica in Slovenska prosvetna zveza bodo priredile v nedeljo, I. februarja, ob 16. uri osrednjo Prešernovo proslavo v prosvetni dvorani, Verdijeva ul. 13.
Na sporedu je spominski govor Miroslava Košute. Pesmi bosta recitirala člana Slovenskega gledališča Livij Bogateč in Alojz Milič. Nastopila bo lucli sopranistka Ilcana Bratuž-Kacijan iz Ljubljane, po rodu iz znane gori-ške družine Bratuževih; na klavirju jo bo spremljal prof. Aleksander Vodopivec. Na sporedu so še pevske točke znanega komornega moškega zbora iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja.
Vstopnice se lahko rezervirajo pri Slovenski prosvetni zvezi v ulici Ascoli 1, tel. 2495, prodaja vstopnic po 300 lir in za dijake po 100 lir bo eno uro pred začetkom pri blagaj-
i m.
Vir&il 'fleh - neizčrpen p o budni h
(Nadaljevanje s 3. strani)
no pomirjenje. Oni bodo lahko tisti duševni element, ki bo v teh krajih zopet oživil vzvišena čustva človeške vzajemnosti«.
V to smer je uperil tudi vse svoje sile kot poslanec in po letu 1924, ko je začel doma na široko orati prosvetno ledino.
Nastanil se je v Gorici na Komu in začel
! »Tak mora biti,« je zahteval Šček, »da ga bo brala tudi vsaka mlekarica, ko se bo vračala z jerbasom po „škali santi" navzgor domov.«
Skrbel je za dijaške domove Alojzijevišče in Sirotišče tudi z lastnimi sredstvi. Povsod se je poznala njegova pobuda, ob vsem ogromnem delu za prosveto, tisk, dijake in sirote je
s podrobnim organizacijskim delom kot tajnik še našel časa, da je ob nedeljah pomagal
oslabelim duhovnim sobratom.
Oslabel je pa tudi sam, saj je bil že tako šibke postave. Leta 1927 se je umaknil iz Gorice za župnega upravitelja v Avber. Ves Kras je po njegovem prihodu oživel. Avbersko faro je do temeljev prenovil. Najprej se je lotil cerkve, ki jo je dal preslikati umetniku Kralju. Po njegovem vzgledu so začeli obnavljati cerkve tudi v mnogih drugih farah. Avber je postal zbirališče kulturnih delavcev, ki še danes delujejo; dijakov, ki so po Ščekovi šoli stopili v javno življenje. V čudovito urejenem župnišču je imel več sob za bogato knjižnico, za folklorne starine, za stare kronike in za skladovnico lepo vezanih zvezkov s prepisi ljudskih pesmi in njihovih enačic.	(dalje)
Kat. tiskovnega društva, pri Mohorjevi družbi, ki je po njegovem iznajdljivem načrtu zrastla do leta 1925 na 18 tisoč udov. Začel je pisati in izdajati molitvenike. Znan je njegov »Kam greš« v desetih izdajah. Za otroke in mladino je izdajal na spreten vzgojiteljski način pisane »Bukvice strica Janeza« in listič »Jaslice«, ki so se ohranile do danes. Znani so njegovi poljudni, a temeljiti članki v mohorskih koledarjih o starem Trstu in o naših velikih možeh. V socialnih krožkih je zbiral dijake in jih je pripravil za ljudsko ; rosvetno delo. Po njegovi pobudi in natančnem načrtu so začela spet delovati vsa predvojna prosvetna društva in gospodarske zveze.
Za duhovne sobrate je ustanovil zbor duhovnikov sv. Pavla z lastnim glasilom. Bil je soustanovitelj Mladike, Mohorjeve družbe, Jadranske založbe in Malega lista v Trstu, ki je dosegel na koncu 16.000 izvodov naklade. Pisan je bil v ljudskem slogu in v kar le mogoče čistem jeziku.
v
prejšnji številki po odkar se je rodil (ne:
V uvodu tega članka pravi: ... je minilo 81 let., zmanjkal) ...
Zaradi napake tiskarskega škrata prosimo za oproščenje avtorja in bravce.
NADŠKOF V AFRIKI
Goriški nadškof msgr. Cocolin je odpotoval v petek zjutraj v Afriko, in sicer v mesto Abidjan na zahodni Slonokoščeni obali. Tam je obiskal naselbino za gobavce v kraju Ma-nikro, kjer je nastalo novo naselje s pomočjo darov goriške nadškofije. Darove so pobirali pri nas že eno leto v ta namen' Na svojem misijonskem potovanju sc je nadškof srečal z mnogimi afriškimi državniki in jav-' nimi predstavniki in sc je z njimi razgovar-jal o socialnih in kulturnih možnostih, ki jih lahko Cerkev nudi črnskim rodovom. Nadškof se bo v soboto vrnil v Gorico.
NOVI PREHOD
Načrt za novi mejni prehod pri Vrtojbi počasi dozoreva. Na jugoslovanski in italijanski strani so vsi pristojni činitelji prepričani, da ni več mogoče na dolgo odlašati z ureditvijo tega mednarodnega bloka in z gradnjo za to potrebnih objektov. Čez ta prehod, ki se bo najbrže imenoval kar kratko »Gorica«, bo šla avtocesta: Villesse-Gorica.
Na jugoslovanski strani bodo imeli pripravljene vse potrebne načrte menda že do polovice leta. Proti koncu leta .pa bodo že začeli graditi vse potrebne stavbe, postajališča in dohode. Upajo, da bo začel ta važni obmejni prehod delovati vsaj proti koncu prihodnjega leta.
SPREMEMBE V SANATORIJU
Dosedanji sanatorij za pljučne bolezni, ki ga upravlja Zavod za socialno skrbstvo, se bo spremenil v specializirano bolnišnico za vse vrste pljučnih bolezni. Prešel bo tudi v deželni okvir z lastno upravo in s svojim upravnim odborom.
V novo urejeno bolnišnico ne bodo sprejemali samo bolnikov, ki so odvisni od socialnega skrbstva, marveč tudi druge. Deželni odbor za zdravstvo je ta načrt že sprejel.
Jz	s*t Is S*
Še eno učno moč!
Na slovenski osnovni šoli v ulici Randaccio J V prvi svetovni vojni so granate odbile še ni vse tako v redu, kot bi moralo biti in 1 morskemu bogu Neptunu, ki kraljuje nad tudi kakor misli italijanska javnost. Na šoli vodnjakom, obe roki in trizob iz njih. Po
poučujeta dve učni moči. V eni učilnici je štirinajst otrok, in sicer devet za prvi razred in pet za drugi. V drugi sobi je še večja zmešnjava. Tu poučuje učiteljica hkrati pet otrok tretjega razreda, sedem za četrti razred in tri za peti, skupaj 15 učencev in u-čenk kar treh razredov.
Tako stanje je nevzdržno po vseh pedagoških in učnih načelih. Starši so že lani prosili, da bi bila nameščena na tej šoli še ena učna moč. Saj je po zadnjih usposobljenost-nih izpitih na razpolago več slovenskih učiteljic in učiteljev. Nadalje je treba upoštevati, da bo v prihodnjem letu obiskovalo to šolo še več otrok.
Vsa ta dejstva je predložilo odposlanstvo staršev šolskemu skrbniku Simonciniju, pri katerem se je zglasilo včeraj zjutraj, šolski skrbnik je obljubil staršem, da bo vzel njihovo željo za še tretjo učno moč v poštev in da jim bo kmalu v tej zadevi odgovoril. Upamo, da se ne bo zgodilo tako kot lani, ko starši sploh niso prejeli odgovora na podobno prošnjo, še bolj bi bilo nerazumljivo letos, ko imamo na razpolago učitelje in učiteljice z vsemi potrebnimi izpiti.
NEPTUNOVA FONTANA
Starodavni Neptunov vodnjak (fontana) na goriškem Travniku, ki jo je postavil leta 1756 sloviti arhitekt Pacassi, bo v kratkem obnovljen. Pretrpel je v času dveh in več stoletij že marsikatero škodo.
Gorica - nesnažno mesto?
Smeti po goriških mestnih ulicah je vedno ] več, posebno v predmestjih. Meščani vlagajo prošnje na mestno upravo za pobiranje odpadkov in za potrebne smetišnice. Odgovora pa tudi po poldrugem letu ne prejmejo nobenega.
Občinska uprava se izgovarja, da nima dovolj uslužbencev in priprav za čiščenje ulic in odnašanje odpadkov. Zato se pa godi tako kot na primer v ulici Terza Armata, kjer se ob cesti kopiči kup za kupom smeti in vsakovrstne nesnage. Seveda, precej krivde imajo tudi stanovalci sami, ki zmečejo kar na cesto vso nepotrebno ropotijo.
Takim nemarnežem, ki ovirajo z odklada-njem smeti kar na cesto tudi promet, bi morala tudi občina stopiti na prste. Kot marsikje drugod, naj bi tudi tukaj postavila tablice z napisom, da je pod kaznijo prepovedano odlagati smeti.
V prvi vrsti pa bi morala občinska uprava sama poskrbeti za mestno ulično snago ter raje odložiti kaka druga nepotrebna javna dela. Sicer bo tudi nesmiselno govoriti o kakem turističnem razvoju.
ZOPET STAVKA
V Gorici ne veš več ne ure ne dneva, kdaj stavkajo uslužbenci mestnega avtobusnega podjetja. Čekaš na postajališču, pa privozi
namesto avtobusa star vojaški tovornjak, ki te počasi naloži in odpelje.
Tako je bilo v torek, samo da niso mestni avtobusi vozili ves dan in ne le v presledkih, kakor ob drugih stavkovnih dneh.
Uslužbenci zahtevajo novo delovno pogodbo, ker je prejšnja že pred meseci potekla, in z njo povišanje plač. Občinska uprava pa pravi, da jim ne more ugoditi, ker so cene vozovnic prenizke. Posledica bi morala biti ta, da bo vlada priskočila na pomoč, ali pa, da bo treba povišati ceno vožnjam, kot pravijo, na sto lir.
vojni so jih našli in spet pritrdili na spomenik. Leta 1943 sta pa roki spet odleteli, ko je skupina mladih ljudi iztrgala iz njiju dve partizanski zastavi. Zgubil se je tudi trizob in krona na Neptunovi glavi.
Zgodovina tistih rok in Pacassijevega vodnjaka se pa še nadaljuje. Lani je občinski svet sklenil, da se mora vodnjak, ki je zgodovinski okras našega mesta, spet obnoviti. Dela bodo kmalu pri kraju, toda rok ni bilo nikjer. Pred dnevi je pa neki občinski stražnik eno le staknil vzidano nad vhodom neke hiše v ulici Scogli ob Soči. Gospodar Manfreda je pojasnil, da jo je pred leti našel na nekem dvorišču stare ulice Cocevia, ki pelje na grad. Zdaj jo bo podjetje, ki od avgusta dalje popravlja vodnjak, prištukalo na Neptunov laket. Njegove desnice pa še niso našli, prav tako ne vil in krone. Kameniti bog bo ostal tako invalid in bo pričal o burnih časih, ki so vršali črez Gorico in njegov Travnik.
KONCERTNA SEZONA
Glasbena ustanova goriškega mesta je že začela s pomladno glasbeno sezono ob sobotah popoldne. Skupno bo šest nastopov.
V soboto je bilo na sporedu pi'edavanje s klavirskimi vložki ob dvestoletnici rojstva Ludvika Beethovna. Udeležba je bila zelo dobra. Udeleženci so z zanimanjem sledili besedam in klavirskim izvajanjem mojstra Rattalina.
V soboto, 7. februarja, bo v dvorani Glasbene šole v Oberdanovi ulici koncert pianistov Agostinija in Gullija, ki bosta štiriroč-no igrala Mozartove, Beethovnove, Schubertove in Busonijeve skladbe.
Pevma:	POROKA	— SMRT
V soboto je stopila v zakonski stan naša vaščanka z Oslavja Cvetka Gomišček. Naši ljudje jo poznajo kot dolgoletno uslužbenko v Rustjevi prodajalni kmečkih potrebščin na Travniku. Ženin pa je vojaški podčastnik Tarcisio Fiorc, doma s Tridentinskega. Sosedje in znanci voščijo novemu paru dosti sreče.
Zapustila pa nas je najstarejša faranka Marija Primožič, doma z Oslavja. Učakala je visoko starost 94 let. Pokojnica je bila skrbna in blaga mati.
Videmska univerza
Ob ustanovitvi dežele Furlanije - Julijske krajine so se Videmčani potegovali, da bi po-! stalo njihovo mesto tudi sedež deželne vlade 1 namesto Trsta. Ko to ni šlo, so zahtevali svojo univerzo.
Uspeli so, da se je ustanovila v Vidmu fakulteta za tuje jezike in slovstva pod okriljem tržaškega vseučilišča.
Zdaj se je pa dvignil v videmskih listih spor, češ da niso oblasti poskrbele za vse potrebne prostore in priprave, da bi fakulteta lahko neovirano delovala. Nastanjena je v palači Canazci, a ima na razpolago samo del poslopja. Vpisanih je že nad 850 slušateljev,
toda prostora je le za 650 akademikov v osmih dvoranah. V knjižnici pa celo samo za 60. Slabo delujejo tudi tajništvo, dijaška menza in dijaški dom.
Fakulteti, ki naj bi bila temeljni kamen bodoče furlanske univerze, baje manjkajo tudi sposobne predavateljske moči in urejeni učni programi.
K tem pritožbam dodajmo še, da nista na tej videmski fakulteti za jezike upoštevana tudi slovenski jezik in slovstvo, čeprav živi v videmski pokrajini tudi strnjen del slovenske etnične skupine.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Knjigarnar Pregare - sedemdesetletnik
23. t. m je obhajal svojo sedemdesetletnico g. Zdravko Pregare, že dolga leta — od vsega začetka — poslovodja slovenske Tržaške knji garne v ulici sv. Frančiška v Trstu. Slovenska kulturna javnost mu je priredila za ta jubi lej v knjigarni majhno slovesnost. Ob tej priložnosti smo tudi mi zastavili gospodu Pregar-cu, ki je znan vsem ljubiteljem slovenskih knjig v Trstu in priljubljen zaradi svoje prijaznosti in postrežljivosti, nekaj vprašanj:
Kako ste prišli do tega, g, Pregare, da ste si izbrali poklic slovenskega knjigarnarja v Trstu?
Že kot mlad človek sem se ukvarjal s trgovino in ko sem videl, kakšna potreba je vladala po drugi svetovni vojni v Trstu in Gorici po slovenskih knjigah, sem se začel zanimati za možnost, da bi uvažal knjige iz matične domovine. In uspelo mi je, čeprav sem moral imeti od začetka skladišče na kašči.
Ste Tržačan?
Rojen sem v Trstu, pri Sv. Mariji Magdaleni (na Kolonkovcu). Tudi moji starši so bili od tam.
Kakšno zadoščenje Vam daje ta poklic, tudi glede na to, da ni toliko trgovinske kot pa kulturne narave?
Daje mi veliko zadoščenje, ker vem, da s tem koristim prizadevanju za razširjanje slovenske knjige in s tem za večji kulturni dvig in za poglobitev ter utrditev narodne zavesti naših ljudi. Vrata naše knjigarne so odprta vsakemu našemu človeku neglede na njegovo politično naziranje. In zato naša knjigarna tudi prodaja kvalitetne knjige in revije vseh slovenskih založb.
Tudi vseh samozaložnikov, hi jih je pri Slovencih nenavadno veliko?
Gospod Pregare se dobrodušno nasmehne:
Seveda, tudi vseh samozaložnikov.
Kateri so Vaši najsrečnejši trenutki v knjigarni?
Kadar je knjigarna najbolj polna. Vendar smo uvedli tudi nov način prodaje, ker zdaj naši za-
stopniki obiskujejo ustanove in družine ter jim pridejo ponudit knjige na dom.
Je ta način prodaje uspešen?
Je uspešen. Za to je lahko dokaz dobra prodaja oziroma veliko tako pridobljenih naročnikov na zbirko Mladinske knjige Naša beseda in na novi slovar Slovenskega knjižnega jezika Državne založbe Slovenije. Samo za slovar smo dobili že preko 400 naročnikov.
Katerih slovenskih knjig pa ste zadnja leta največ prodali?
Največ smo prodali Rebulovega romana »V Sibilinem vetru«. V zadnjem času pa Svetinovega romana »Ukana«.
Kako pa se prodajajo pesniške zbirke in re vije?
Pesniške zbirke se na žalost ne prodajajo bogve kako dobro, ljudje berejo rajši romane in novele. Največ pa prodamo mladinskih knjig. Kulturne revije prodajamo vse, kar se jih dobi.
Ali imate vtis, da naša mladina rada bere?
Imam.
Kaj pa slovenska javnost v Trstu na splošno?
Tudi vsa naša javnost se dovolj zanima za slovensko knjigo. V tem pogledu se ne moremo pritoževati. Samo dejstvo, da imamo Slovenci eno najlepših knjigarn v Trstu, je lepo spričevalo za kulturno raven naših ljudi.
Vaša knjigarna je zadnji čas na lastno pobudo izdala ponatis Nemčeve slovenske slovnice za Italijane. Kako ste prišli do tega?
Taka slovnica je bila pri nas zelo potrebna in ker nove ni, smo izdali kar sami ponatis.
Kako je bila potrebna, dokazuje dejstvo, da smo jo že skoro razprodali, v enem dobrem mesecu.
Najlepša hvala, gospod Pregare, in prisrčna voščila tudi s strani našega lista in naših brav-cev — ter še na mnoga zadovoljna in plodna leta!
GORIŠKA ZGODOVINA
Raziskovavci in ljubitelji goriške zgodovine niso imeli doslej na razpolago dovolj ustreznega gradiva za svoje delo. Zlasti so manjkali enotni opisi naše preteklosti, čeprav je v italijanščini in slovenščini na razpolago dosti različnih monografij iz te stroke.
Doslej sta nam služile za pregled starejših zgodovinskih dob italijanske knjige zgodovinarja Morellija in večja, nemško pisana zgodovina Karla von Czorniga »Poknežena grofija Goriško-Gradiščanska«, ki sega do konca prejšnjega stoletja. Delo je sestavljeno kritično in z znanstveno akribijo, ni pa bilo, zaradi nepoznanja nemščine, dostopno večini bravcev.
Zdaj pa je izšel skrben prevod te zgodovinske knjige v italijanščini izpod peresa Ervina Pocarja in s podporo goriškega Monta skoraj v celoti.
PREŠERNOVE PROSLAVE
V nedeljo, L. februarja bo ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu
PREŠERNOVA PROSLAVA
Sodelovali bodo: sopranistka Ljuba Berce Košuta; basist Ivan Sancin; pianistka Neva Merlak Corrado; mešani pevski zbor od Sv. Ivana pod vodstvom Nade Žerjal; moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom Ignacija Ota in člani SG Leli Nakrstova, Zlata Rodoško-va, Mira Sardočeva, Demetrij Cej, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja, Stane Raztresen in Stane Starešinič.
Slavnostni govornik bo dr. Frane Tončič.
Decembrska številka ..Mladike”
Tik pred Božičem je prišla iz tiskarne decembrska številka revije »Mladika«. Namesto običajnega uvodnika je prinesla božične vo-ščilne izjave, ki so jih napisali za njene bravce škofov vikar monsignor Lojze Škerl, deželni poslanec dr. Drago Štoka in pisatelj Alojz Rebula.
Škofov vikar omenja v svojem voščilu željo iz poslanice papeža Pavla VI., objavljene pred dvema letoma: »Začnimo novo leto z molitvijo za mir. Noben glas naj ne manjka v tem velikem zboru Cerkve in sveta, ko bomo prosili za nas darovanega Kristusa: podari nam mir!«
Deželni poslanec Štoka pravi v svojem voščilu: »Ob prestopu v novo leto pač želimo, da bi sedanji pozitivni razvoj naše narodne skupnosti šel naprej in nam prinesel resničnih in trajnih sadov...«.
Pisatelj Alojz Rebula pa je zapisal: »Naša domnevna »zdrava pamet« se utegne te dni vprašati, ali se je bilo Kristusu res treba roditi v hlevu. Če že ni hotel priti na svet prav v kraljevi palači, bi si bil lahko izvolil srednje udobno gostišče. Ali, če je prav hotel začeti s protestništvom že ob rojstvu, bi si bil lahko izbral kakšno proletarsko stanovanjce, žalosten in leden, a še zmeraj človeški prostor. Ne — Kristusov protest je bil radikalen od vsega začetka. Odklonil je celo senco kakršnega koli u-dobja. Izvolil si je — votlino... To je bila samo
] uvertura v Njegov življenjski protest — tja do I Govora na gori, kjer je razglasil revolucijo, ki postavlja na glavo vse, kar je norma tega planeta do danes. Tako tudi izvirno krščansko bivanje more biti samo protestništvo, tudi ob dostojno pristriženih laseh, začenši s protestiranjem proti najbližji avtoriteti:	proti	svojemu
majhnemu, brljavemu egoističnemu Jazu. Kakor kalup na odlitek se lahko s tem protestniškim krščanskim bivanjem usklajuje naše slovensko bivanje, to naše večno protestiranje od Trubarja prav v tele božične dni, ko zamejski Slovenci dvigamo svoj glas proti plenjenju kulturne knjige, ki je izraz naše skupne slovenske bolečine. Slovenski kristjan se lahko izživi v tej nepomirljivi dinamiki. Ni mu treba otopeti, če le hoče biti Slovenec in kristjan. Oboje je lahko ne samo njegova vera, ampak tudi njegova mladost. Takšnega mladostnega božičnega duha voščim bralcem Mladike.«
Tudi druga vsebina te številke »Mladike« je v skladu z božičnim razpoloženjem in duhom. Zora Tavčar je objavila lepo božično novelo z naslovom »Podoba tete Tone«, v kateri je pokazala plemenit lik gorenjske ženske, ki je ostala prav iz ljubezni neporočena, ker je mislila bolj na srečo drugih, celo nerojenih, kakor na lastno. Božične motive opevajo tudi Slavkove pesmi; dve lepi pesmi je prispeval Vladimir Kos iz To-(Nadaljevanje na 8. strani)
Kako povečati kmetijske obrate
Ravno zdaj, ko pripravljajo novi zakonski osnutek glede najemanja kmetijskih zemljišč, ne bo odveč, če se tudi mi nekoliko zamislimo v ta problem. Medtem ko bi nekateri radi onemogočili zvišanje najemnin, češ da bi s tem zaščitili revne najemnike pred bogatimi posestniki, pa drugi pravijo, da je takšno stališče lahko bilo pravilno v preteklosti, ne pa dandanes, v času zelo visokih cen zemljišč, vključno kmetijskih. Slednji omenjajo ponesrečene poskuse, da bi prišli do zlaganja kmetijskih zemljišč. Zamrznenje najemnin na sedanji ravni ali celo znižanje obstoječih bi škodovalo prav kmetijstvu.
Tudi nam se zdi, glede na izkušnje na Tržaškem in Goriškem, da je najemanje zemljišč novo, torej sodobno sredstvo za pre-ustroj kmetijske posestniške strukture. Opažamo namreč, da do zlaganja kmetijskih zemljišč ne prihaja, ker so naši kmetijski predeli tesno zraven ali večkrat celo znotraj docela urbaniziranih področij. Nakup zemlje v kmetijske namene bi bil zaradi visokih cen v večini primerov popolnoma nerentabilen. Kako torej omogočiti kmetovalcem, da pridejo do večjih in bolj zaokroženih obratov? Ne glede na to, da mnogi, ki so opustili kmetijsko dejavnost, s preveliko lahkomiselnostjo prodajajo svojo zemljo, je treba na drugi strani ugotoviti, da je veliko takih, ki svoje zemlje ne prodajajo, niti je ne želijo prodati, ker vidijo v njej precejšnjo vrednost. Takšna so torej dejstva in mi moramo skušati najti kmetijstvu pot, da pride do sodobnejših dimenzij. V tem pogledu ni upa-n)a, da bi nam tudi kakšni novi zakoni o zlaganju kmetijskih zemljišč prinesli kaj do-
Borovcem tokrat ni uspelo
Borovi odbojkarji so se preteklo- soboto napotili v Modeno dobro pripravljeni in z veliko voljo do zmage. Prvi set so proti Minelliju začeli z velikim elanom in ga z učinkovitim napadom tudi osvojili. V drugem setu je igral Minelli veliko bolje, naši pa niso znali najti primerne obrambe. Upirali so se z vsemi silami, a jim zaradi živčnosti ni šlo od rok, kot bi si eleli. Zbrali so le 5 točk. V tretjem nizu so se plavi spet zbrali in v začetku celo vodili. Potem pa nh je zelo slab in pristranski sodnik hudo oškodoval.
K° jih je pri stanju 9:8 za BOR Minelli dohitel, naši niso znali ohraniti mirnih živcev na-Pram sodnikovim povsem pristranskim odločitvam in zaradi tega niso bili več sposobni nuditi kvalitetne igre. Šepala je obramba, blok ni deloval in tudi napad je izgubil na učinkovitosti. Četrti set je bila zgolj formalnost. Tako so morali naši fantje poraženi z igrišča in shraniti svoje sanje po A ligi za prihodnje prvenstvo.
Končni rezultat: Minelli - Bor 3:1 (9.-15, 15:5, 15-10, 15:4).
Odličen nastop Edija Košute v Bologni Deveti med 160 tekmovalci
Preteklo soboto in nedeljo je društvo C. G. Fortitudo iz Bologne organiziralo državni namiznoteniški turnir. Turnirja se je udeležilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk iz vseh predelov Italije, preko 230 pingpongašev iz 51 društev.
brega. Zanimivo je vedeti, da prihaja v Italiji v večini primerov do večanja kmetijskih obratov s pomočjo najetih zemljišč. To je tudi zelo preprost način in praktično edina pot iz sedanjih težav pri večanju kmetijskih obratov. Ta pojav opažamo tudi v drugih evropskih deželah. Nedavno pa je celo Deželna ustanova za razvoj kmetijstva — ERSA — posvetila nekoliko pozornosti temu problemu in prišla do zaključka, da je treba bolj kot doslej misliti na najemanje kmetijskih zemljišč. ERSA je celo sklenila kupovati kmetijska zemljišča povsod tam, kjer se ponuja ugodna priložnost, in jih nato dati v najem kmetovalcem. ERSA hoče posredno
Vprašanje škode, ki jo povzroča divjačina, je še vedno pereče, ker odgovorni organi niso še poskrbeli za pravilnik, ki bo določil način ugotavljanja škode in višino odškodnine, ki jo bodo izplačali prizadetim kmetovalcem. Kmetovalci se pa večkrat pritožujejo, da povzročajo škodo tudi lovci sami, ko hodijo čez obdelano polje oziroma ko ob vstopu na kmetijska zemljišča poškodujejo ograje in suhe zidove.
če želi kdo preprečiti dostop na svoja zemljišča, lahko to stori s postavitvijo 1,8 m visoke ograje ali zidu. V tem primeru ni treba poskrbeti za dovoljenje, če bi pa nekateri ne hoteli imeti stroškov s postavljanjem visokih ograj ali zidov, lahko takrat, ko je polje obdelano oziroma takrat, ko so kmetij-
Iz Trsta sta odpotovala tudi brata Boris in Edi Košuta.
Boris Košuta žal ni bil dovolj treniran in je v osminki finala absolutne kategorije podlegel nevarnemu Frascarolu iz Turina v dramatični tekmi z rezultatom 2:3.
Odlično formo pa je pokazal starejši brat Edi, ki se je med 160 tekmovalci 2. in 3. kategorije prebil med prvih 16 in tu klonil po lepi borbi pred Venturijem iz Rima, ki je nato tudi osvojil turnir.
Edi Košuta je tako v končni lestvici zasedel odlično deveto mesto.
Škoda, da se tega pomembnega turnirja nista udeležila tudi Sonja Milič (Kras) in Peter Ukmar (Sokol), ki predstavljata naši največji namiznoteniški nadi. Očividno naša društva ne razpolagajo niti z minimalnimi finančnimi sredstvi. Neobhodno potrebno je, da se temu problemu najde čimprej primerna rešitev.
REZULTATI,-
Edi Košuta - Croci 2:0 (11, 15)
Edi Košuta - Bisi 2:0 p.f.
Edi Košuta - Grossi 2:1 (—20, 23, 17)
Osm finala:
Edi Košuta - Venturi 0:2 (18, 19)
Lestvica II. in III. kategornikov-
1. Venturi (Rim)
2. Bosi (Firenze)
3. Baiocchi (Turin)
4. Rame (Bologna)
s tem na eni strani zavarovati namembnost takšnih zemljišč, noče torej prodajati zemlje kmetovalcem, ker bi isto zemljo lahko nekoč, po smrti kmetovalcev ali iz drugačnih vzrokov, tudi izgubila za kmetijstvo.
Pri nas moramo upoštevati tudi prej omenjeno dejstvo, da mnogi ne želijo prodati svojega posestva. Ti bi torej verjetno bili pripravljeni dali svoja zemljišča v najem — mnogi jih tudi res dajejo v najem —. Zelo nizke najemnine ali toge meje v določanju najemnine utegnejo tudi na marsikoga vplivali negativno. Treba je torej, posebno danes, ko postaja kmetijstvo specializirano in intenzivno, drugače gledati na problem najemanja kmetijskih zemljišč, predvsem zato, da ne bi s preveč togimi in kratkovidnimi predpisi onemogočili razvoja kmetijstva. V naših težavnih razmerah bo treba tudi glede tega vprašanja začeti gledati popolnoma drugače kot doslej.
ske rastline v razvoju, postavijo table s sledečim napisom, ki ga posredujemo v italijanščini: »Art. 30 T. U. sulla caccia, divieto di caccia«. Tablo postavijo le tedaj, ko na polju kmetijske kulture res zorijo ali so v razvoju. V lakih primerih tudi ni treba imeti posebnega dovoljenja s strani oblasti. Če pa bi se kmetovalci ne ravnali v skladu s prej omenjenimi določbami, jih bodo oblasti lahko kaznovale z globo od 5.000 do 10.000 lir skupaj z dodatno globo v višini 1.000 lir na vsako postavljeno tablo.
PREMIKI V LUKSEMBURŠKEM KMETIJSTVU
Tudi v luksemburškem kmetijstvu so v teku globoke spremembe, ki se kažejo predvsem v večanju obratov in usmerjanju teh v živinorejo. Leta 1969 se je zmanjšalo število kmetijskih obratov, razen tistih, ki merijo več kot 30 ha. število teh se je povečalo za 5%. Dve tretjini kmetijskih obratov sta mešani (poljščine in živinoreja), toda podatKi pričajo, da je čedalje več specializiranih živinorejskih obratov. 85% kmetijske površine služi namreč živinorejski dejavnosti. Razvoj je povsem v skladu s smernicami evropske kmetijske politike, ki je glede na proizvodne značilnosti luksemburškega kmetijstva, sklenila osredotočiti tamkajšnjo kmetijsko dejavnost v živinorejo.
NEMŠKI NAČRTI ZA ODPRAVO PRESEŽKOV
Nemška kmečka zveza (Bauern Verband) je pripravila načrt za odpravo presežkov v mlekarstvu. Načrt predvideva, da bo vsak sirarski obrat dobil na podlagi povprečno oddane količine proizvodov določeno področje na tržišču. To pomeni, da bodo kontingen-tirali proizvodnjo, oziroma prodajo. Vsak pridelovalec bo smel v bodočnosti proizvesti le določeno količino mleka. V kolikor bo presegel določeni kontingent, bo moral odvečno mleko oddajati po nižji ceni. Denar, ki ga bodo dobili iz teh presežkov, bo šel v posebne sklade, ki bodo služili financiranju raznih pobud v kmetijstvu.
~0—
Ameriški znanstveniki so ugotovili, da povzročajo tablete proti zanositvi raka na ženskih prsih.
Širijo se govorice, da nameravajo Američani spet bombardirati severnovietnamsko ozemlje, ker se Hanoj ne odloči za premirje.
ŠPORT MRD NAŠO MLADINO
Kako preprečili lovcenfdostop na kmetijska
T V POMLADI
Nov samostanski red: več strogosti in samote
Papež Pavel VI. je izdal nova pravila za sa mostansko življenje nun, v katerih zahteva popolno spoštovanje samotarstva. »Prav je, da si nekateri izmed vernikov izberejo življenje v samoti, ker tako izražajo kontemplativno bistvo Cerkve,« piše v novem dekretu.
S tem se je sv. oče uklonil prevladujočemu mnenju na drugem vatikanskem koncilu, po katerem se Cerkev ne bi smela odpovedati nunam in menihom, ki živijo v polni odmaknjenosti od sveta.
V sedemnajstih poglavjih dekreta so naštete tudi takšne podrobnosti, kot je ograja okoli samostana. Vstop na samostanska tla je ljudem od zunaj najstrože prepovedan. Izjeme so le kardinali, papeževi odposlanci, državni pogla varji in pa župniki, ki pridejo na obisk k težko obolelim nunam. Nune smejo zapustiti samostan le v »zelo veliki« nevarnosti, kot so poplave in potresi. Če hoče ostati nuna zunaj samostana več kot tri mesece, mora zaprositi za posebno dovoljenje. Doslej je bilo dovoljenje potrebno le za več kot šestmesečno odsotnost.
Radio in televizija sta v samostanu dovoljena, prižgati pa ju smejo le ob določenih priložnostih, kot je na primer papežev govor. Zelo strogo bodo odslej pregledovali časopise, revije in knjige, kajti »utrip vsakdanjega življenja v teh publikacijah lahko zapelje in vznemiri tudi najboljše ljudi,« piše v dekretu.
Z Goriškega
NOV VODOVOD
Goriška občinska uprava pripravlja široke načrte za javna dela: za odtoke, za smetišča, za ureditev nekaterih zgodovinskih četrti v sredini mesta, za vodovod, avto prometno postajo in industrijski okraj. Potrebni stroškovnik kaže že pet milijard lir.
O odtokih in smetišču smo že govorili. Najvažnejši pa je sedaj novi vodovod, da bo mesto postalo neodvisno od dobave z onkraj meje. Velikanski vodni hranilnik bodo zgradili na Kalvariji. Imel bo prostora za štiri tisoč kubičnih metrov vode. S tistim na Gradu, ki premore tri tisoč kubičnih metrov, bo mestu zagotovljena voda tudi v naj večji suši. Za novo vodovodno napeljavo je potrebnih tudi sedem velikih črpalk in vodnjakov. Potem še obnovljeno cevno omrežje in stroški za odkup potrebnih zemijiSč.
Stroški so preračunani na 840 milijonov. Večino bo prispevala vlada, toda potrebna je zato posebna zakonska odločba kot vojna odškodnina za izgubo Mrzleka onstran meje.
Ruja S M R
Ko ju ni mogel več videti, ga je premagal občutek osamelosti. Zaprl je oči in se trudil, da bi mislil na prihodnost.
—•—
V Ljubljani je poznal le ulice v središču mesta, od svojega edinega dosedanjega obiska v počitnicah po maturi, ko sta se z Janezom na povratku z »maturitetnega« vzpona na Triglav za nekaj ur ustavila v njej, čakajoč na vlak v Maribor. Tisti sončni, topli julijski dan mu je ostal neizbrisno v spominu in tudi občutek veselja in ponosa, s katerim je hodil po cestah slovenske prestolnice. Miklošičeva cesta, ki je peljala z železniške postaje v središče mesta, je bila tedaj vsa oblita od sonca in zdela se mu je praznično lepa, četudi je bil navaden delavni dan.
Zdaj je bil oktober in nad mestom je ležala gosta siva megla, vendar je spet začutil v sebi isto spoštljivo veselje in ponos, kot sta ga navdajala pri tistem prvem obisku. To mesto je bilo srce slovenskega naroda, po njegovih ulicah so hodili že Trubar, Vodnik in Prešeren. Tu je srečaval Prešeren Primčevo Julijo in hrepenel po njej ter izlival svoje hrepenenje v Sonetni venec. In tu, v tem mestu biva Majda. To mesto je njeno domače mesto, vse te ceste so ji domače, neštetokrat se je njena postava že začrtala v tej megli. Zazdelo se mu je, da čuti njeno dehtečo navzočnost v uličnem ozračju. Hrepenenje mu je napolnilo dušo. Prej ali slej jo bo srečal. Ob misli na tisti trenutek je občutil srečo in tesnobo obenem. Bogve, ali se ga bo razveselila? Kaj si bosta dejala? Kako bo? Kakšna bo?
Za trenutek je zaprl oči in si jo skušal predstavljati, njen nežno začrtani obraz z močnima rdečima ustnicama, njene kretnje, njen glas, vonj njenih las. Toda že naslednji hip se mu je njena podoba spet izmuznila in se izgubila v nedoločnosti. Bogve, ali jo bo sploh prepoznal, če jo bo srečal? Škoda, da mu je mati vzela njeno fotografijo. Toda potem si je rekel, da je nemogoče, da je ne bi prepoznal. Vedel je, da jo bo spoznal že od daleč, že po sami njeni hoji, po kretnjafi, po drži. Prepoznal bi jo po vonju las, tudi ko bi šla v temi mimo njega.
Gledal je v meglo, v kateri so se risale oblike palač na drugi strani trga, in z vso jasnostjo začutil, da ljubi to mesto, da čaka nanj s skrivnostmi in da bo doživel v njem mnogo stvari.
Dvignil je kovček in se napotil preko trga, proti Miklošičevi cesti, ki se je odpirala v megli kot velikanska vrata.
Decembrska številka ,.Mladike”
(nadaljevanje s 6. strani)
kia, eno z naslovom »Dvigni nakit brezčasnosti«, pa Marička. Vsi so redni sodelavci »Mladike«. Omeniti je še lep odlomek iz knjige Fulvia To-mizze »Drevo sanj«, ki ga je prevedel Sergij Pahor, medtem ko je napisal kratek uvod o pisatelju Marij Maver.
Kar zadeva eseje in članke ter kulturna poročila, je omeniti protest nad štirideset tržaških in goriških slovenskih izobražencev proti zaplembi knjige Borisa Pahorja »Odisej ob jamboru« v Jugoslaviji. O isti zadevi razpravlja komentator Kondor v svoji rubriki. Posebno
pozornost zasluži obširni članek »Razmišljanje o »vroči jeseni« v Italiji«, ki ga je napisal DREV. S tem psevdonimom se podpisuje znani tukajšnji slovenski ekonomist. V članku jasno in točno razloži vzroke in možne posledice zadnjih stavk in nemirov v Italiji, zlasti v gospodarstvu. Drago Štoka je objavil članek »Med beneškimi Slovenci«, Danilo Sedmak piše o božičnih praznikih, Martin Jevnikar pa nadaljuje svoj pregled sodobne slovenske zamejske literature. Tudi običajne rubrike so pestre. Revija je lepo ilustrirana.
Prva številka novega letnika v novi opremi bo izšla še ta teden.
Edini prijatelj, ki ga je imel v tem mestu, je bil Janez. Pisal mu je bil na univerzo, vendar pa mu ni sporočil dneva svojega prihoda, ker še sam ni vedel, kdaj bo prišel. Ni vedel, kje Janez stanuje, vedel pa je, da je član študentovskega društva »Zarja« in da ima to društvo svojo klubsko sobo v Akademskem domu nekje na Miklošičevi cesti, blizu hotela Union. Toliko si je bil zapomnil iz Janezovega pripovedovanja o njegovih študentovskih dogodivščinah.
Počasi je šel po Miklošičevi in se oziral naokrog, da bi odkril Akademski dom. Toda prišel je do hotela in nato do frančiškanske cerkve in do trga, kjer je prepoznal v megli obris Prešernovega spomenika, ne da bi bil našel Akademski dom. Obrnil se je nazaj. Bilo je zgodaj popoldne in na ulici je bilo malo ljudi. Ni še hotel povprašati, kje je Akademski dom, morda ga bo našel. Toda napravil je spet velik kos poti nazaj in prišel do sodišča, ne da bi bil opazil kakršenkoli napis, ki bi opozarjal na študentovski dom. Obrnil se je spet nazaj. Ročaj pletenega kovčka, v katerem je imel tudi precej knjig in Kunina jabolka, ga je rezal v dlani. Postavil ga je na pločnik in si odpočil. Potem je začel spet iskati. Ko je v megli spet zagledal mogočne obrise »Uniona«, s€! je odločil in vprašal nekega mimoidočega, kje je Akademski dom.
»Tukajle,« je rekel oni in pokazal na vrt, na katerem se je napol izgubljala v megli nizka pritlična zgradba, kot kak paviljon. Odprl je vrtna vrata in se napotil po stezi med krmežljavo poznojesensko travo proti zgradbi.
V veži je stalo nekaj študentov in se pogovarjalo. Samo mimogrede so se ozrli po njem, nato so govorili naprej. Gledal je naokrog in zagledal na nekih vratih karton z napisom: SKAD Zarja. Potrkal je, ko pa se ni nihče oglasil, čeprav je slišal v sobi glasove, je odprl vrata in vstopil. Znašel se je v precej veliki, mračni sobi, katere stene so bile vse prekrite z lepaki, slikami pisateljev in pesnikov in s karikaturami, ki so bile očitno delo študentov samih. Sredi sobe je bila dolga miza, za katero je sedelo nekaj fantov, nekaj več pa jih je stalo v gruči okrog dveh deklet; ena je imela bujne, na rame padajoče lase žitne barve in zelo bel, fin obraz, z rahlo navzgor zavihanim noskom, druga pa okrogel, pegast obraz s temnimi kodrastimi lasmi. Smejali sta se in bili očitno v zelo prijateljskih odnosih s fanti. To prijateljsko, domače vzdušje ga je v prvem hipu čudno zabolelo. Dalo mu je občutiti, kako zelo je sam in vsem tuj.
Nihče se ni zmenil zanj. Niti ozrli se niso. Postavil je kovček k zidu blizu vrat in se začel ozirati naokrog.
Dva pri mizi sta igrala šah, z obrazoma, kot da gre za življenje in smrt. O vsaki potezi sta dolgo premišljevala. Tretji, ki je sedel zraven, je delal pripombe, zraven pa se šaljivo vtikal v pogovor onih, ki so obkoljevali obe dekleti.
Tine je nekaj hipov opazoval šahovsko partijo, ko pa sta dekleti odšli in se je vsa skupina fantov, ki jima je delala družbo, odpravila z njima, se je obrnil na onega, ki je sedel pri mizi zraven šahistov.
»Oprosti, kolega, ali poznaš Janeza Drevenška?«
»Drevenška? Seveda ga poznam.«
»Kdaj prihaja sem v klub?«
(Dalje)