CaroUnci pišcalha. (Pripovedka.) ' Na obali reke Wesere (v Nemčiji) je lepo meetece Hameln. Pred 500 leti je doletela to mesto strašna nesreča, o kateri vam botn tu pripovedal. Nekega dne so privrele, nihče ni vedel od kod, v vse mestne okraje mnogožtevilne po-dgane. Najprej so udrle v miekarno, kjer so požrle ves sir; potem so se spravile nad sode s posušenimi ribami. Preglodale &o les in tako dospele do svojega plena. Meščanom se je to zdčlo na prvi.hip smcšno. Ali kmalu jih je smeh minil. Podgane so se tako razmnožile, toliko jih je bilo povsod, da so jiih našii celo v prazničnih klobukih uglednih meščanov. Napadale so tudi mačke, ki jim niso bile kos in so se porazgubile na vse »trani. Po hišah so vsako jed i one poskusile. Niti bedni dojenčki v zibelkah niso ostali na miru, ker &o tudi nanje navalile te ostudne živali ter &o jih obgrizle. Kaj naj še povem? Radi neprestanega cvilenja teh živali se ljudje niti niso mogli pogovarjati. To je bilo zelo nerodno za nekatere ženkice, ki so bila navajene, da vsako jutro, ko so pometale pred hišo, d.lgo kramljajo s sosedo. To je pa bilo sedaj že preveč. Meščani niso več vedeli, kaj bi. Nekega dne so šli pred mestno posvetovalnico in »o klicali: »Jsaš župan ne veLja nič in njegovi sve-tovalci še manj. Zastonj dobivajo plačo, če niso zmožni, da na3 reš'ijo teh grdob. Seveda, gospodi je tu dobro. Sita je, mirna in spočita. Prebudite se malo! Iščite in najdite pomoči proti podganam! Drugače pa bodete morali zapustiti to službo!« Ko so župan in njegovi svctovalc.i to čuli, so se prestrašili. Takoj s-o se podali v posebno sobo na posvetoVanje. Ob največji tišini je rekel župan: »Gospodje! Naj me koza brcne, če sem za'flovoljen, da moram biti tu župan. Rad bi bil sto kilometrov od tod. Najti pomoč proti podganam! iTo je lahko reci. Noč in dan si ubijam glavo, pa ne morem nič naijiti. Treba bi bilo dobiti posebno vrsto mišolovk, ali . . .« Nekdo je potrkal na vrata. Župan je preklnil svoj govor. »Kaj je to?« je vznemirjen vprašal mestne "svetovalce. ^Zopet trkanje. SliCno je bilo škrtanju, kakršno so povzro.ale podgane, ko so glodale ponoči po hiši. »Naprej!« je zaklical župan. Vrata so se odprla an vstopil je človek čudne zunanjo&ti. Bil je suh in visok. Nosil je dolg clašč do pcta. ki je bil sestavlien od samih kos- čkov blaga različne barve. Izpod krznene kape so mu silili dolgi prameni čimib las. Na zagorelem licu ni imel ne brk ne brade. Na njegovib ustnicah je poigraval tajinstven nasmeh, a s svojimi modrimi očmi je gledal prodirno, kakor da bi mu to bile igle. < Od kod je prišel, ni vedel nihče. Eden izmed svetovalcev je rekel: »Če bi se bil sedaj pojavil ded mojega pradeda, bi se manj čudil.« »G.spodje«, je začel neznanec govoriti, »s pomočjo tajne moči morem prikleniti na sebe vsa živa bitja pod nebom, bo-disi da, plavajo, tekajo ali letajo. Jaz pa uporabljam to svojo moč samo pri onih bitjih, ki so škodljiva, n. pr. miši, žabe, kače itd. Drugače pa sem g.dec na piščalko. Zdaj so opazili vsi, da ima okoli vratu obešeno malo pišcalko. Neznančevi prsti so se neprestano gibali, kako. da bi boteli čimprej prijeti za piačal. Nadaljeval je: »Da, v istini, go-spodje! Jaz sem navaden siromašen godec. Preteklega leta sem bil pri tatarskem kralju. Očistil sem mu deželo komar¦j.v, katerih je bilo toliko, da radi njih ni bilo mogoce videti neba. Rešil sem Perzijo velike nezgode, ker sem odpravil vampirje, ki so sesali človeško kri. Ako želite, vas rešim p-odgan. Za tisoč dinarjev odpravim vse iz me&ta.« »Tisoč dinarjev! P&tdeset tisoč jih dobiš, samo ako &e ti posreči, da te živali odpraviš«, so kakor en mož z&klicali župan in avetovalci. »Rekel sem tiso. dinarjev, naj toliko tudi osfrane«, je odgovoril neznanec. Nato se je priklonil in cdšel. (Oalje sledi.) m