GOSPODARSTVO
leto XVIII. ŠTEV. m
CENA LIR 35
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 24. JANUARJA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL GEPPA 9 . TEL 3R-933
Razlaščanja ne zahtevajo koristi tržaškega gospodarstva
V	zadnjem času italijanski politiki kar tekmujejo, kateri bo Slovence razveselil s čim večjim in lepšim šopom obljub; tudi stranke levega centra, ki vodijo tržaško občinsko in pokrajinsko upravo, so v svoj program zapisale zaščito slovenske narodnostne skupine in neki kr-ščansko-demokratski predstavnik je imel na Goriškem v tem pogledu kar bleščeč govor.
_ Nič čudnega, če ostajajo naši ljudje kljub vsem tem lepim besedam maloverni. Preveč trpkih izkušenj imajo že za se m prejasno vidijo golo stvarnost. ^Takšna stvarnost je npr. razlaščevanje zemlje našega kmeta in vrtnarja, ki mu m konca — zdaj za cesto, potem za igrišče, nato za tovarno itd. Poseben apetit po plodni zemlji ima industrijsko pristanišče v zavij ah, ki se širi in širi čedalje globlje proti Dolini, kakor bi iskalo trdna tla vrtov in vinogradov slovenskih kmetov. Upravnikom Ustanove industrij, skega pristanišča ne dišijo tako prostrane površine bližnjih močvirnatih tal, ki so bile sicer že_ rezervirane, a čakajo na izsušitev. (in vendar v Benetkah gradijo industrijsko pristanišče prav na Laguni!). Na trdih tleh seveda laže gradiš, veliko laže, ako jih lahko razlastiš po ceni, ki jo sam določiš. In potem uprava industrijskega pristanišča odstopi novim industrijskim podjetjem isto zemljo po visoki ceni! Zemljo razlaščajo po zakonu iz prejšnjega stoletja, ki dopušča razlastitev samo v jav-no-koristne namene, v resnici gradijo na razlaščeni zemlji veliki in bogati industrijski koncerni tovarne, ki bodo samo njim donašale dobiček! Takšno razlaščanje je prav gotovo proti črki in duhu omenjenega zakona, ki je drugod padel že v pozabo. Zakaj se zemlja prisilno razlašča? Zakaj je ne kupujejo industrijski koncerni nepo sredno od lastnika na svobodnem trgu, kakor npr. kupujejo špekulanti gradbene parcele?
V	londonskem sporazumu sta se Italija in Jugoslavija obvezali, da ne bosta spremenili lica nacionalne posesti manjšin. Pa pustimo ob strani politično stran tega vprašanja in poglejmo, ali res zahtevajo gospodarske koristi Trsta razlaščanje tako obširnih površin obdelovalne zemlje. V resnici se bliža mo času, ko ne bo treba več državi dajati ne nagrad ne drugih podpor za povzdigo kmetijstva v Bregu; saj kmalu ne bo več zemlje, 'ki bi jo bilo vredno še obdelovati in na Tržaškem bo ostal samo še Kras, kolikor ga še niso razlastili in pokupili za zidavo stanovanjskih blokov za nastanitev be guncev iz Istre. Trst bo tako postal v resnici velikanski ko tel med kraškim skalovjem in morjem, poln hiš in smrdjivih tovarn, brez zelenja in drevja v katerem bo zlasti poleti nevzdržno.
Sam nekdanji generalni vladni komisar dr. Palaznara je na neki tiskovni konferenci pouda-ril, da se Trst ne more razviti v veliko industrijsko pristani šče iz preprostega razloga, ker nima ustreznih zemeljskih po vršin za to, kakor jih imajo npr. industrijska središča v Lombardiji.
Ali je pretirana industrializacija našega ozemlja z gospodar-skega vidika res potrebna^ Po našem mnenju, če namreč'pravilno razlagamo njegove pri pombe, je sam generalni vladni komisar dr. Mazza mnenja da takšna industrializacija nikakor ni nujna. V svojem novoletnem pozdravu državljanom je namreč navedel, da se je število zaposlenih v industriji na Trza škem lani dvignilo (od 41.408 na 44.012), medtem ko je indeks industrijske proizvodnje napredoval od 259 na 268. «Tre-ba je upoštevati, je dejal dr. Mazza, da praktično delavsKe brezposelnosti na Tržaškem ni,
pravzaprav je ge vecino težko najti novo delovno silo.»
Če ni brezposelnosti in vlada pravzaprav pomanjkanje delavcev, zlasti strokovno izvežba-mh, čemu potem toliko nove Industrije, ki zaradi napredka avtomatizacije zaposli pravzaprav malo delavstva, a na dra gi strani razlaščanje spravlja ob kruh naše vrtnarje in kmete? Čemu nova industrija? Graditev nove industrije gotovo ni upravičena s socialnega vidika, če je treba s posebnimi državnimi krediti «a fond perdu» pospeševati graditev stanovanj s posebnim namenom, da bi pri vabili čim več delavstva iz Furlanije in od drugod iz Italije.
Ali bi ne bilo bolj pametno ne samo z gospodarskega vidika, temveč tudi s socialnega in zdravstvenega, prenehati s for siranjem industrije in razlaščanjem plodne zemlje, a na drugi strani iskati rešitev v pospeševanju pomorstva in medna rodne trgovine z zaledjem v skladu s tradicionalnim razvojem tržaškega gospodarstva.
OKOLI NAFTOVODOV V IGRI KORISTI SVETOVNIH KONCERNOV
Iz Trsta, Tržiča ali Benetk? - Zahodni koncerni za naftovod Trst-Dunaj, nemški za čezalpskega - Petrolej iz Sahare ali Srednjega vzhoda?
Zadnjič smo poročali, da je prišlo med velikimi zahodnimi petrolejskimi družbami Shell, BP (British Petroleum), Esso, Mobil Oil in Total z ene strani ter avstrijskim državnim koncernom O.M.V. (Oesterreichi-sche Mineral Oelverwaltung AG) do sporazuma glede sode lovanja pri graditvi petrolejske čistilnice v Linzu. Vse te petrolejske družbe so vložile skupne vlogo na avstrijsko vlado za obrtno dovoljenje in graditev o-menjene čistilnice.
Ta skupni nastop je značilen tudi glede akcije velikih petrolejskih družb za graditev naftovoda Trst-Dunaj. Značilno je tudi, da med družbami, ki so se pridružile akciji za graditev petrolejske čistilnice v Linzu, ni italijanske petrolejske državne ustanove ENI; londonski ((Financial Times« je celo namignil, da je nastop omenjenih za hodnih družb naperjen prot; petrolejski politiki ustanove E-NI, ki je razširila svojo sedanjo mrežo v zahodni Avstriji.
Dunajski listi ugotavljajo, da so v vladnih krogih zelo rezervirani glede sodelovanja petrolejskih družb pri gradnji naftovodov in čistilnic pa tudi gle-de same graditve petrolejskih objektov; vendar se čedalje bolj utrjuje domneva, da bodo omenjene zahodne petrolejske druž be sodelovale tudi pri izvedbi načrtov za gradnjo naftovoda Trst-Dunaj, in sicer, ker se koristi omenjenih zahodnih petrolejskih družb križaj0 s koristmi zahodnonemških koncernov, ki se zavzemajo zlasti za graditev naftovoda iz enega izmed jadranskih pristanišč na Bavarsko do Ingolstadta. Zahodno-nemški koncerni hočejo z vsemi svojimi finančnimi sredstvi pod-preti graditev naftovoda z Jadrana na Bavarsko, ker bi radi sami dovažali petrolej s Sredozemlja oziroma s Srednjega vzhoda v veliko petrolejsko središče Ingolstadt, kjer so se že usidrale velike zahodne petrolejske družbe, zlasti ko je oil zgrajen naftovod iz Marseilla do Karlsruhe in nato podaljšan do Ingolstadta. Tu nastajajo velike petrolejske čistilnice.
Po naftovodu iz Marseilla čez Karlsruhe do Ingolstadta, ki je bil že zgrajen (SEP-South Eu-ropean Fipeline), nameravajo Francozi dovažati v srednjo Evropo zlasti petrolej iz Sahare. V Ingolstadtu obratuje že Shel-lova petrolejska čistilnica, ki predela 2.3 milijona ton surovega mineralnega olja letno; poleg tega bo Esso v najkrajšem času odprla lastno čistilnico z letno zmogljivostjo 3.3 mi-‘U°na ton; nadalje namerava Mobil Oil s sodelovanjem nem ške družbe Gelsenberg zgraditi drugo čistilnico. Podoben načrt ima tudi British Petroleum, pa tudi ENI gradi petrolejsko čistilnico z zmogljivostjo 2 milijona ton. ENI bo v svoji čistilnici čistila petrolej, ki ga bo dovažala po lastnem naftovodu iz Genove, medtem ko druge čistilnice uporabljajo predvsem petrolej, ki doteka v Zahodno Nemčijo po naftovodu iz Marseilla.
ZA NEODVISEN NAFTOVOD
TRST-DUNAJ
Kakor rečeno, skušajo zahod-nonemški koncerni izkoristiti izredno konjunkturo, ki jo u-Stvarja naraščajoča potreba po bencinu in drugih petrolejskih derivatih v Zahodni Nemčiji s tem, da bi postavili lasten naftovod, ki bi po vsej verjetnosti imel za izhodišče Trst. Prvotno je bilo v načrtu, da bi iz Trsta nekako do Kami j e v Furlaniji zgradili skupen naftovod, vd katerega bi se odcepil naftovod proti Dunaju. Zadnje <ini pa je končno prodrl načrt, da bi naftovod Trst-Dunaj tekel povsem neodvisno od naftovoda Trst-
Bavarska; cevi naj bi bile povsem neodvisne, čeprav bi morda do Kami j e bile speljane vzporedno druga pri drugi.
Po zadnjih vesteh z Dunaja so se tam odločili za takšno neodvisno napeljavo naftovoda iz Trsta oziroma iz Tržiča tudi zato, ker nočejo biti v tem pogledu odvisni od zahodnonemških koncernov ne samo iz gospodarskih, temveč tudi iz političnih razlogov. Previdno se namreč varujejo očitka, da nočejo prelomiti nevtralnost s takšnim sodelovanjem na petrolejskem področju. Na drugi strani pa bo po načrtih zmogljivost naftovoda iz Trsta, oziroma iz Tržiča proti Bavarski mnogo večja, kakor zmogljivost dunajskega naftovoda, tako da bi se avstrijski občutek odvisnosti od obsežnejše zahodno nemške naprave še poveča!. Ker bo naftovod od Jadrana na Bavarsko sekal Alpe, ga v strokovnih krogih označujejo za «čezalpskcga».
PREDNOST TRŽIČU?
Glede izhodišča naftovoda Trst-Dunaj dajejo strokovnjaki prednost Tržiču pred Trstom Zanimivo je, da se tudi Benečani potegujejo za ta naftovod, vendar se strokovnjaki ne navdušujejo za izhodišče v Benetkah, in sicer zaradi preplitkega pristanišča. Zaradi plitke vode v Benetkah bi bilo potrebno pogosto poglabljati morsko dno in s tem so združeni tudi veliki stroški. Benečani napenjajo vse sile, da bi pridobili vsaj naftovod z Jadrana na Bavar sko, to je tako imenovani čez-alpski naftovod. Ako so poroči la dunajskih listov točna, se bodo pristojni o tem odločili do meseca aprila ali maja.
Naftovod Trst(Tržič)-Dunaj bi speljali, kakor rečeno, čez Fm-lanijo do Trbiža, kjer bi stopil na avstrijska tla, od tam čez Koroško, štajersko in Gradi ščansko (vzhodno od Gradca) na Dunaj, in sicer do Schwecha. ta. Zanimivo je torej, da se bo po dosedanjih načrtih naftovod izognil jugoslovanskemu ozemlju, čeprav bi bil speljan čez Jugoslavijo krajši in čeprav se zdaj na Dunaju odločno nagibljejo k rešitvi, da se dunajski naftovod spe!4a neodv;sno " od čezalpskega naftovoda proti Ba varski. Tudi pri vprašanju spe-ljave naftovoda je postala očit na ista prometna politika, ki so jo v Rimu pričeli uveljavlja ti glede železniških tarif in že lezniškega prometa sploh že, ko je bil Trst prvič priključen k Italiji, in sicer s pospeševanjem prometa v smeri čez Trbiž ^roti Dunaju in ne po progi nek danje Južne železnice Trst-Ma-ribor-Dunaj.
POVEČANJE POTROŠNJE
PETROLEJA V EVROPI
Razlog za ostro borbo petrolejskih koncernov za srednjeevropski trg nam dajo podatki o naraščanju potrošnje petroleja v Evropi. Leta 1950 je energija, ki so jo v zahodni Evropi pridobivali iz petrolejskih derivatov, predstavljala komaj 15 odsto celotne uporabljene energije, a danes predstavlja že 4? odsto; do leta 1980 pa naj bi energija pridobljena iz nafte in zemeljskih plinov predstavljala kar 77 odsto.
Pomirjevalen govor pred ameriškimi gospodarstveniki
Med svojim obiskom v Ameriki je predsednik A. Segni, ki je znan tudi kot gospodarstvenik, imel v «Metropolitan clu-bu» v New Yorku predavanje v katerem je orisal smernice italijanske gospodarske in finančne politike. Predavanju so prisostvovali predstavniki ameriškega gospodarskega življenja, zlašti bank in veleindustrije. To predavanje je bilo toliko bolj pomembno, ker so znane gospodarske vezi med obema državama ter je v zadnjem času ameriški tisk postal še bolj pozoren na razvoj italijanskega gospodarstva, odkar so postali očitni znaki inflacije, pa tudi odkar je oblast prevzela vlada levega centra. V Italiji je investiranega mnogo ameriškega kapitala in ta je seveda pozoren na vse važnejše gospodarske pa tudi politične spremembe, ki u-tegnejo vplivati na razvoj italijanskega gospodarstva.
V zvezi z inflacijskimi pojavi je Segni ugotovil, da so v razvoju italijanskega gospodarstva opažajo znamenja neravnovesja in trenja, ki pa se dajo pri dobri volji odpraviti in nadzirati. Italijansko gospodarstvo je v polnem razvoju. V skladu z demokratičnim pojmovanjem se je povojna Italija odločila tudi na gospodarskem področju za politiko mednarodnega sodelovanja, torej za sprostitev mednarodne trgovine, pa tudi za evropsko gospodarsko integracijo. Italijanska gospodarska dejavnost se razvija v okviru svobodne zasebne pobude pa tudi javne pobude. Mednarodni trg vpliva spodbudno na razvoj italijanskega gospodarstva, saj predstavlja izvoz v tujino približno eno četrtino italijanske proizvodnje. Segni je naglasil, da je treba izvoz še povečati. Za pospešitev gospodarskega razvoja so bile potrebne tudi državne investicije in državni posegi v gospodarstvo, da bi zagotovili pravilno in učinkovito distribucijo na raznih gospodarskih področjih. Ti posegi so bili koristni, sicer bi bile deležne koristi gospodarskega vzpona samo nekatere dežele v državi.
Leta 1963 se je narodni dohodek povjšal za 5 odsto, a industrijska proizvodnja za 8.5 od sto; število zaposlenih se je dvignilo, tako da v nekaterih | predelih vlada pomanjkanje delovne sile. Gospodarska politika teži za tem, da se čimbolj zniža brezposelnost. Kmetijstvo
zaostaja v gospodarskem razvoju.
Govornik je omenil, da je treba zagotoviti denarno ustaljenost. Inflacijski pojavi so nastopili tudi zaradi povečanega povpraševanja v notranjosti, zato so cene poskočile. Med razne protiinflacijske ukrepe sodi tudi revizija izdatkov v držav nem proračunu; z investicijami je treba zagotoviti razvoj tistih panog, ki zaslužijo prednost. Predsednik je naglasil, da gleda z zaupanjem na razvoj italijanskega gospodarstva v bodoče, ki se bo razvijalo po načelu tržnega gospodarstva in ob sodelovanju z vsemi narodi.
ŠE VEČ INDUSTRIJSKIH » BRATOV. Predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče odv. Forti je izjavil, da se v zadnjem času zelo naglo razvija industrijska dejavnost na Tržaškem. Trenutno pripravljajo namestitev 27 industrijskih obratov, ki bodo zaposlili okrog 2.700 uslužbencev. Ob koncu prihodnjega leta pa bodo novi obrati zaposlili že 9.500 oseb. V načrtu je še ustanovitev nadaljnjih 15 industrijskih obratov.
Izdatki italijanskih turistov v tujini
Tuji turisti v Italiji
V 10 mesecih lanskega leta so potrošili italijanski turisti v tujini vsega 97 milijard 609 milijonov lir, ali 48.2 odsto več kakor v istem času prejšnjega leta in približno 62 odstotkov več kot v razdobju januar-ok-tober 1961. Medtem so inozemski turisti zapravili v Italiii 519 milijard 919 milijonov lir, se pravi 11.2 odsto več kakor leto poprej in 23.8 odsto več kot leta 1961. Tedaj je obiskalo Italijo 7 milijonov 329.685 tujcev, v letu 1962 se je njih število dvignilo na 7 milijonov 979.216, la ni pa je italijanski statistični urad zabeležil že 8 milijonov 129.593 tujih letoviščarjev. Zadrževali so se v 35.051 hotelih in penzionih, kolikor jih je v vsej državi (njih število se je povečalo lani za 3000 v primeri z letom 1961). Med 1961. in 1963. letom so zgradili največ novih hotelov in gostinskih o-bratov nasploh v Liguriji, kjer jih je danes že 3025 (leta 1961 so jih našteli 2761); sledijo: E-milija in Romaana 5479 (leta 1961 4822), Tridentinska-Poadiž-je 3316 (3043), Benečija 3540 (3204), Toskana 2940 (2800), Piemont 3587 (2571), Lombardija 5287 (5155),	Furlanija-Julijska
krajina 931 (885), Lazio 1519 (1479), Kampanja 1247 (1229), Abruoi-Molise 500 (471), Apulija 319 (298), Kalabrija 407 (392) in Sardinija 275 (263). Glede na posamezna mesta so zgradili največ hotelskih poslopij in penzionov v Benetkah, ki razpolagajo danes s . 53.448 ležišči (1. 1961 41.799), sledijo po vrst; Rim z 42.128 ležišči (39.209), Neapelj z 28.945 (27.199), Geno va 25.781 (24.390), Milan 24.254 (20.960), Turin 23.479 (20.644). Za letošnjo turistično sezono predvidevajo zlasti velik dotok letoviščarjev na alpska področja.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Optimističen vstop v novo leto
Ljubljana, januar 1964
Po sprejemu družbenih planov za 1. 1964.
Gospodarsko leto 1963 je za nami in kakor vsako leto, ko zaključujemo poslovno leto, delamo tudi za lansko leto bilanco uspehov in neuspehov, obenem pa prognoze za naprej. Mejo, ki jo med posameznimi leti postavljamo, je sicer simbolična, saj dejansko gospodarsko življenje s prehodom iz enega v drugo leto ne preneha niti za hip.
Pred seboj imamo praktično že vse družbene plane od zveznega preko republiških do o-krajnih in večine občinskih. Lansko leto se je končalo ugodnejše, kot je bilo po planih predvideno; odstotek napredita proizvodnje, blagovnega prometa in storitev je bil višji kot po planu. To dejstvo je predstavljalo važno postavko za graditev novega oziroma novih družbenih planov za letošnje leto pa tudi za pripravo sedemletnega družbenega načrta.
Za leto 1964 je predviden količinski napredek industrijske proizvodnje za il odsto, dočun bi se vrednost povišala za 115 odsto, za kmetijstvo pa je predvideno 7 odsto napredka. Ti dve gospodarski dejavnosti sta glavni, saj pomenita osnovo vsega gospodarstva. Glede industrijske proizvodnje je treba ugotoviti, da se bo kljub dosedanjim ugodnim rezultatom razvijala z nekoliko počasnejšo dinamiko kot doslej. Težišče na daljnjega naraščanja v industrijski proizvodnji je namreč na povečani proizvodnosti in ne toliko na novih zmogljivostih, ki naj bi jih zgradili ali obnovili v tem letu. V letošnjem letu je tudi predvidena gradnja in obnova številnih no-
Zahodnonemško gospodarstvo v letu 1963
Ugoden razvoj - Cene, plače in pomanjkanje delovne sile
FRANKFURT, januarja. — Iz poročila Nemške zvezne banke o gospodarskem razvoju v Za-padni Nemčiji za leto 1963, vidimo, da je bila gospodarska konjunktura ugodna. Decembra so znašale valutne rezerve pri Zvezni banki 30.57 milijard mark (približno 4500 milijard lir). Ta vsota se precej približuje 32 milijardam, ki jih je Nemška zvezna banka dosegla spomladi leta 1961, ko je zapad-nonemško gospodarstvo doživelo svoj najvišji povojni vzpon. Kaže, da se tudi sedanji finančni položaj približuje tistemu, ki je nastal pred tremi leti, ko je bila vlada primorana dvigniti vrednost marke.
Ugoden razvoj zapadno-nem-škega gospodarstva v lanskem letu je treba predvsem pripisati velikim tujim investicijam zaradi visokih obresti ter povečanemu izvozu nemških izdelkov. V tem času se je tudi povečala notranja potrošnja, tudi kot posledica poviška plač in mezd za 6 odsto. Z druge strani so se cene v prejšnjem letu povišale za 3 odsto, medtem ko je ta povišek znašal 1. 1962 3.7 odsto in leta 1961 3.8 odsto. Od junija leta 1948 do konca leta 1983 so se predmeti široke potrošnje podražili za 22 odsto (približno 1.3 odsto letno), medtem ko so se plače od leta 1950 do 1962 povišale za okoli 153 odsto. če primerjamo plače in cene vidimo, da se je življenjska raven v zadnjih 12 letih močno dvignila, še vedno pa predstavlja veliko vprašanje pomanjkanje delovne sile, ki ga ni bilo možno rešiti niti s prilivom velikega števila delavcev iz inozemstva. Poleg tega pa se tudi krepi težnja za skrčenjem delovnega urnika.
Kljub temu pa obstaja nevarnost inflacije, zato ker je nem-
ško gospodarstvo v okviru EGS povezano z drugimi državami-članicami, od katerih predvsem Italija in Francija občutita težnjo za povišanjem cen izdelkom široke potrošnje. Povišanje valutnih rezerv pa pospešuje denarni obtok v notranjosti države in tako postavlja v nevarnost ravnovesje narodnega gospodarstva. Nova Erhardova vlada je tako predložila proračun, v katerem prevladuje težnja, da javni stroški pe bi bili večji od kosmatega državnega dohodka.
M. BAN
vih industrijskih objektov, kar bo brez dvoma vplivalo na nadaljnji napredek proizvodnje v industriji.
POTREBNA JE VEČJA
PROIZVODNOST
Vprašanje večje proizvodnosti je zapleten problem, o ka terem mnogo govore in to ne samo pri nas, temveč povsod po svetu. Kaj vse razumemo pod tem, ne bi tu navajali in tudi ne bi navajali vseh čmite-ljev, ki vplivajo na večjo ali manjšo proizvodnost. Dejstvo pa je, da v mnogih industrijskih panogah glede proizvodnosti zaostajamo za industrijsko razvitejšem! državami, kar je deloma razumljivo, ne more pa biti to nikako opravičilo. Vtem ko si prizadevamo, da bi se vključili v mednarodno menjavo, moramo odpraviti čimprej vse ovire, ki nam preprečujejo, da bi se s svojimi izdelki lahko po kakovosti in ceni postavili ob bok vsaki napredni industriji. Brez take vključitve v prihodnje ne moremo pričakovati razvoja; tega se čedalje bolj zavedajo vsi delovni ljudje. Zato so napori za dosego tega cilja veliki in predstavljajo v letošnjih gospodarskih programih e-no najvažnejših postavk.
Drugo, kar je važno in kar se pojavlja često v vseh gospodarstvih, je obstoj strukturnih neusklajenosti; vzrok teh je pomanjkanje zmogljivosti zlasti v tistih gospodarskih strokah, ki proizvajajo osnovne materiale za reprodukcijo. To se je lani zlasti pokazalo v metalurgiji in kemiji, ki nista mogli zadovoljiti potreb predelovalnih industrij in je bil zato potreben večji uvoz raznih reprodukcij skih materialov, kot je bilo predvideno.
NOVI ENERGETSKI VIRI
Letošnji družbeni načrt predvideva nadaljnje reševanje, vsaj postopno, nekaterih drugih ne usklajenosti v gospodarstvu Znano je, da se je potrošnja na domačem trgu zelo povečala, kar je vplivalo na znižan izvoz mnogih proizvodov s področja obdelanih kovin, kablov, lesa, furnirja itd. Znano je pomanjkanje energetskih virov, ki po staja vedno bolj kritično in so zato v načrtu gradnje novih velikih hidro- in termo-elektrarn oziroma drugih virov energije. Naj omenimo samo načrte za nadaljnje gradnje elektrarn na Dravi, Soči in zlasti na gradnjo velikega energo-sistema na Do navi (v Džerdapu). V Sloveniji pa je še važna gradnja Energo kemijskega kombinata v Velenju. Ti ukrepi ne bodo imeli v celoti učinka že letos, a njihov pomen bo v prihodnje odločilen; saj sedanji energetski vi-
Vsak ima za svojo dejavnost svoj vzor: predsednik francoske republike de Gaulle samega sebe, papež Pavel VI svojega prednika Janeza XXIII in predsednik Združenih ameriških držav hgndon B. Johnson svojega prednika Johna F. Kennedgja. Karikaturist je hotel podčrtati, da vodi de Gaulle mednarodno in notranjo politiko trmasto po svoji lastni pameti. To je de Gaulle pokazal tudi zdaj, ko so iz francoskih uradnih krogov napovedali, da bo Francija še pred koncem tega meseca priznala celinsko Kitajsko, ki jo vodi Maocetung. Istočasno bo Francija ohranila diplomatske vezi s Formozo pod čangkaj-šekom, ako jih ta ne bo sama prekinila. Neuradno so Francozi o tej svoji nameri obvestili ameriško, angleško in zahodnonemško vlado. Angleži, ki so med prvimi priznali Kitajsko, so z de Gaullovim korakom zadovoljni.
Po angleškem gospodarskem listu ,The Economist’ posnemamo, da angleški gospodarski krogi hodijo pogosto proučevat sovjetsko gospodarstvo. Nedavno se je klatila po Sovjetski zvezi skupina 15 industrijskih raziskovalcev, ki so obiskovali ruske industrijske laboratorije. Med drugim so obiskali tudi 30 raziskovalnih središč, ki ustrezajo približno angleškim raziskovalnim industrijskim odsekom. Ti so se ukvarjali s kemijo, sintetičnimi vlakni, inženirski tehničnimi deli, orodnimi stroji in elektroniko.
V Sovjetski zvezi so naluge industrijskega raziskovanja širše kakor v Angliji. Vse preizkusno in proučevalno delo se napravi, kolikor je mogoče v najožjem stiku s tovarno, na kraju samem tovarniške proizvodnje: to je ves poskusni razvojni proces nove proizvodnje, načrt za proizvodnjo in glavno proizvodno potekanje. Iz tega je razvidno, da prijemajo proučevalni centri 30 do 40 odsto pobud za svoje proučevanje od proizvajalne tovar ne same. To bi moglo pomeniti, da obstoji večje raziskovalno nagnenje pri sovjetskih proizvodnih vodilnih krogih ali morda neko pomanjkanje pro-
Tuja sodba o sovjetskem industrijskem raziskovanju
Izumi so prihranili državi milijarde rubljev
učevalnih kadrov, ki bi se na kraju samem spoprijeli z raziskovalnimi problemi. Raziskovanje se prenaša drugam, tako npr. šteje moskovska univerza v svoje dohodke 7 milijonov rubljev za raziskovalno delo od celotnih 40 milijonov rubljev svojih dohodkov.
Rusi cenijo, da porabijo približno isti odstotek svojega bruto narodnega dohodka za proučevalno delo kakor v Angliji, to je okoli 3 odsto, a vendar je angleške obiskovalce obseg proučevanja presenetil, kako morajo namreč Rusi opraviti toliko raziskovalnega dela. V nekaterih panogah so sicer Rusi za tri leta zaostali v znanstvenem raziskovalnem delu, a po drugi strani so se Angleži čudili sovjetskim uspehom v najmodernejših izsledkih elektronike. Po drugi plati pa se je Angležem čudno zdelo, kako se
Rusi zelo nerodno prizadevajo pri reševanju tehničnih problemov tridimenzionalne televizije. Veliki in nadpovprečni so pa ruski uspehi na področju orodnih strojev.
Angleški industrijski znanstveniki so bili tudi zelo izne-nadeni, kako so znali Rusi izpeljati in ost variti svojo industrijsko proizvodnjo, potem ko so že enkrat določeni načrti m napravljeni prvi poskusi, ter je že določeno, da se lahko preide k proizvodnji. Ko so postavljeni roki, se niti ne gleda ali so nadaljnji postopni procesi že izpeljani do konca v la-boratorjih. Angleži se kar niso mogli načuditi, kako so Rusi izpolnjevali točno zapovrstne roke in kako so občutili, da jih nujnost dela pritiska. Res pa je tudi, da so ruske znanstvenike spodbujale izredne visoke nagrade, kar po 20.000 rubljev, ali 8.000 funtov, ali po 13 mili-
jonov lir. Sami ruski znanstveniki so jim povedali, da so s svojimi izumi prihranili v lan skem letu sovjetski državi oko-li milijardo rubljev.
Pa še nekaj novega so izvedeli angleški odposlanci angleške industrijske konference: Sovjetska vlada je zdaj ustanovila posebno ustanovo .LJCENSI-TORG’, ki se bo ukvarjala s prodajo sovjetskih patentov v tujini. Družbe, ki so se zanima-le za sovjetske licence, so že povedale, da so jih lahko prejele; Francozi so si na primer nabavili razne ruske licence za jeklarske procese proizvodnje. Angleški vtis je, da je Rusom precej na tem, da bi razširil svojo trgovino s sovjetskimi licencami.
Raziskovalna skupina federacije .Federation af British In-dustry’ se je vrnila z dolgega raziskovanja po Sovjetski zvezi s prepričanjem, da bo v malo letih imela Sovjetska zveza najmanj toliko blaga, da proda Zahodu, kakor ga zdaj kupuje od njega. Angleški industrijci so se že s tem pomirili, da bo konkurenca ruske industrije postala v bližnji prihodnosti pomemben činitelj v svetovni trgovini.
(r)
ri v neki meri postavljajo majo nadaljnjemu napredku industrijske proizvodnje. To bi za tako dinamično gospodarstvo, kot je jugoslovansko, pomenilo postopen zastoj in ne razvoj.
POZORNOST TUDI KMETIJSTVU čeprav brez naporov in težav ne gre tudi v industrijski proizvodnji, menimo da je tej ve ji dejavnosti zagotovljen razvoj, ker je deležna vse pozornosti. Težje je s kmetijstvom, ki je odvisno še od mnogih drugih člniteljev, ki so izven človeko-ve moči. Vendar sloni letošnji
(Nadaljevanje na 2. strani)
tfHonae
Previdnost -življenjska modrost
Še potem, ko sem iz treh poročil nekega velikega nemškega lista o življenju in oporoki bivšega avstrijskega kanclerja J. Raaba iztisnil krajši članek za naš list, mi je v neki kavarni prišel slučajno v roke dunajski <iKurier». Kaj bi utegnilo biti še zanimivega v poročilu tega lista o kanclerju Raa-bu in pogrebnih svečanostih? In vendar sem potrpežljivo bral in bral, kakor iz rešpekta do človeka, ki je toliko naredil za svojo državo, in gotovo tudi iz prepričanja, da zaslužijo vse spoštovanje resnični patrioti, ki ne nosijo svojega naroda in svoje domovine sa mo na ustnih. Pa sem obtičal pri nenavadnem stavku: Razgovori, priprave in pogrebne (sprevodne) vaje so trajali ves dan pozno v noč; poskusili so tudi pihala opernega orkestra, ali bodo pri tako hudem mrazu igrala... Odložil sem list in se zamislil. Blagor njim, ki imajo še časa in živcev za pogrebne vaje.
Naslednjega dne mi je oko obtičalo ob drugi vesti na skoraj revolverski strani nekega zahodnonemškega lista, ki jo navadno kar preskočim. Tam je stalo: V občinski hiši v Muenchenu hranijo v skladišču zaboje z živilskimi znamkami in izkaznicami. Mestna uprava je sporočila, da so živilske izkaznice namenjene za hude čase.
Kar zdrznil sem se. Nenadoma sem začutil, da sem Avstrijcem pravzaprav naredil krivico, ko nisem zadržal nasmeška, ki je privrel na ustne iz moje notranjosti ob takšni natančnosti, katera je dovedla celo do pogrebnih (sprevodnih) vaj. Ob poročilu iz Muen-chena sem namreč uvidel, da ni niti na Dunaju šlo morda samo za uspeh parade. Dunajske sprevodne vaje in živilske izkaznice v Muenchenu sredi gospodarsko-socialne blaginje in miru so prej plod previdnosti in metodičnosti. Previdnost ne more biti znamenje strahu, temveč je odlika omikanih in podjetnih narodov. Previdnost je tudi pogoj za vsako organizacijo. Mirno in hladno predvidevati brez sentimentalne primesi in nevarnega zanesenjaštva pomeni ogniti se presenečenjem, neredu, zmedi in kaosu. Pretesen je oklep, v katerega nas stiska življenje v časih, ko se moč držav in narodov meri po tonah pridobljenega jekla, da bi se lahko predajali toplim ču stvom brez razuma.
Mislite, da se je planiranje v sodobnem gospodarstvu porodilo kar tako? Mar ni od previdnosti do načrtovanja pravzaprav samo en korak? Saj ni planiranje v bistvu nič drugega kakor predvidevanje.
— Ib —
* * *
eVam in meni je gotovo najbolj pri srcu bodočnost... Jaz sem predsednik, toda jaz ne morem ničesar storiti brez ljudstva, a ljudstvo predstavljate vi. Jaz vas potrebujem in mislim, da ml boste ob strani. Država vam bo hvaležna — pa tudi jaz vam bom.»
(Lyndon B. Johnson 20 predstavnikom izvršnega odbora o-srednje delavske sindikalne organizacije AFL-CIO, v kateri je včlanjenih 13,8 milijona ameriških delavcev).
* * *
ZAKAJ NI BILO MOGOČE PREPREČITI ATENTATA V kratkem bo obravnava proti Rubinsteinu, morilcu atentatorja Osvvalda. Zanimivo je, kaj so ameriški strokovnjaki za javno varnost ugotovili glede možnosti, da bi se atentat na Kenne-dyja dal preprečiti. Oni pravijo, da ni bilo mogoče popolnoma zagotoviti varnosti predsednika Kennedyja iz dveh razlogov: 1) Na hišah, mimo katerih se je vozil predsednik Kennedy je okoli 20.000 oken. 2) Zvezna vlada ima na spisku okoli 50.000 sumljivih in nevarnih ljudi, Id bi lahko ogrožali predsednika in ki jih ni bilo možno nadzirati.
.vžiV.POr
umi " ■ j* %|
^ SA
: -
PREDSEDNIK SEGNI O SVOJEM OBISKU V AMERIKI. Predsednik Segni in zunanji minister Saragat sta se že preteklo soboto vrnila z letalom z obiska v Združenih ameriških državah. Po razgovorih z ameriškimi državniki, tako tudi s predsednikom Johnsonom, v Washingtomu, sta italijanska državnika obiskala tudi Organizacijo združenih narodov v New Yorku. kjer ju je sprejel glavni tajnik U Tant. Po svojem povratku v Rim je predsednik Segni v svoji izjavi časnikarjem izrazil zahvalo predsedniku Johnsonu in ameriškemu narodu za prijateljski sprejem, ki ga je bil deležen v A-meriki kot predstavnik italijanskega naroda. V razgovoru z a-meriškimi državniki so bila izmenjana povsem svobodna mnenja o aktualnih vprašanjih. Oba državi gojita željo, da bi se politični, gospodarski in socialni stiki v Evropi in v svetu skladno in mirno razvijali.
SARAGAT V LONDONU. Že po svojem povratku iz Amerike je novi zunanji minister Sara gat izjavil časnikarjem, da j e ameriška vlada po obisku italijanskih državnikov or vic sprejela v uradno poročilo o-membo «sodelovanja» (partner-shipj z Evropo ter pripombo, da naj se to sodelovanje doseže z združeno Evropo. Saragat je dodal, da mora to biti demokratična skupnost, ki bo odprta Veliki Britaniji. Ob prihodu v London je italijanski zunanji minister omenil, da bo v razgovorih z britanskimi državniki načel vprašanja posebnega pomena, kakor vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, vprašanje politične združitve Evrope, razorožitve in Kennedyjeve runde (gospodarskih pogajanj v Ženevi). Napovedal je sestanek z zunanjim ministrom Butlerjem ter dodal, da bodo ti razgovori potrdili skupne poglede obeh vlad. Na programu je tudi . sestanek z ministrom za industrijo in trgovino E. Heathom, ki je svo.j-čas vodil pogajanja, za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti.
GLEDIŠČE FANFANIJEVIH PRISTAŠEV. Dne 24. in 25. t.m. bo v Rimu zasedal vsedržavni svet krščansko - demokratske stranke. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje i-menovanja novega glavnega tajnika; to mesto je prosto odkar je dosedanji glavni taj nik Moro postal predsednik no ve vlade levega centra, .v ka teri sodelujejo tudi socialisti. Dogovorjeno je bilo, da bo za novega tajnika izbran poslanec Rumor. Fanfanijgvi pristaši so že pred sestankom osrednjega vodstva stranke odstopili, in sicer z namenom, da bi vsedržavni svet lahko povsem svobodno sklepal, pa tudi zato, da bi s svojim korakom izzvali globljo razpravo o političnih smernicah vlade levega centra Fanfanijevi pristaši se borijo za krepkejše priznanje svoj e er? vpliva v osrednjem vodstvu. Pri volitvah vodstva naj tji sprejeli proporcionalni sistem.
PAPEŽ BO ODSLOVIL PLEMIČE. Papež Pavel VI je sklical predstavnike rimskega plemstva, ki še vedno nosi važne cerkvene naslove, a dejansko ne opravlja nikakšne službe v Vatikanu. Patricijem (plemičem) se je papež zahvalil za njihovo dosedanje delo, vendar je tako.j dostavil, da se mora organizacija Cerkve prilagoditi novim časom. Iz njegovih besed je bilo jasno, da hoče papež vse te naslove odpraviti in se znebiti plemstva. Dopisnik nekega švicarskega lista iz Rima poroča v tej zvezi, da bo švicarska straža v Vatikanu sicer ostala, vendar bodo tudi v njeni organizaciji nastopile spremembe. Danes je na dnevnem redu internacionalizacija cerkvene uprave; nrav zato bodo Švicarji ostali, švicarska straža šteje danes 82 mož, medtem ko predvideva pravilnik posadko ICO mož
POSVETOVANJE MED KOMUNISTIČNO PARTIJO ITALIJE IN ZVEZO KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE. Sredi januarja je odpotovala v Beograd posebna delegacija Komunistične partije Italije pod vodstvom Palmira Togliattija. (V njej so bili tudi Alessandro Natta, Nil-de Jotti, Giorgio Napolitano, Sergio Ceravolia in Spartaco Marangoni). Delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije, s katero so se razgovarjali italijanski gostile so sestavljali Josip Broz-Tito. Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Veljko Vlahovič Jovan Veselinov, Mijal-ko Todorovič. Krsto Bulajič, Boško Šiljegovič in Lazar' Hojsov. Togliatti je novinarjem izjavil, da so na sestankih govorili o noteh učinkovitejšega sodelovanja v boju za okrepitev miroljubne koeksistence, o problemih enotnosti mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja, nadalje o odnosih med KP Italije in ZKJ. Poskušali so najti nove oblike tesnejših medsebojnih stikov, kakor tudi tesnega sodelovanja v prihodnosti. Med razgovori, ki so bi-, li zaključeni, v torek, se je pokazalo medsebojno razumevanje in soglasje, seveda ob upoštevanju razlik med partijo, ki je na oblasti in partijo, ki jej opoziciji. Celo v teh okoliščinah so široke možnosti za sodelovanje, ki je v korist miru, miroljubne koeksistence in e-notnosti mednarodnega delavskega gibanja.
KARDINALSKI KLOBUK J. MARITAINU? Ameriški tednik «Newsweek» poroča, da se v Rimu vztrajno širi glas. da bo papež Pavel VI svojemu sta-
MEDNARODNA TRGOVINA
SAMOTER - razstava strojev v Veroni
Te dni so odprli v Veroni prvo mednarodno razstavo strojev za prevažanje materiala (na primer v ladjedelnicah in gradbenih koncernih) pod nazivom «Samoter» (Salone internazio-nale delle macchine per movi-rnenti di terra, da cantiere e per 1’edilizia). Otvoritvi je prisostvoval tud senator Trabuc-chi. Razstave se udeležuje čez 200 razstavljalcev iz Avstrije, češkoslovaške, Francije, Nemčije, Japonske, Vel. Britanije, Švedske, Švice, ZDA in Italije. Na površini 12.000 kv. metrov pokritega prostora je razstavljenih 800 strojev in pritiklin, že prvi dan razstave je neka tovarna kamionskih prikolic orcdala 5 prikolic, katerih vsaka lahko prevaža po 90 tom materiala.
UVOZ FLUTOVINE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo ocarinjen uvoz (od 1. jan. do 31. dec. letos) 50.000 stotov surove plutovine. Debelina komadov ne sme prekašati 30 mm. Uvoz se bo izvršil čez carinarnice Genova (14.000 stotov), Savona f7.000), Trst (5.000), Livorno
(6.000)	, Olbia 16.000), Palermo
(4.000)	, Neapelj (3.000), Civita-vecchia (3.000) in Benetke
(2.000)	.
AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V BRUSLJU
Pretekli teden, so odprli v Bruslju 43. mednarodno razstavo avtomobilov. Udeležuje se je 35 avtomobilskih družb iz Vel. Britanije, Francije, Japonske, Zah. Nemčije, Nizozemske, češkoslovaške, Izraela, Združenih ameriških držav, Sovjetske zveze in Italije. Na ogledu je vsega 450 avtomobilov, od tega 15 Fiatovih. Novost predstavlja avtomobil znamke Ferrari «330 GT», katerega karoserijo je zamislil znani PininFarina.
AMERIŠKI RIŽ ZA SOVJETSKO ZVEZO Združene ameriške države bodo prodale Sovjetski zvezi še za 15,5 milijona dolarjev žita in za 7,5 milijona dolarjev riža. Doslej niso Združene države še nikdar izvozile toliko riža čez »zeleno zaveso». Skupna vrednost Sovjetski zvezi prodanega žita se je dvignila zdaj na 288 milijonov dolarjev. Gre za 143 milijonov bušlov (povprečno po ceni 2 dolarja za bušel) ali 50 milijonov hektolitrov.
RAZSTAVA DEŽNIH PLAŠČEV V FLORENCI
V	poslopju Grand Hotel Vlila Medici v Florenci bo od 6. do 10. februarja tretji «Teden dežnega plašča», to je specializirana razstava najsodobnejših dežnih plaščev domače izdelave. Razstava ima namen pokazati, kakšno stopnjo tehnične dovršenosti so dosegli domači izdelovalci dežnih plaščev, saj se uporaba teh zelo naglo širi. To je v prvi vrsti zasluga novih vrst odpornega, nepremočljivega in kakovostnega blaga, pa tudi živahnih a okusnih barv. Letos se bodo razstave udeležili tudi dobavitelji surovin, namreč tkalci in kemiki, ki so s svojimi dosežki znatno prispevali k izpopolnitvi dežnih plaščev. Med razstavo, in sicer 8. februarja, bo pod pokroviteljstvom florentinske trgovinske zbornice sestanek pod geslom r.Izvoz dežnih plaščem. Predaval bo predsednik odseka za dežne plašče pri Zvezi industrij-cev oblačilne stroke A. Borelli.
Čez 400 milijard tujega kapitala
V	decembru lani so tujci izvršili v Italiji 17 denarnih investicij za približno 2.800 milijonov lir. Toliko denarja so namreč naložili v proizvodna podjet-
a petrolejske, elektromehanske, papirne, kovinske, železarske, ke mičnofarmacevtske in gradbene industrije in na področju tekstilne industrije. Od tega je sedem naložb izvršila Švica, 4 Luksemburg, po 2 Združene a-meriške države in Vel. Britanija, po 1 Francija in Nemčija,
V	vsem lanskem letu je bilo naloženih v proizvodna podjetja vsega 36,8 milijarde lir, tako porazdeljenih: petrolejska industrija 10.987 milijonov lir, elektromehanska ind. 6.821 milijonov, papirna ind. 4.679, kovinska in železarska ind. 3.169, gumarska ind. 2.246, kemično farmacevtska ind. 1.746, poljedelstvo 523, tekstilna ind. 275, ostale industrije (gradbeništvo, gostinski obrati, lesna industrija, usnjarstvo, steklarstvo itd.) pa 1.673 milijonov lir.
V	minulem decembru so dosegle naložbe v obliki posojil ali pooblaščenega financiranja 11,5 milijarde lir. V vsem letu 1963 se je tako dvignila vrednost tovrstnih naložb za okrog 380 milijard lir. V minulem letu so-torej tuje naložbe (neposredno v proizvodna podjetja in v o bliki posojil ali pooblaščenega financiranja dosegle 416,8 mili jarde lir.
remu prijatelju znanemu francoskemu pisatelju in katoliškemu filozofu Jacquesu Maritai-nu podelil kardinalski klobuk. Maritainu je danes že 81 let. Na glasu je najboljšega poznavalca del sv. Tomaža Akvinske-ga. To bi bil prvi laik, ki bi mu bila po 116 letih podeljena kardinalska čast. Maritain. ki je vdovec, je v svoji mladosti prestopil iz protestantizma v katoliško cerkev ter živi danes v dominikanskem samostanu pri Toulousi.
Uvoz avtomobilov v Jugoslavijo za devize
Ljubljansko «Delo» poroča iz Beograda;
V	kratkem bo odpravljena administrativna prepoved za u-voz avtomobilov za posameznike. Odločitev o tem bo objavljena v uradnem listu SFRJ 1. februarja 1964. Zvezni sekretar za zunanjo . trgovino Nikola Džuverovič je danes povedal, da bo občanom, ki imajo na računu pri Narodni banki dovolj deviznih sredstev, znova dovoljen uvoz tujih avtomobilov. Avtomobile bodo lahko uvozili tudi Jugoslovani, ki so bili na delu v tujini več kot 5 let, in tuji državljani, ki se bodo zaposlili v Jugoslaviji. Dovoljeno bo uvoziti avtomobile tudi osebam, ki jih bodo podedovale v inozemstvu, in tistim, ki bodo povsem poškodovali avtomobile, zavarovane z deviznimi sredstvi.
Za uvoz avtomobilov je določena enotna carina — 80 odstotkov od vrednosti novega avtomobila. To pomeni, da bodo morali tudi tisti, ki bodo uvozili stare avtomobile, plačati carino kot za nov avtomobil. Ta. ukrep naj bi preprečil uvoz preveč starih in že iztrošenih avtomobilov.
Pred prepovedjo uvoza avtomobilov leta 1962 je bilo treba za uvoz nlačati 50-odstotno carino in 15-odstotni nrometni davek. Ker je bil zdaj prometni davek za uvoz avtomobilov do 1300 kubikov znižan za 10 odsto, je sedanje dejansko povišanje carine neznatno.
ODPRAVLJENA CARINA
NA KAVO, ČAJ IN KAKAO
Kakor poročajo iz Beograda bo odpravljena 45-odstotna carina na uvoz kave. čaja in kakavovca. Tako bo po prvih izračunih mogoče znižati maloprodajno ceno pri kavi za povprečno 280 din pri kg.
«Tomos» v letu 1964
Tovarna motornih vozil Tomos v Kopru, ki. je zašla v letu 1962 iz objektivnih in subjektivnih vzrokov v zastoj, je v preteklem letu znatno povečala proizvodnjo, ni pa še v celoti dosegla plana, ker so jo v prvem četrtletju ovirale težave prejšnjega leta. Za letošnje leto si je zastavila obsežen plan, po katerem bi znašal kosmati dohodek od proizvodnje 10 milijard 584 milijonov dinarjev, čisti dohodek pa 1 milijardo 951 milijonov dinarjev. Povečala bo tudi število delavcev in uslužbencev od lan->skih ' L945- na 2.177. Njen izvoz je planiran na 899.000 dolarjev in bo deloma preusmerjen od mopedov na druge izdelke. V kapitalno izgradnjo bo vložila 484 milijonov dinarjev. Dogradila bo novo skladišče za končne izdelke, dokupila nekaj strojev, nekaj pa jih bo odprodala, ker ne ustrezajo več proizvod nji. Nadaljevati namerava tudi gradnjo stanovanj za delavce V Kopru in Ljubljani bo uredila novi servisni delavnici. Mimo tega bo pričela v kooperaciji s francoskim podjetjem «Ci troen» spet izdelovati avtomo bile «Spaček» in «Ami».
R. G.
V	TRŽAŠKEM ARZENALU MNOGO TUJIH LADIJ. Tržaški arzenal prejema čedalje več naročil za popravila ladij, zlasti iz vzhodnoevropskih držav. Tako je bilo v zadnjih časih v popravilu kar sedem bolgarskih ladij.
j	r.j-
p«!SoPgi?e
1.;
UMRL JE TRIPCOVTCH (Trip-kovič). V Genova Nervi je te dni umrl v 70. letu starosti Mario Tripcovich, lastnik tržaške plovne družbe «M. Tripcovich», ki jo je ustanovil leta 1895 njegov oče. Tripkoviči so se preselili v Trst iz Boke Kotorske.
SPLAVITEV V MILJAH. V miljski ladjedelnici Felszegi so v minulem tednu splavili 900-tonsko trgovinsko ladjo «Arba-tax 1». Ladja, ki jo je naročila štivanska papirnica (Cartie-re del Timavo) bo prevažala papirne zvitke (za časnike) iz papirnice Arbatax na Sardiniji na polotok.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna iadja «Bled» je pristala 21. jan. na Reki, od koder je odplula proti Trstu in Benetkam. Ladja «Bohinj» plove proti Lis boni in južnoameriškim lukam. «Bovec» zapusti jutri, 25. t.m., Reko, namenjena v Trst in Benetke kjer se bo zasidrala 27. januarja. «Zelen-gora» je zasidrana v reškem pristanišču. «Pohorje» odpluje jutri, 25. t. m., iz Benetk proti Trstu in Reki. «Kraljevica» bo zapustila 28. jan. Benetke, namenjena v Trst. « Dubrovnik« prispe danes v Apapo, nakar bo odptovovala v Temo.
- NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv:	«Avala» 1.
februarja;
Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: «Ko-strena» 5./10. feb.;
Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: «Velebit» 20. februarja;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Treči maj» 31. jan,;
Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: «Labin» 28. januarja.
Prihodi v Trst «Pobjeda» (Severna Evropa) 24. jan.; «Trebinje» (ZDA) 25. jan.; «Šibenik« (zaliv ZDA) 1. februarja.
Trojna zveza čez Jadran
Reška plovna družba «Jadroli-nija» je naročila pri genovski ladjedelnici Ansaldo približno 3.000-tonski trajekt, ki bo povezoval jugoslovansko in italijansko obalo. Dolg bo 95 in širok 16 metrov; opremljen bo z dvema motorjema, ki bosta razvijala 6.000 konjskih sil, plul pa bo s hitrostjo 18 vozlov na uro. Na krovu bo imel 100 avtomobilov in 500 potnikov, delno v kupejih; dpgrajen bo v prihodnjem letu. «Jadrolinija» namerava uvesti v svoj program še druge trajekte, ki naj bi pluli na progah Zadar-Anco-na, Spllt-Ancona, Split-Bari in Dubrovnik-Bari.
Reka bo zboljšala pomorsko radio-službo
Zadnja leta, odkar so tudi enote obalne plovbe in ribiškega ladjevja opremljene z ra-diooddajniki, se je promet tako zgostil, da se na običajnih valovnih dolžinah občuti prav močna zasičenost radiokomuni-kacije, ki gre na škodo zanesljivosti medsebojne povezave zainteresiranih.
Nastopila je preka potreba, da se zamenja, ojači mreža o-balnih radiopostaj z novo močnejšo. Pri tem poslu bodo sodelovali PTT, (pošta, telegraf, telefon), brodarska podjetja in
O pomanjkljivosti v sovjetski kemični industriji
Kakor smo že poročali, je predsednik Hruščov na zadnjem zasedanju Centralnega komiteja sovjetske komunistične stranke povsem realistično očrtal položaj sovjetskega kmetijstva m napovedal odločne ukrepe za njegovo zboljšanje. Med temi ukrepi je velik kredit za izgradnjo kemične industrije, ki naj sovjetskemu obdelovalcu zemlje omogoči nabavo zadostne količine umetnih gnojil.
Predsednik Zveze sovjetskih sindikatov Grišin je ob tej priložnosti navedel podrobne vzroke, ki ovirajo hitrejši razvoj proizvodnje kemikalij v Sovjetski zvezi. Za izgradnjo kemične industrije bodo v bodočih sedmih letih vložili 2.882,88 milijarde lir. Pri planiranju kemične industrije naletijo na razne velike težave. Tako ni na voljo dovolj strokovno izvežbanih de. lavcev. V tem smislu so potrebni odločni ukrepi. V Sovjetski zvezi je 4.000 raznih poklicnih šol, od teh samo 50 šol vzgaja mladino za kemično indu strijo. V samih obratih se vodstva ne zanimajo dovolj za šolanje delavcev. Da bi si kemična industrija zagotovila zadostno število delavcev, naj si ta skuša pridobiti iz gradbene industrije čimveč mladih ljudi. V novih industrijskih obratin naj zagotovijo delavcem boljše delovne pogoje in boljše dohodke. V premnogih novih o bratih ni niti primernih menz («kantin»).
Proizvodnost delavcev ni v ke mični industriji zadovoljiva. Načrti za avtomatizacijo so bili v letu 1962 izvedeni samo v raz merju 62 odsto, načrti za mehanizacijo težkega dela samo za 44 odsto. Tudi leta 1963 niso izvedli predpisanih norm Popravila in remonti v tovarnah povzročajo veliko izgubo časa;
preveč časa gre v izgubo zaradi prevoza in drugega postranskega dela. Predpisi za zagotovitev varnosti na delu se ne izvršujejo v zadostni meri. Pogosto zahtevajo vodstva upora bo prevelike energije od posameznega delavca namesto, da bi delo mehanizirala. Nagrajevanje v industrijskih podjetjih ne ustreza zahtevam. S podeljevanjem nagrad so leta 1962 povišali dohodke delavcev v kemičnih tovarnah samo za 9 odstotkov, ne pa za 20 do 30 odstotkov, kakor je bilo predvideno. Pogosto so ravnatelji podjetij z raznimi triki preprečili izplačilo nagrad.
Oblasti za planiranje, je nadaljeval Grišin, pogosto ravnodušno reagirajo na upravičene kritike. Včasih načrti za gradnjo novih obratov že zastarijo, ko bi jih morali pričeti izvajati, včasih pa ni na razpolago dovolj gradiva in strojev za obrate, že dograjene tovarne ne morejo začeti obratovati, ker ni na voljo vseh nujno potrebnih strojev; druge tovarne zopet ne obratujejo, ker nimajo dovolj surovin.
Tudi Masurov, tajnik beloruske komunistične stranke, je ugotovil, da kemični obrati pogosto ne izkoriščajo vseh pridobitev in odkritij znanosti, ker nimajo te tovarne ustreznih poizkusnih laboratorijev. Prof. Keldiš, predsednik Akademije znanosti, je izrazil željo, da bi država podelila ustrezne kredite za uskladitev znanstvenega raziskovalnega dela; ustanovili naj bi raziskovalni center za kemično industrijo. V nekaterih kemičnih inštitutih se bavijo s postranskimi vprašanji, medtem ko še do danes niso odkrili sredstva za uničevanje plevela.

morsko ribištvo. Stroške potrebnih investicij si mislijo razde liti po naslednjem ključu; PTT 25 odsto, brodarska podjetja 50 odsto, ostalo pa bi prevzeli morsko ribištvo in transportne a-gencije. Zanimivo pri tem je, da bodo za boljšo ekspeditiv-nost in v izogib motenj porazdelili inštalacije, tako da pride prejemnik na določeno mesto nad luko Balcar, oddajnik pa bo na otoku Krku. Gradbena dela in vse inštalacije bodo izvršila domača podjetja, le nekaj specialnega materiala pričakujejo iz inozemstva. Sicer se v podrobnosti komunikacijske tehnike in mednarodne povezave v radioslužbi na temelju obstoječih dogovorov ne bomo spuščali, vendar si lahko predoči-mo prednosti službe po takšnem izboljšanju, ker bo poleg teleprintrske univerzalne zveze po kopnem tedaj možno tudi posredovanjem obalne radio-službe prek ladij na plovbi komunicirati z drugimi, oddaljenimi predeli mnogo zanesljiveje kot do zdaj. Kako je to važno v splošnem pogledu, posebej pa še v komercialnem, ni treba poudarjati.
Po načrtu bo ta izboljšana služba delovala v celoti leta 1966; lahko pa rečemo, že zdaj. da se bodo investirani stroški hitro rentirald, v glavnem iz dveh razlogov:	1. zaradi hi-
trejšega, boljšega in zanesljivega poslovanja dobro povezanih podjetij s svojimi in tujimi ladjami, im 2. zaradi prihrankov na devizah, ki se bodo morale do tedaj še vedno oddva-jati za izplačevanje tujega posredovanja v lastni radiokomu-nikaciji zaradi preslabe domače mreže s premajhnim radiu som učinka.	L.
1 MILIJARDO ZA
LADJEDELNICO ULJANIK
Puljska ladjedelnica «Ulja-nik» bo letos porabila okoli 1 milijardo dinarjev za obnovo in modernizacijo svojih obratov. Po izvršitvi teh del bodo v ladjedelnici lahko gradili ladijske Dieslove motorje 25.000 konjskih sil. Ladjedelnica je nabavila tudi dve 45-tonski dvi. gali. Za modernizacijo tovarne Dieslovih motorjev bodo porabili 225 milijonov dinarjev.
Df/vd#?
POVEČANJE DENARNEGA OBTOKA V ITALIJI. Agencija «Interpress» sporoča, da je 31-decembra 1963 denarni obtok v Italiji znašal 3.697 milijard lir (3.234,5 milijarde v letu 1962). V minulem letu se torej povečal za 462,5. milijarde ali 14,2 odsto. Predlanskim je denarni promet napredoval za 16,2 odsto v primeri z letom 1961.
Po paviljonih sejma «Moda 1964»
Pismo iz Jugoslavije
(Nadaljevanje s 1. strani)
družbeni načrt na predpostavki, da je bilo tudi na tem področju naj hujše prebredeno in da v prihodnje lahko pričakujemo samo razvoj. Seveda je treba pri tem računati z vremenskimi muhami. V tej zvezi naj o-menimo to, da se nenehoma veča obdelovalna površina druž benih (državnih) posestev, da se kmetovalci vedno bolj vključujejo v sodelovanje z družbenimi kmetijskimi posestvi, da se že čuti poseg na trg velikih kmetijskih kombinatov in podobno.
Od kmetijstva do predelovalne industrije
Kot v industriji se tudi v kmetijstvu ustvarjajo veliki o-brati — kombinati z industrijo in podobno — kar pomeni ne samo navadno kooperacijo, temveč vedno večjo integracijo tu di na tem področju. Omenimo naj samo primer integracije vse živilske industrije ha enem izmed najbolj pomembnih kmetijskih območij, to je na območju Zrenjanina. Tu se je združila v enotno podjetje vsa živilska industrija z več kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi posestvi. Kombinat zaposluje nad 4000 delavcev. Z omenjeno integracijo je bil zaokrožen proces od kmetijstva do predelo valne proizvodnje, ki se bo zaključil še z lastno prodajno mrežo. Naj omenimo, da v > kviru omenjenega industrijsko kmetijskega kombinata delajo: tovarna sladkorja, tovarna be-konov in konserv, tovarna olja in rastlinskih masti, tovarna škroba, tovarna piva, živinske krme, mlekarna in toplarna. že
v	prvem letu poslovanja je kombinat dvignil proizvodnjo za nad 25 odsto, računa pa se, da bo z ureditvijo notranjih odnosov in s prehodom na specializacijo v proizvodnji uspeh še znatno višji.
ŠE VEČ OD TURIZMA
Morda je za zunanje opazovalce najbolj zanimivo kakšne perspektive so predvidene na področju tujega turizma. Samo nekaj številk: v nadaljnjih sedmih letih — za kar je v pripra-
vi	poseben načrt gospodarskega razvoja — naj bi letno zgradbi po 17.700 ležišč v zidanih zgradbah, po 5000 v taboriščih, do 8000 pa v zasebnih gospodinjstvih. Tako bi dosegli, da bi 1. 1970, to je ob koncu sedemletnega plana obiskalo Jugoslavijo do pet milijonov tujih turistov, število nočnin pa bi se dvignilo na približno 20 milijonov. Devizni zaslužek naj bi to leto dosegel — 220 milijonov dolarjev (lani 60 milijonov). Za dosego tega uspeha bo treba investirati 336 milijard dinarjev.
—žj—-
V soboto je namestnik zveznega tajnika za industrijo Vinko Hafner odprl IX. sejem «Moda 1964» na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Svečanosti so prisostvovali predstavniki oblasti in gospodarskega življenja, med njimi podpredsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, predsednik gospodarskega zbora skupščine Leopold Krese, član izvršnega sveta Rudi Čačinovič, republiški tajnik za industrijo Drago Dolinšek in predsednik Gospodarske zbornice SRS Riko Jerman. Vinko Hafner je omenil uspešno poslovanje jugoslovanske v-blačilne industrije v preteklem letu ter dodal, da so bili plani proizvodnje, prodaje pa tudi plan izvoza izpolnjeni. Oblačilna industrija napreduje tudi po kakovosti in izbiri izdelkov — o tem priča tudi sejem ((Moda 1964» — vendar bi v bodoče domači ustvarjalci v oblačilni stroki morali pokazati več originalnosti, a ne slepo posnemati tuje vzorce.
Po nagovoru namestnika zveznega tajnika za industrijo je glavni ravnatelj Gospodarskega razstavišča Karel Kušar povabil prisotne, naj si ogledajo se-
Izdelki «I3KRE» po vsem svetu
Podjetje «Iskra» ie lani povečalo izvoz na 1,525.000 dolarjev nasproti 1,091.000 dolarjev v prejšnjem letu. Skoraj dve tretjini tega izvoza sta odpadli na matično tovarno v Kranju. Samo v decembru so izvozili za 186.000 dolarjev izdelkov, in sicer v Turčijo, ZDA, Maroko, Saudsko Arabijo, Libanon, Brazilijo, Avstrijo, Belgijo, Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo, Švico in Sirijo.
Izrael, Avstrija in Nigerija ter EGS
Iz Bruslja poročajo, da je komisija Evropske gospodarske skupnosti sestavila poročila glede pogajanj o pridružitvi Izraela in Nigerije. Tudi poročilo glede pridružitve Avstrije bo sestavljeno pred zasedanjem ministrskega sveta, ki bo v začetku februarja. Izrael zahteva posebne ugodnosti glede izvoza pomaranč v države EGS, ki pa jih EGS ni sprejela v celoti. Vprašanje uvoza pomaranč iz tretjih držav namerava EGS rešiti v celoti. Na dnevnem redu je tudi vprašanje pristopa Velike Britanije, čeprav ni verjetno, da se bodo kmalu obnovila pogajanja. O vprašanju pristopa Velike Britanije bodo razpravljali posredno v okviru Unije Zahodne Evrope v Londonu še te dni. Na tej konferenci bo govora tudi o Kenne-dyjevi rundi, o svetovni gospodarski konferenci Organizacije združenih narodov ter o sporazumu glede zavarovanja patentov.
jem. Že bežen ogled razstave pokaže obiskovalcu, da jugoslovanska oblačilna industrija naglo napreduje. Izdelki so čedalje lepši, pa tudi izbira postaja bogatejša. Prav zaradi svoje kakovosti ti izdelki lahko konkurirajo tujim, kar omogoča tudi povečanje izvoza.
Tako na pr. izvaža tovarna obutve «Peko» iz Tržiča že tretjino svojih izdelkov v inozemstvo, v Združene ameriške države, kamor bo letos podjetje izvozilo okoli 70.000 parov ženskih škornjev; nadalje v Sovjetsko zvezo, kamor izvaža o-koli 100.000 parov čevljev na leto, pa tudi v Zah. Nemčijo. Tudi tovarna «Jadran« (nekdaj «Adria») iz Mirna dela za inozemstvo. Svoj obrat je povečala in modernizirala, tako da bo letos z istim številom delavcev (360) izdelala 370.000 parov čevljev (lani 320.000). INDUSTRIJA USNJA NA VRHNIKI, ki izdeluje samo svinjsko usnje, izvaža tudi v Italijo; vrednost tega izvoza doseže 400.000 dolarjev na leto. Tovarna je razstavila tudi usnje tipa «Kras», ki ga uporabljajo za izdelavo drobne galanterije. Potrebne surovine uvaža tudi z Laponskega. Naj omenimo še izdelke tovarne usnja «Konus» (Konjice), tovarne galanterije cToko« (Domžale), ki izdeluje zlasti torbice in kovčke. Med številnimi tovarnami konfekcije iz Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik opazi obiskovalec tudi izdelke tovarne pletenin iz Sežane (TPS). Na področju pleteninskih izdelkov je napredek viden.
Oblika in barve naše stanovanjske opreme
V posebnem paviljonu letošnjega sejma ’Moda 1964’ na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je letos prvič razstava 'Sodobna oprema’, ki vzbuja veliko zanimanje med obiskovalci. Takoj moramo pribiti, da ne gre za neko slovensko razstavo, ki bi dišala po folklori in še imela morebiti nekoč neogibno 'kmečko sobo’! Ta 'Sodobna oprema’ je res sodobna in lahko sodi v katero koli napredno industrijsko državo Evrope. Eno izmed glavnih vodil pri oblikovanju 'Sodobne opreme’ je bila postaviti sodobno opremo v sodobna razmeroma majhna mestna stanovanja ne glede, ali gre za zasebno hišico ali stanovanje v stanovanjskem bloku! Oblike so praktične, ali, kakor pravimo, funkcionalne, barve ne- kričeče, pa vendar poživljajoče. Nič pa ni ekstravagantnega, nemogočega ali drznega, ampak vse zelo preprosto in nič takega, kar bi vznemirjalo. Polno je preprostih polic, pisalne in druge mize so potisnjene nekam na rob, stolice preproste, kavči in postelje so napravljeni za počivanje; les je v svojih naravnih barvah, nobene ekzotike ne v materialu in ne v zasnovi. Sedem slovenskih industrijskih
Gospodarska moč EGS in drugih držav
EVROPSKO SKUPNO TRŽIŠČE V PRIMERJAVI Z VEL. BRITANIJO ZDRUŽENIMI AMBRI ŠKIMI DRŽAVAMI IN SOVJETSKO ZVEZO
Prebivalci (mil.)
Proizvodnja jekla (mil. ton) Poraba energije na preb.
(mil. ton prem.)
Proizvodnja avtom, (v tisočih) Proizvodnja žitaric (mil. ton) Proizvodnja mesa (mil. ton) Proizvodnja mleka (mil. ton) Uvoz (mil. dolarjev)
Izvoz (mil. dolarjev)
Zlate in val. rezerve (mil. dol.) Napred. industrijske proizvodnje 1958-1963
Napred. domače proizvodnje 1958-1963
. ES T	Vel. Brit.	ZDA	ZSSR
173	53	190	223
72	20	91	76
2,6	4,9	8	2,9
4.831	1.675	6.644	578
52	9	174	121
7,9	2,1	16,4	8
61	12	57	58
22.327	12.578	16.236	5 832
20.638	11.059	21.320	5.998
16.855	2.806	16.156	
44,7%	16 %	33,5% —
26,4%	14,1%	22,5% —
podjetij je lani ustanovilo zavod ’Studio za stanovanje in opremo’ v Ljubljani, a na prvi razstavi tega studia, na letošnji 'Sodobni opremi sodeluje vrsta specializiranih ing., arhitektov, moških in žensk, ter 40 različnih proizvajalcev opreme. Sredstva za razstavo so dali ’Slovenijales - Kooperativa’, In-duplati’ v Jaršah in 'Tovarna Dekorativnih Tkanin’ v Ljubljani. Dnevna soba, spalnica staršev, fantovska soba, otroška soba samska, soba, dekliška soba, razne vrste kuhinj in kopalnic so pa take, kakor morajo biti, da se ne jeziš zaradi ne-praktičnosti in da jih hitro in lahko počistiš, skratka, sobe za sodobnega človeka, če bi si naš človek izven Slovenije zaželel imeti sodobno in praktično opremo ali za svoje mestno stanovanje ali pa vveekend hišico kjerkoli na slovenskih tleh ne glede na državne meje, mu ne bo žal, ako bo prej konzultiral Studio za stanovanje in opremo v Ljubljani.
ar
Vdor sintetičnega blaga v oblačilno stroko
'Moda 64’, je že deveti sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ta sejem se je že toliko specializiral in razširil na razne panoge, da mu postajajo prostori že pretesni. Sicer se pa temu ne smemo čuditi, ako pomislimo, da ima samo mala Slovenija okoli 80 industrijskih obratov oblačilne industrije in da v Sloveniji že ne srečaš več kmečko oblečenega človeka, razen prav starih mamic in dedov. Povprečna raven, kak* je slovenski človek oblečen, presega seveda način in kakovost oblačenja drugih jugoslovanskih republik in tudi sosednih narodov v evropskem prostoru. Ni pa v Sloveniji skrajnosti v modnih novostih, so pa ljudje po slovenskih mestih oblečeni po evropski modi, ki zaostaja letos, že komaj po nekaj mesecev za modo najbolj razvitih in vodilnih držav, kakor so npr. Italija in Francija. Naslanjanje na dunajsko modo je že stvar preteklosti, vzorniki slovenskim ustvarjalcem mode sta oba romanska naroda. Neprimerno bolj kot zadnji 2 leti priča letošnja 'Moda 64’, o še hitrejšem napredku konfekcije in še širšem vdoru sintetičnega blaga. Ker je bilo treba pri prejšnjem volnenem in bombažnem blasru uvažati skoro vso surovino, je uporaba sintetičnih vlaken in mas prihrana na devizah. Nova posebnost letošnjega sejma je tudi nastop velikih industrijskih združenj, kakor je n. pr. 'Poslovno združenje tekstilne industrije Ljubljana z okoli 30 industrijskimi podjetji in okoli 80 milijardami btto proizvodnje ter Uniontekstil v Zagrebu približno iste velikosti.	’
Ves čas trajanja sejma 'Moda 64 (dvanajst dni) sta vsak dan po dve reviji: v popoldan-danskih urah za modele konfekcijske industrije, zvečer pa v glavnem modeli tekstilne industrije. Nad 50 odsto slovenskih žensk je zaposlenih, so finančno neodvisne od moških in se seveda zelo zanimajo za revije, ki bodo imele tudi take modele, ki razburjajo in dražijo k razpravljanju in polemiki ter bodo morali ustvarjalci de-senov in barv marsikatero preslišati, ali pa celo tudi požirati očitke, da ne znajo vzgajati okusa pri množici preprostih kupcev. Nekaj imajo kritiki prav, večinoma pa ne, ker je le treba pogledati povprečnega slovenskega človeka, kako je okusno, solidno in tudi moderno, pa čeprav le z zastojem nekaj mesecev, oblečen.
ar
IMPEXPORT
UVOZ - IZVUZ . ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telei 38-136 - 37-725
Oddelek zb kolonialno blago Ul. del Bosco 20 Tel. 50010 1’elegr-: lmpexport - Trieste
GKMKN I IN GRAD. MESO IN ŽIVINO
U VA JU A :
VSAKOVRSTEN LES BENI MATERIAL -
IZ VAZ, A
tehnični material razne stroje
TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu
1HOBILI MADALOSSO
TRST . TRIESTE, ul. XXX Ollobre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-740
Pohištva dnevne sobe oprema (MlcLbine	za urade - vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valili rim, 29	Ul. F. Filzi, 7
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A. - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G L A V/N I G A U R 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon ŠT 38-101, 38-045 brzojavni naslov. 8ANKRE0
Na političn e m obzorju
RAZCEP
O razcepu PSI smo prejeli naslednje pojasnilo:
Del levičarske struje v italijanski socialistični stranki je izstopil iz PSI m ustanovil novo socialistično stranko pod i-menom Partito socialista ita-liano di unita proletaria — PS-IUP (Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti). Drugi del levičarske struje PSI pa ostaja v stranki; obsoja raz-kolniško dejavnost bivših voditeljev svoje struje in poudarja, da nesoglasje glede strankine politike, ki jo določi kongres stranke, ne sme oslabiti delovne sposobnosti stranke, še manj pa privesti celo do njenega razcepa. Razcep PSI je posledica vstopa socialistov v vlado levega centra. Voditelji PSIUP smatrajo, da se s tem spreminja značaj socialistične stranke; da se PSI vključuje tako v sistem ((meščanske demokracije)) in da se odreka borbi za socializem. Po mnenju voditeljev PSIUP je to prvi korak na poti, ki se mora konča-ti s socialdemokratizacijo socialistične stranke.
Bistvena sporna točka, ki je povzročila razcep PSI, je torej v gledanju na vprašanje demokratične poti v socializem: PSI smatra, da politika levega centra in neposredno sodelovanje socialistov pri uveljavljanju take politike pomeni nujno prehodno razdobje na tej poti, voditelji PSIUP pa zatrjujejo, da je politika levega centra le sedanjim razmeram ustrezajoča politična oblika teženj italijanskega neokapitalizma. Kje bo PSIUP našel svoj prostor v italijanskem političnem življenju? Spričo dejstva, da je razcep PSI nastal le na domnevah glede nadaljnjega razvoja PSI in politike levega centra, je brez realne osnove tudi domneva PSIUP, da bo zasedel tisti politični prostor, ki ga je PSI baje že «zapustil». Politične dejavnosti in perspektiv neke stranke pa ne moremo graditi na domnevah o nadaljnjem razvoju stranke, kateri smo do včeraj tudi sami pripadali, ampak le na stvarni analizi obstoječega družbenega in političnega stanja.
Razcep PSI ni zajel niti vsega vodilnega kadra levičarske struje PSI, v še manjši meri pa je zajel njene pristaše med članstvom. V tržaški pokrajini, pa tudi v okviru dežele Furla-nije-Julijske krajine, so posledice razcepa povsem malenkostne, pri slovenskem delu članstva PSI pa gre celo le za nekaj primerov. V Trstu je prešel k disidentom dr. Pincherle.
D ve JEZIČNOST NA ONI STRANI, že ob drugi priložnosti smo ugotovili, da je dvojezičnost že povsem prodrla na Koprskem. Tako so javni na piši povsod dvojezični in to npr. tudi napisi na potovalnih uradih in bankah. (V Piranu je na sedežu Narodne banke na pis v italijanščini celo prvii.
V	Kopru napovedujejo tudi odhode avtobusov v. obeh jezikih. Zdaj je sekretar za proračun in občo upravo SR Slovenije dr. Pavle Rozman razposlal občinskim upravam Koper, Izola Piran, Murska Sobota in Lendava (v zadnjih dveh občinah prebivajo tudi Madžari) navodila, kako naj v upravne organe uvedejo dvojezično poslovanje, in to v smislu jugoslovanske ustave. V javnem in družbenem življenju sta italijanski in madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom. Kjer feive poleg občanov slovenske narodnosti tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnostne manjšine, je treba v Občinskih upravnih organih na delovna mesta, ki poslujejo s strankami predpisati obvezno znanje Italijanskega oziroma madžarskega jezika ter ta me sta čimprej zasesti z uslužbenci, ki obvladajo tudi jezik narodne manjšine. Obrazci, ki jih u-porabljajo upravni organi v poslovanju s strankami, morajo biti dvojezični. Zagotoviti je treba enakopravnost obeh jezikov v pravnem postopku Zapisnik o postopku se sestavlja vedno v jeziku, v katerem e razpravlja. Odločba se izda v jeziku, v katerem se je vodil postopek; če je bil v jeziku narodne manjšine ali dvojezičen se izda odločba v obeh jezikih.
NOV ODBOR LEVEGA CENTRA V OBČINSKEM SVETU.
V	smislu sporazuma med štirimi strankami (krščanskimi demokrati, socialnimi demokrati, republikanci in socialisti) je v ponedeljek tržaški občinski svet izbral nov odbor, ki mu kot župan načeljuje dr. Fran-zil (krščanski demokrat). Sestavljajo ga: dva socialna demokrata, en republikanec, devet krščanskih demokratov. Zu-pan je orisal smernice novega občinskega odbora, ki so bile postavljene sporazumno z vsemi 4 strankami. Ena izmed točk programa nove občinske u-prave govori tudi o «politiki nasproti slovenski manjšini, ki mora predvsem spoštovati razvoj harmoničnega in dostojnega sožitja med občani italijanskega in slovenskega jezika s pospeševanjem človeškega raz-voja manjšin in z zaščito zakonitih jezikovnih in kulturnih potreb ter običajev. Vrtec s slovenskem učnim jezikom bodo odprli v mestnem središču. Poleg tega bodo organizirali po-sebne občinske izpostave v o-koliških občinah, in sicer najprej v Bazovici. Dr. Simčič je izjavil, da pomeni izvolitev novega odbora korak naprej gie-de politike nasproti slovenski manjšini, če bo novi odbor izpolnil svoje programske izjave.
Gradbena dejavnost bo popustila
Podražitev delovne sile in gradiva pa tudi denarja
čeprav je zaradi hude zime gradbena dejavnost v naših krajih močno zastala, se je v dobrih dveh mesecih gradivo močno podražilo; včasih ga je sploh težko nabaviti ne glede na ceno. še pred nekaj meseci so opekarne postavile na gradbišča npr. opeko (polno) po 11 do 13 lir komad, danes se je cena ustalila nekako' okoli 21 lir. De-tajiisti so poprej prodajali opo-ko po 14 do 16 lir komad, danes se cena suka okoli 25 do 26 lir za komad. Korci (dolžine 45 cm) so poprej stali okoli 30-35 lir, danes pa se njihova cena približuje skoraj 40 liram. Nekateri gradbeniki so mnenja, da je treba deloma pripisati to podražitev tudi mrazu, ker še mnogo opekam obratuje precej primitivno in nimajo naprav, j razlastitev.
nja novega urbanističnega zakona, katerega vsebina še ni znana, v nekaterih mestih pa tudi zaradi pomanikanja regulacijskih načrtov. Vsekakor je Cor-bino proti temu, da bi pričeli namerno omejevati gradbeno dejavnost, čeprav se je ta morda prenaglo razvila. Vsekakor ni opaziti med gradbeniki tistega poleta več, kakor so ga kazali doslej.
Drugi ekonomist, Libero Lenti, je mnenja, da ne kaže več zasebnikom investirati denarja v hiše, ker ni upanja, da bi za stanovanja v starih stavbah, ki so zdaj pod zaščito, uvedli popolnoma svobodno trgovino in ker so bile najemnine tudi v novih hišah omejene; poleg tega grozi gradbenim parcelam
da bi opeko sušile tudi pozimi. Za sam položaj je značilna okol-nost, da prihajajo gradbeni podjetniki celo iz Milana v opekarne v Furlaniji oziroma na Beneškem, od koder nabavljajo običajno opečni material naši gradbeniki, ter pokupijo velike količine gradiva. Podražitev gra. diva nastopa po mnenju drugih tudi kot posledica podražitve delovne sile; do te je prišlo zaradi povišanja življenjskih stru škov.
PODRAŽITEV
DELOVNE SILE
čim dražje je gradivo in dražja delovna sila, toliko več stane povsem logično graditev niš. čim dražja je graditev, toliko dražja so tudi stanovanja. Ker je malokatero vprašanje tako tesno povezano z' življenjem, smo se obrnili na nekega gradbenika, da bi neposredno :? njegovih ust culi mnenje o tern tako važnem socialnem vprašanju. Ta nam je svoje pogleae označil približno takole:
Do konca leta 1961 je bil po-ložaj za gradbenika in s tem tudi za tistega, ki je čakal na stanovanje ali si ga je sam gradil, povsem normalen. Zaradi draginjskih doklad se je sicer plača delovne sile od časa do časa za malenkost zvišala. Dne 1. januarja 1962 pa je nastopilo prvo večje zvišanje plač, od 1. januarja 1964 velja za vso Italijo novo povišanje plač gradbenim delavcem, ki znaša okoli 26 odsto. Lahko rečemo, da so se plače od januarja 1962 do danes zvišale za okoli 70 odsto. Ako hočemo presoditi, v kakšni meri vpliva zvišanje plač na ceno graditve, moramo upoštevati, da predstavlja delovna šila, 40 do 50 odsto celotnih gradbenih stroškov.
Glede delovne sile je treba še pripomniti, da gradbenik pogosto zaide v veliko zadrego, ker ne more zadržati stalne delovne sile, temveč se izvežbani delav-vi in zidarji sploh kaj radi porazgubijo in skušajo seveda izkoristiti izredno konjunkturo, to je veliko povpraševanje p>
zidarjih v času, ko se je gradbena dejavnost tako močno razvila.
PODRAŽITEV GRADIVA
Seveda je po mnenju istega gradbenika treba upoštevati tudi močno podražitev gradiva zlasti opečnega. Ta nam j e navedel naslednje cene: Leta 1931 se je cena polne opeke sukala okoli 12 do 13.2, danes pa okoli 22 do 24 lir za komad; cena korcev (45 cm) leta issi 27, danes 32 do 38 lir. Nekatera velika podjetja so v boljšem položaju, ker imajo z opekarnami stare pogodbe, ki so jih te dolžne izpolniti; zato še danes dobavljajo c v seno gradivo po pre-cej nižjih cenah, kakor veljajo splošno.
MOČNA PODRAŽITEV
STANOVANJ
V skladu s podražitvijo delovne sile, gradiva, pa tudi gradbenih parcel se dviga naglo tudi cena stanovanj. Do leta 1961 so gradebniki prodajali posamezna stanovanja (v kondominiju) nekako po 70.000 do 75.000 lir za kavdratni meter danes se cena že suka okoli 100.000 do 110.000 lir. Seveda je to nekakšno povprečje, saj je cena odvisna od lege same (centralne ali periferne) pa tudi od izvedbe. Poprej so računali, da stane vsak stanovanjski prostor — kuhinja s kopalnico in pritiklinami se običajno računa kot dva prostora, trisobno stanovanje torej obsega 5 prostorov — nekako milijon lir, danes se cena suka že okoli 1,5 milijona lir. Po vsem tem je trisobno' stanovanje leta 1961 stalo od 4 do 5 milijonov lir, danes stane že okoli 7,5 do 8 milijonov lir. Neki gradbenik nam je povedal npr., da prodajajo trisobno stanovanje v novi hiši y bližini tržaškega velesejma v n. nadstropju za 7,8 milijona lir, v V. nadstropju pa 9 milijonov,’ medtem ko stane v isti hiši dvosobno stanovanje 5 milijonov lir.
ALI BO KONJUNKTURA
ŠE TRAJALA?
Znani italijanski gospodarstvenik Epicarmo Corbino meni, da je gradbena dejavnost v Italiji pričela popuščati. Včasih so v to dejavnost letno naložili tudi po 1000 milijard lir. V zadnjem času je pričela popuščati iz raznih razlogov, tako zaradi podražitve denarja (povišanje obrestne mere za nabavo kapitala), zaradi pričakova-
V redkokateri gospodarski stroki se porazne posledice inflacije čutijo tako močno ka
kor v gradbeništvu. Nestalnost glede izdatkov za delovno silo in gradivo onemogoča izdelavo zanesljivih proračunov in s tem tudi predvidevanje glede prodajne cene za stanovanja. Večina podjetnikov namreč prodaja stanovanja, še preden so bila dograjena in si tako pripravi kapital za graditev.
CENA GRADIVA
NA TRŽAŠKEM
Navajamo cene gradiva v skladišču na drobno v tržaški okolici: Navadna opeka stane okoli 24 lir kos, korci dolžina 45 cm 40 lir kos, dolž. 50 cm pa od 45 do 48 lir kos, votlaki 25x23x8 cm 60 lir in 26x13x3 cm 23 lir kos. Cement v vrečah 1150 do 1200 lir 100 kg, kub. meter peska (soškega) pa 2000 lir; kilogram betonskega železa 90 do 100 lir.
TOGLIATTI SE NI VRNIL ČEZ TRST. Na poti iz Beograda v Rim se je glavni tajnik KPI Palmiro Togliatti s sežanske postaje v spremstvu ostalih odposlancev stranke ter jugoslovanskega konzula v Trstu Aleksandra Oluiča odpeljal v avtomobilu na železniško postajo v’ Tržiču. Tu je stopil v poseben vagon brzega vlaka, ki je prispel iz Trsta. Togliattija so v Trstu zaman pričakovali novinarji in predstavniki trza š-kega radia, ki bi bili radi T-> glattiju postavili nekaj vprašani o izidu posvetovanj v Beogradu.
STAVKA USLUŽBENCEV AVTOBUSNIH PODJETIJ. V ne del j o in v ponedeljek so uslužbenci tržaških avtobusnih podjetij z 48-urno stavko odločno podprli svojo zahtevo po skrajšanju delovnega umika, katerega jim vodstva podjetij nočejo priznati. Stavka je povsem u-spela, saj niso vozili niti avtobusi, ki povezujejo Trst z drugimi italijanskimi in tujimi mesti. K stavki so pristopili tudi uslužbenci zasebnih potovalnih družb, ki prirejajo izlete. Izjemo so predstavljali avtobusi mestnega tramvajskega podjetja, ki skrbi za povezavo našega mesta z Opčinami; vozili so v Sv. Križ, na Prosek m Kontovel, v Bazovico, Trebče, Podriče in Bane, ker bi sicer ondotno prebivalstvo ne moglo v Trst.
NOVA TOVARNA MESNIH IZDELKOV. V minulem tednu je začela obratovati v Žavljah nova tovarna izdelkov. Gre za eno najsodobnejših. Z elektronsk-.mi in drugimi preciznimi strojnimi napravami, pripravljajo po verižnem in povsem avtomatskem postopku prešano in okajeno gnjat, svinjske hrbte, osoljene jezike, salame in raznovrstne klobase in okajeno meso. V tovarni je zaposlenih skoraj 200 oseb. V začetku bodo predelali 800 prašičev dnevno, kasneje, v polnem obratovanju pa kar 2.400.
TOBAČNA TOVARNA V ŽAVLJAH. V Žavljah bo pričela v kratkem obratovati nova tobačna tovarna. Zaposlila bo skoraj 400 oseb, od tega okrog 370 navadnih, kvalificiranih in specializiranih delavcev in delavk. Tovarno so začeli graditi ž= leta 1956. V teh dneh nameščajo v njenih prostorih sodobne stroje za predelovanje tobaka in izdelovanje cigaretnih zvitkov; spočetka bo izdelal obrat 12, kasneje pa 48 milijonov cigaret
dnevno. Za prevoz tobaka v predelovalnico bodo uporabljali železniški tir.
V GORICI SESTANEK RIBJE EMBALAŽE. Spomladi bo gori-ška trgovinska zbornica ob sodelovanju odseka za ribolov pri ustanovi Consulta Triveneta per 1’Agricoltura priredila zanimiv sestanek, na katerem bodo razpravljali o najvažnejših vprašanjih embalaže glede na ribolov, predvsem embalaže nalovljenih rib. Na zasedanju bo predaval ravnatelj poskusnega zavoda za higieno in živinozdravniške preglede rib v Pescari prof. g. Ciani.
ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE AVTOMOBILOV. Odbornik za mestno policijo in promet dr. Venier je na tiskovni konferenci sporočil, da bo 27. t.m. začelo veljati na nekaterih delih našega mesta časovno omejeno parkiranje avtomobilov. V najbolj prometnih in razmeroma preozkih ulicah (tako v Ul. S. Nicolb in Genova) bodo na eni strani (pretežno na tisti, kjer so hišna vrata stavb označena s sodimi števili) postavljeni prometni znaki, ki bodo dovoljevali na dotičnem mestu samo 90-minutno parkiranje vozil. Vozač, ki bo hotel tam parkirati, bo moral nastaviti posebno značko za določanje časa (disco orario) na vid no mesto v notranjost avtomobila, še prej pa bo moral seveda označiti uro prihoda. Kogar bodo mestni redarji zalotili pri določevanju netočnega časa prihoda, bo zadela visoka globa.
VPRAŠANJE
KOMPLEMENTARNEGA
DAVKA
V poslanski zbornici je že prodrl zakonski osnutek vlade, s katerim je bila kvota za zaračunavanje dopolnilnega (komplementarnega) davka dvignjena na 960 tisoč lir. (V to vsoto je treba tudi vračunati odbitek 240.000 lir, ki ga dopušča zakon pri prijavi dohodkov v smislu Vanonijeve-ga zakona ter odbitke za vzdrževanje posameznih družinskih članov). Ni dvoma, da bo tudi senat odobril ta zakonski osnutek, ki predstavlja olajšanje za davčnega zavezanca. To olajšanje velja od 1. januarja 1964. Poprej so bili obdavčeni dohodki v smislu predpisov o dopolnilnih davkov od 540.000, naprej do 1. januarja 1966 pa do 720 tisoč lir. Kakor rečeno, bodo poslej obdavčeni samo dohodki nad 960000, medtem ko nižjih dohodkov dopolnilni davek ne zadene več.
Minister Jcrvolino o poslovanju avtoprevoznih podjetij
Italijanski minister za prevoze in civilno letalstvo A. R. Jervolino je izjavil, da je naklonjen pobudi za ustanovitev vsedržavnega vpisnika avtoprevoznih podjetij. Po njegovem mnenju bi bila ta pobuda tembolj koristna, ker ne bi smel vpisnik predstavljati zaprte stanovske organizacije, ampak bi združevala vse tvrdke, ki bi imele zakonite pogoje za izvrševanje avtoprevozništva. Glede ukrepov, ki so potrebni za pobijanje zlorab na tem področju je minister poudaril naslednje:
Številni zasebniki uporabljajo za prevoz blaga vozila, za katera niso prejeli ustreznega pooblastila ali dovoljenja od ministrstva za prevoze, na drugi strani pa prevažajo nekateri čestokrat blago tudi na račun tretjih oseb, čeprav imajo dovoljenje samo za prevoz na lastno roko (in conto proprio), to se pravi za prevoz blaga, s katerim sami trgujejo. Primerov
0	prvem načinu nezakonitega delovanja danes skoraj več ne izsledimo in to po zaslugi omenjenega ministrstva, ki je izdalo odlok, s katerim izrecno prepoveduje vpis v zadevni seznam ali podelitev prometne izkaznice vozilom, ki nimajo ustreznih svojstev za prejem uradnega pooblastila ali dovoljenja za prevoze. Na drugi strani sta bila sprejeta tudi dva važna ukrepa zaščitne narave,- namreč obvezna proučitev prošenj za podelitev prevoznih 'dovoljenj (za prevoze na lastno roko) s strani pokrajinskih posvetovalnih odborov in pa obvezno lastninsko potrdilo o prevoznem blagu, katerega mora dotično podjetje priložiti prošnji za podelitev pooblastila ali dovoljenja.
Minister Jervolino se je dotaknil tudi vprašanja večnega trenja med cestnim in železniškim blagovnim prometom. Težko je doseči izvajanje primerne politike, ki bi istočasno zadovoljevala tako močno nasprotujoče si potrebe prevoza po cesti na eni in prevoza po
1	železnici na drugi strani. V : prvi vrsti bi bilo treba skušati
omejiti delovno področje obeh in pri tem vskladili njune or gamzacijske in tehnične zahteve; usmeriti bi bilo namreč treba vsakega posebej na tista trgovinska področja, ki se jima tako po vrsti blaga kot po drugih značilnostih najbolj prilagajajo. Sicer pa — tako je zaključil minister Jervolino — si b tem vprašanjem ne oerijo glavo samo Italijani, ampak tudi druge države Evropske gospodarske skupnosti, tako da bi morala priti njegova rešitev prav iz te organizacije.
NAŠE SOŽALJE
Umrli so:	V Trstu 60-letni
lastnik bara na Trgu Liberta (nasproti glavni avtobusni postaji) Luigi Alzetta, ki je v kopalnici živ zgorel, ko je zaradi uhajajočega plina nastala eksplozija. Zaradi bolezni 53-letni Vekoslav Colja; dalje 71-letni Marijan Ivančič in 87-letna Sofija Žgur por. Višnjevec. V Mačkovi j ah 39-letni Aleksander Burger zaradi srčne kapi; bil je občinski svetovalec, v vojnih letih pa partizanski borec Na Proseku Marija Husu roj. Špan-ger. V Borštu 59-letna Kristma Zahar roj. Marc zaradi posledic zloma noge. Na Repentabru 64-letni Josip Purič. V Zagrebu Emil G-lažar, brat Fr. Glažarja, nameščenca Založništva tržaškega tiska. Na Peči 61-letni zidar Miha Devetak zaradi bolezni. V Dolenjem Brdu pri Grmeku v Beneški Sloveniji 67-lelni Jožef Marinič.
loiltura in ztvUmie
Za Finžgarjem Meško
Predstavniki naše najstarejše pisateljske in pesniške generacije neizprosno izginjajo, prepuščajoč torišče umetniškega prizadevanja mlajšim močem. Za Finžgarjem nas je zdaj zapustil Franc Ksaver Meško, njegov sodrug v realističnem snovanju. Izgubili smo tako z njima najvidnejša sopotnika modeme, ki sta umetniško nastopala mimo izkustev in teženj moderne umetnosti, čeprav sta včasih le rada tenkočutno prisluhnila prefinjenim izsledkom modeme slovenske besede.
S Finžgarjem in Meškom je zaključeno srečno obdobje jlo-venskega realizma, ki mu je ku-moval v drugi polovici preteklega stoletja Janko Kersnik, po-četnik slovenskega poetičnega realizma. To obdobje pa je pri svojem zatonu s Finžgarjem in Meškom sovpadlo z mogočnim vznikom sodobnega novega realizma, ki ga nekateri utemeljeno označujejo tudi kot sociami realizem ali celo kot socialni humanizem.
Meško se je rodil pred 90 leti v Kijučarovcih nad Ormožem, na vzhodnem Štajerskem.
Zaradi Vajonta 4 inženirji odstavljeni
Vlada je imenovala posebno preiskovalno komisijo, ki naj dože-ne, kdo je resnično kriv strahotne nesreče v Vajontu Komisija je ugotovila, da tiči glavna krivda za katastrofo v nemarnosti, ki se je razpasia v nekaterih javnih upravah. Na dan je prišlo, da sestavljajo u-pravni aparat, ki je moral skrbeti za varnost prebivalstva in javnih naprav na omenjenem področju zlasti glede na to, da je tamkajšnje hribovito področje krhke sestave, ljudje brez najmanjšega čuta dolžnosti. Preiskovalna komisija je prišla do zaključka, da so nekateri inženirji in drugi funkcionarji i ministrstva za javna dela jemali vso zadevo preveč na iah ko in so torej neposredno odgovorni za nesrečo. Tako so Di-li pred kratkim razrešeni svojih dolžnosti štirje inženirji; soodgovoren pa naj bi bil tudi prefekt v Bellunu. Omenjeni inženirji niso dovolj proučili geološke sestave vajontskega področja in v prvi vrsti hriDa Toc, čeprav so vedeli, da.se ta že polagoma premika v dolino. 1 Menda jih je vsa stvar zaskr-! bela šele, ko je bilq ,žg pf=po> 1 no za izpraznitev obljudenega področja in tako je 300 milijonov kubičnih metrov vode preplavilo in uničilo več vasi, med temi Longarone.
VEDNO VEČ BRAZILSKE KAVE V TRSTU. V minulem letu je dospelo v tržaško skladišče brazilskega Istituta brasilei-ro do cafe okrog 650.000 vreč ali približno 40 000 ton kave. To pomeni, da je prispelo lani v naše mesto skoraj nvakrat več brazilske kave kot v prejšnjem letu. Skladišče IBC razpolaga danes s 15.000 vrečami kave, ki jih bo menda razprodalo že v prihodnjih tednih. V zadnjem času so se znatno pomnožile tudi pošiljke brazilske kave čez Trst v srednje in vzhodnoevropske države in na Bližnji vzhod. V kratkem bo nemška tovorna ladja odpeljala čez hamburško pristanišče 35 000 vreč ali 2.100 ton kave v vzhodnoevropske države, medtem ko je ustanova IBC prodala 1.600 vreč ali 96 ton kave Izraelu.
Od podjetja MCEOMT pričakujemo nekaj več
Bogoslovje je študiral v Mariboru. Do 1. 1919 je pastiroval na Koroškem, kjer so ga avstrijski policijski organi med prvo svetovno vojno kot zavednega Slovenca zaprli, po koncu vojne pa pregnali na štajersko, kjer je služboval v Selah, pri Slovenjem Gradcu, do smrti. Med drugo svetovno vojno so ga nacistične zasedbene oblasti internirale v Bosni, od koder so mu končno dovolili bivanje v sii-škem samostanu na Dolenjskem.
Pesnikoval in pisateljeval je že kot dijak v Vesni in Domovini. Kot dozorel umetnik se je leta 1895 pojavil v ljubljanskem Zvonu. Malomeščansko družbo ie spretno prikazal v romanu Kam plovemo? (1. 1897). Najboljše črtice iz časa preloma med realizmom in simbolizmom je zbral v svojih najznačilnejših knjigah Ob tihih večerih (1. 1904) in Mir božji (1. 1906). Roman Na poljani G. 1907) je simbolična podoba «s sladkostjo in bridkostjo ljubljene domovine)). Prizadevanje zatiranih koroških Slovencev je prikazal v drami Na smrt obsojeni (1. 1908). Napisal je še celo vrsto drugih povesti, legend, dram in mladinskih spisov.
J. J.
Kulturni sliki s Hrvati
Prejšnij torek je v Slovenskem klubu v Trstu govoril hrvaški književnik Joža Horvat, ki se uveljavlja kot pisec humorističnih del. Tako so podobno njegovo delo «Mačak pod šljemom« razdelili tudi med slušalce, ki so vse izvode takoj pokupili. Horvat, ki je doma iz Kotoribe, je v začetku govoril v domačem narečju, ki je pol slovensko, pol hr-vatsko. (Zanimivo je, da je pred kratkim v celovški «Galeriji» razstavljal slovenski likovni u-metnik Jože Horvat iz Celja.) Govornik je takoj pritegnil nase poslušalce z iskrenim opisom svoje mladosti in svojih pogledov na življenje. Poudaril je, da si brez gospodarske in socialne blaginje ter politične svobode ne moremo misliti humorja. Zato ne more biti slučajno, da ta ni razvit ne med Hrvati ne med Slovenci, pač pa med Srbi. S svojo besedo je Horvat takoj ustvaril v dvorani ozračje nenavadne domačnosti in prisrčnosti.
Tako so se z obiskom in predavanjem tega hrvatskega književnika, tajnika Matice Hrvat-ske, še poglobili kulturni stiki med tržaškimi Slovenci in Hrvati. Po predavanju o življenju in delu istrskega književnika Gervaisa 'so kulturni delavci z Reke povabili na obisk predstavnike Slovenskega kluba v Trstu. Ti so se radi odzvali vabilu. Na Reki so jih sprejeli prav prisrčno.
«KAKO NASTANE
ČASOPIS*
O tej zanimivi temi bo v torek zvečer (ob 21. uri) predaval časnikar J. Koren v Slovenskem klubu v Trstu.
SMRT ŠE DRUGIH DVEH
KULTURNIH DELAVCEV
V	Mariboru je pretekli teden umrl znani umetnostni zgodovinar dr. Fran šijanec, ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo, ki je poprej deloval tudi v Ljubljani. Kot likovni kritik je bil tudi član jugoslovanske sekcije mednarodne organizacije umetnostnih kritikov.
V	Ljubljani je umrl kanonik Fran Kimovec, ki se je uspešno uveljavljal kot skladatelj na področju cerkvene glasbe.
IMENOVANJE V CELOVCU
Avstrijski prosvetni minister dr. H. Drimmel je imenoval dr.
Ker bodo verjetno že v kratkem spet živahno razpravljali v tržaškem občinskem svetu o gospodarskem položaju v mestnem podjetju «ACEGAT», bomo naše bralce seznanili z u-pravno ureditvijo in finančnim stanjem tega važnega občinskega podjetja.
«ACEGAT» je okrajšava za štiri oddelke mestnega podjetja, ki služijo za oskrbovanje prebivalcev z električnim tokom, s plinom, vodo ter za prevoze, ali v italijanščini «Azien-da Comunale Elettricitd, Gas, Acqua, Tranvie«. Zaradi razmaha motornih vozil se je zadnji oddelek «Tranvie» razširil tudi na prevoze z avtobusi in trolejbusi («Autofilotranviario»).
Občinsko podjetje v Trstu se je, kot vsa sorodna podjetja v svetu, razvijalo in širilo v skladu s tehničnim napredkom človeške družbe. Najprej je zajemalo le razdeljevanje vode kot skupne in osnovne potrebe vseh meščanov. Vodi se je kasneje pridružil plin za kurjavo ter za potrebe zasebne in javne razsvetljave. Nato je električni tok nadomestil plin v zasebni in javni razsvetljavi in delno tudi v kurjavi; poleg tega pa je služil za pogonsko silo tramvajev in trolejbusov. Končno so nastopila še tekoča goriva (bencin, nafta itd.) za pogon avtobusov. Tehnični napredek je že prehitel okrajšavo podjetja, ker so se tramvajskim progam («Tranvie») pridružile še avtobusne in trolejbusne proge («Autovie» in Filovie*), zato bi se morala okrajšava zdaj glasiti «ACEGATAF».
«ACEGAT» ima na področju razdeljevanja električnega to-
ka, plina in vode ter pri tramvajskih in trolejbusnih prevozih monopolni značaj, le pri avtobusnih prevozih sodelujejo tudi zasebna podjetja. Vendar že proučujejo možnost, da bi vsa zasebna prevozna podjetja na področju tržaške občine, ki se ukvarjajo s prevozom potnikov, vključili v «ACEGAT». Nedavno so to izvedli glede o-penskega tramvaja. Tako bi imel «ACEGAT» popolni monopol tudi nad prevozi v Trstu.
Osnovni namen ustanavljanja občinskih podjetij za splošne potrošnje prebivalcev je bil odvzeti tovrstne potrošnje zasebni pobudi in dobičku, predvsem pa, da se zaščitijo potrošniki pred samovoljnim višanjem cen. Ali z drugo besedo, da bi imeli potrošniki od pori razbij enj a teh osnovnih uslug določeno korist v obliki ugodnejše dobavne cene. Zato bi se morali meščani pogosto vprašati ali je tržaško mestno podjetje uspelo v svojem osnovnem namenu? številke, primerjave in ugotovitve proračunov podjetja za leto 1963 nam dajejo o tem zelo točen odgovor! Končno sodbo pa seveda prepuščamo razsodnosti naših bralcev.
AKTIVNOST ODDELKA
ZA ELEKTRIČNI TOK
«ACEGAT» vodi ločeno upravo za vse štiri oddelke — elektriko, plin, vodo in prevoze. Zato je predložilo za vsak oddelek lasten predračun, nakar je vse štiri predračune strnilo v celotni predračun podjetja. Pa začnimo kar v tem redu.
PRORAČUN ODDELKA ZlA ELEKTRIČNI TOK ZA LETO 1963 A) DOHODKI:
1.	Za predvideno prodajo električnega toka na osnovi prodaje prejšnjega leta, to je 224.400.000 Kw po povprečni ceni L 19.11
za Kw =	L 4.290.100.000
2.	Prispevki za priključke in razni drugi dohodki	L 121.950.000
Valentina Inzka, profesorja slovenščine na celovškem učiteljišču za nadzornika slovenske gimnazije in slovenskega pouka na koroških srednjih šolah. Odlok so dr. Inzku izročili v prisotnosti predstavnikov u-rada koroškega deželnega sveta in deželnega glavarja Wede-'niga. Za časa službovanja dr. Inzka je bilo na celovškem učiteljišču nad 80 učiteljiščnikov in učiteljiščnic usposobljenih za dvojezični pouk; zdaj obiskuje 33 dijakov tega zavoda pouk slovenščine. Dr. Inzko deluje že 15 let na šolskem področju ter je tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Nova revija v Trstu
V Trstu je te dni izšla prva številka kulturne revije «Most«. Uredniški odbor sestavljajo Vinko Beličič, Lev Detela, Fiori Lipuš, Aleš Lokar in Drago Sto-ka. Revijo je tiskala tiskarna A. Keber v Trstu. Kakor prav; uredniški odbor, nova revija noče biti glasilo kake stranke, pa tudi ne kake ideologije v oz. kem pomenu besede. Potrebna je prav danes, ko vsi čutimo, kako se kljub vsemu svet zbil-žuje, kako padajo stare pregrade, se iščejo nova pota za sožitje ter je vedno manj možno, da bi se mednarodni spori reševali z vojnami in režimi rušili z revolucijami. Revija ima oči uprte naprej, d asi hoče 0-hraniti zvestobo vsem vrednotam minulih časov. Služiti želi nadaljnjemu svobodnemu razvoju slovenske kulture ter du hovnemu utrjevanju slovenstva. Rodila se je v Trstu, ob meji matične domovine, v velikem obmorskem mestu, ki je bogato s slovensko kulturno tradicijo.
V	duhu strpnosti in ljubezni bo skušala nova revija hoditi po poti, ki so jo nakazali najvidnejši tvorci slovenske kultu* re; Trubar, Prešeren, Slomšek, Levstik, Cankar in Krek. Re vij o so zasnovali ljudje, ki jih draži spoznanje, da je treba rasti v bodočnosti iz pozitivnega v preteklosti ter da je bodočnost sveta in tudi Slovencev mogoča samo s prepletanjem in z zdravo tekmo različnih struj, gibanj in generacij v svetu.
V	prvi številki so tudi prispevki sodelavcev na Koroškem in na Dunaju. Revija bo izhajala štirikrat na leto. (V Trstu izhaja že več let povsem katoliško usmerjeni mesečnik ((Mladika« kot družinski časopis z leposlovno primesjo, ki ga urejuje prof. Peterlin s sodelovanjem dr. Škerla.)
TRADICIONALNI SLOVENSKI PLES v Celovcu je bil v soboto, 18. t.m. v dvorani Delavske zbornice. Poleg drugih osebnosti so se ga udeležili jugoslovanski generalni konzul Pirkovič s soprogo, brata F. in M. Zvvitter, predstavnika Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Pleterski in Dru-škovič ter Dušan Hreščak kot predstavnik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze v Trstu, s svojo soprogo.
..GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.-, za Jugoslavijo din 25.-. Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir
-	Pošt. tek. račun ((Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT Državna založba Slovenije, Ljubija na, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-8)
-	Za ostalo inozemstvo 3 dolarji letno - Cene oglasov: za vsak m/n višine v širini enega stolpca 60 li
-	Odgovorni urednik: dr. Lojze Bei ce . Založnik: Založba ((Gospoda: stvaa - Tiskarna Založništva trža
škega tiska (ZTT) - Trst
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, prireditve, smučišča v okolici, drsanje na jezeru, zimski športi
• Prometne zveze ugodne •

SKUPAJ DOHODKOV
L 4.412.050.000
B) STROŠKI:
Za nabavo električne energije 248.000.000 Kw po povprečni ceni L 7.87 za Kw =
Med nakupno in prodajno količino električne energije je razlike 23.600.000 Kw, kar predstavlja približno 9.5 odstotkov predvidene potrate.
za plače nameščencev (delavcev in urad-radnikov)
povračila in obresti posojil izrabljena imovina — odpisi razni upravni in drugi stroški (davki, najemnine, kurjava, razsvetljava, telefon, pošta, čiščenje lokalov, prostovoljni odstopi, itd. itd.
L 1.947.000.000
799.600.000 57.640.000
275.600.000
305.600.000
SKUPAJ STROŠKOV L 6. PREDVIDENI ČISTI DOBIČEK LETA 1963	»
3.385.440.000
1.026.610.000
SKUPAJ
L 4.412.050.000
Iz proračuna je razvidno, da zasluži mestno podjetje pri vsakem prodanem Kw električne energije približno L 11.24, to je razliko med nakupno ceno (L 7.87) in prodajno ceno (L 19.11). Ker znašajo stroški razdeljevanja približno L 6.67 na Kw, znaša čisti dobiček L 4.57 na Kw.
To dokazuje, da je ta oddelek visoko aktiven! Ker se pa celotni dobiček tega oddelka — kakor bomo videli pri celotnem predračunu podjetja — uporabi za kritje izgube prevoznega oddelka, plačujejo dejansko sko-
raj celotno izgubo prevozov tržaški potrošniki električnega toka. če ta račun še bolj razčlenimo, lahko ugotovimo, da doseže podjetje od prodane e-nergije zasebnikom, to je od 150 milijonov Kw po L 4.57, L 685.500.000 čistega dobička. Ali z drugo besedo vsak od približno 280 tisoč prebivalcev Trsta prispeva s potrošnjo električne energije za kritje izgube pri prevozih kar L 2.448 na leto, ali pet-članska družina približno L 12.240.
F. V.
(Nadaljevanje sledi)
Grand Hotel Topltce-Hled
Prvovrsten hotel odprt skozi vse leto. , Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj C. V zimski sezoni daje hotel 50 % popusta. Na razpolago ima sanke, smuči in drsalke za zimski šport. Informacije in rezervacije sprejema uprava hotela In vse potovalne agencije.,
IN NUDI
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj - Genova - Marseille -Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo - Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo - Japonsko -ZDA - Zahodna afriška obala - sredozemske luke)
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja ((SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski zelenjavni trg je živahen. Zanimivo je, da so letošnje cene v zimskem času precej nižje od lanskih. Tudi razpoložljivost blaga je letos večja. Cene mehki pšenici so poskočile, in to zaradi zmanjšanih dobav pšenice. Prodaja trde pšenice, ječmena, ovsa in riža je zmerna, medtem ko se prodaja domače koruze razvija zelo ugodno. Trg z živino je zmeren, goveja živina za rejo se slabo prodaja; toda tudi klavna goveja živina gre slabo od rok. Cene teletom so nekoliko padle, medtem ko vlada veliko povpraševanje po klavnih prašičih. Trg z mlečnimi izdelki je ustaljen; maslo se prodaja po čvrstih cenah, isto velja za sir «grana». Cene oljčnemu olju niso razgibane in tudi kupčije so slabe. Zanimanje za vino je zmerno, čeprav so cene precej čvrste. Dobro se prodajajo boljša vina.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg vštev-ši embalažo. Jabolka delicious 70-180, morgenduft 70-75, renette 70-130, hruške 100-160, rdeče pomaranče I. 60-170, exfcra 80-110, rumene pomaranče 50-70, taroki 115-180, mandarine I. 50-80, extra 100-130, limone 90-120, zelen česen 150-200, pesa 20-50, rdeča pesa 50-120, zelje 30-60, cvetača 20 do 50, korenje krajevnega pridelka 40-60, repa 20-100, čebula 30-50, dišeča zelišča 220-400, cikorija 30-60, koromač 30-80, solata 70-140, rdeč radič 100-130, peteršilj 50-100, zelena 70-130, paradižniki 180-300, špinača 40-100, buče 50-100 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN
KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveja klavna živina : voli I. 310-330, II. 240-260, krave I. 280-310, II. 180-220, junci I. 340-380, II. 300-320, biki I. 360-400, II. 300-350, teleta 50-70 kg težka 600-630, čez 90 kg težka 680-730; goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50 do 70 kg težka 650-750, 70-100 kg težka 630-700, junice 95-100.000 lir glava, krave mlekarice ISO do 220.000, navadne krave 140 do 170.000 lir glava; prašiči: neod-stavljeni prašiči 18-25 kg težki 530, suhi prašiči 25-40 kg težki 510, 40-60 kg težki 460, 60-80 kg 430, 145-160 kg 430, debeli prašiči 125-145 kg težki 430, čez 180 kg 430 lir za kg; konji za vprego 200-220, konji za zakol 260-290, žrebeta' 420-450, osli 140-160, ovce 300-320, jagnjeta 680-700 lir za kg.
KRMA
MANTOVA. Seno majskega reza 2800-2900 lir za stot, II. reza 2700-2800, III. reza 2600-2700, detelja I. reza 2400-2500, II. reza 2300-2400, pšenična slama v balah 1450-1500; sestavljena krma za krave mlekarice 5900-6000, krma za prašiče in svinje 6100-6400, krmne koruzne pogače 5500 do 5700, pogače iz pese 5500 do 5700, koncentrirana krma za govejo živino 6400-6700, za prašiče 9200-9400 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci 370-380, zaklani piščanci I. 480-530, II. 680 do 690, zaklani uvoženi piščanci 450-550,' zaklane kokoši 450-550, žive domače kokoši 600-650, zaklane domače kokoši 850-950, zaklane uvožene kokoši 450-550, zaklane pegatke 950-1050, uvožene zmrznjene pegatke 700-710, zaklar ni golobi 1500-1600, uvožene zmrznjene pure 550-650, žive domače gosi 550-560, zaklane domače gosi 650-750, uvožene zmrznjene gosi 380-400, zaklane uvožene race 550-560, zaklani domači zajci s kožo 740-800, brez kože 750-870, uvoženi zmrznjeni zajci 750-760 lir za kg. Sveža domača jajca I. 18-20 lir za jajce, II. 15-17, uvožena ožigosana jajca I. 18, II. 15 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 770-820 lir za stop/ stot, Barbera superior 12-13 stop. 950-1010, Oltrepb pavese 10-11 stop. 750-780, mantovansko rdeče vino 9-10 stop. 720-790, Valpoli-cella Bardolino 10-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 820 do 890, raboso 9-10 stop. 745-795, merlot 11-12 stop. 795-875, reg-giano 9-10 stop. 770-820, sladka filtrirana vina 10,5-11,5 stop.
VALUTE V MILANU
Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) — drobni 70-72
13.1.64
622,42
576,07
156,44
127,02
144,25
24,10
1742,35
6400,-
6000,—
722,—
Trst
debeli
22.1.64
622.43
576.20
156.65
126.99
144.23
24.09
1741.95
6400.--
5950,—
718,—
70-72
BANKOVCI V CURIHU 22. januarja 1964 ZDA (1 dolar)	4.30
Anglija (1 funt št.)	11.95
Francija (100 n. fr.)	87.—
Italija <100 lir)	0.69
Avstrija (100 šil.)	16.85
ČSSR (100 kr.)	13,—
Nemčija (100 DM)	107.50
Belgija GOO b. fr.)	8.50
Švedska (100 kr.)	82,—
Nizozemska (100 gold.)	119.—
Španija (100 pezet)	7.05
Argentina <100 pezo v)	2.90
Egipt (1 eg funt)	5.75
Jugoslavija (100 din)	0.55
Avstralija (1 av. funt)	8.85
13-400-14.400 lir za stot, moden-sko vino 9-11 stop. 770-890, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 710-730, rdeče 9-10 stop. 700-730, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455-495 lir za toskansko steklenico, navadna toskanska vina 9-11 stop. 680-780, aretino belo 9 do 11 stop. 650-760, belo vino iz Mark 9-11 stop. 770-790, rdeče 9 do 11 stop. 710-720, barlettano extra 13-14 stop. 860-930, navadno 12-13 stop. 805-860, Sansevero Delo 10-11 stop. 725-735, Pachino 12-14 stop. 830-910, vittoria 12-13 stop. 800-840, alcamo 12,5-13,5 stop. 760-790; belo vino iz Sardinije 11,5-12,5 stop. 785-825, rdeče 12-13 stop. 805-865 lir za stot/stop.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg carinjene kave: Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1260, Santos Fancy 18 1380, Viktorija V 18/19 1240; Srednjeameriška kava : Ekvador extra superior 1270, Haiti naravna XXX 1290, Kosta-rica 1400; Arabska in afriška kava: Gimma 1280, Moka Hodei-dak št. 1 1320; Indonezijska in malajska kava: A/P 1200, AP special 1220, Rob EK/1 3-5% 1180, Rob EK/1 special 1200, Rob EK/3 10-12% 1190; Slonokoščena obala 1210 lir za kg.
LES
TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III 29.000, 0-IV
28.000,	III 27.000, IV 21-000, les krajših mer 2 do 350 17-19 500, tramovi «po običaju Trst« 14 500 do 15.500, Macesnov les: I-II 38.500-40.500, I-II-III 28-29.500, III
20.000.	Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter.
ŽITARICE
LODI. Cene veljajo za stot, prometni davek ni vštet, za takojšnjo izročitev in plačilo. Fina domača mehka pšenica 7650-7800, dobra merkantile 7150 do
7300, merkantile 7050-7100, fina domača trda pšenica 9400-9600, merkantile 9100-9300, Manitoba 9600-9700, fina domača koruza 6400-6700, navadna koruza 4700-4750, uvožena koruza 4625-4675, Plata 4850-4925; neoiuščen riž Ar-borio 8100-9500, Vialone 11-12100, Carnaroli 9900-10.600, Vercelli 8650-8950, R. B. 8300-9000, Rizzot-to 7600-8400, Maratelli 8650-9450, Ardizzone 8200-8350; oluščen riž Arborio 16.900-17.400, Vialone 24 do 24-400, Carnaroli 20.900-21-300, Vercelli 19.20019.700, R. B. 15.700 do 15.900, Rizzotto 15-15.700, Maratelli 16.50016.650, Ardizzone 13.90014.300; domač ječmen 4450 do 4500, uvožen ječmen 4700 do 4900, domač oves 5450-5750, uvožen 50505200, uvoženo proso 4350 4500; pšenična moka tipa «00» 10.20011.600, tipa «0» 9640-9700, tipa «1» 9100-9250, krušna moka 91009250, moka za testenine 9900 do 10.150, otrobi tipa «0» 11000 do 11.150, koruzna moka 6450 do 6750, domača koruzna moka 5650 do 5750 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 910-920 lir za kg, uvoženo maslo 850-860, lombardsko maslo 860-870, domače maslo 870-880, emilijsko maslo 850-860, maslo iz sladke smetane 820-830; sir grana pro-izv. 1962 1050-1080, proizv. 1963 950-990, sir grana iz Padske nižine proizv. 1961-62	1050-1200,
proizv. 1962	1030-1040, proizv.
1962-63 970-990, proizv. 1963 870-900, sir grana svež 695-725, uležan 720-780, sbrinz svež 720-745, uležan 800-830, Emmenthal svež 640-660, uležan 700-720, originalen švicarski Emmenthal 920-860, nemški Emmenthal 740-780, francoski 630-720, provolone svež 700-710, uležan 810-820, italico svež 510-570, uležan 640-660, crescenza svež 450-490, uležan 550-570, gorgonzola svež 540-560, uležan 755-775, taleggio svež 540-560, uležan 680-700 lir za kg.
MED
ROVIGO. Pristen čebel j in med
MEDNARODNA CHICAGO		TRŽIŠČA 27.12.63 13.1.64 22.1.64		
Pšenica (stot dol. za 60 funtov)		220.—	223 V«	219 %
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)	'P 'P	121.—	121 V«	120 %
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .		29,—	29.12	29.12
Cin (stot. dol. za funt) ....		133.25	136,-	135,25
Svinec (stot. dol. za funt) . . .		12.50	13,-	13.—
Cink (stot. dol. za funt) . . .		14,—	14,-	14,—
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		26,—	23,-	23.—
Nikelj (stot. dol. za funt) . .		79-	79,-	79,—
Živo srebro (dol. za steklenico)	, *	35.20	35,30	35.30
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		230.—	231,-	237,—
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .		38 y»	47 1/2	46%
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .	, ,	236,—	236,—	238 V=
Cin (funt šter. za d. tono) . .	, ,	1029 'h	1049,-	10411/2
Cink (funt šter. za d. tono) . .		97 Vi	99,-	93 3/t
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• •	75 %	79i/2	78 V,
SANTOS				
Kava cSantos D» (kruzejrov za 10 kg)		1796.—	1976,-	2032,—
V minulem tednu so zabeležili na mednarodnih trgih s surovinami dvig cene bakra, cina, živega srebra, bombaža, jute, pšenice in koruze. Nazadovala je cena cinka, volne, ka'>-čuka, kakava, kave in sladkorja; pretežno nespremenjen pa je ostal tečaj svinca in aluminija.
KOVINE
Na londonski kovinski borzi je znatno napredoval tečaj bakra. Proizvodnja bakra je dosegla lani v Čilu 507.430 ton ali 2.793 ton manj kakor v prejšnjem letu, v Katangi (Afrika) pa 270.000 ton ali kar 25.000 ton manj, kar je treba v prvi vrsti pripisati tamkajšnjim političnim dogodkom. Svetovna poraba rdeče kovine bo letos po daljšem razdobju prekosila proizvodnjo. Na londonskem trgu vlada precejšnja vzhičenost med operaterji; število doseženih sporazumov in pogodb se je na nekaterih sestankih kar podvojilo. Rodezije! so se odločili, da bodo odslej črpali baker v polnem ritmu, kar pomeni,-da bodo začeli 100-odstotno izkoriščati zmogljivost rudnikov; zdaj prodajajo baker po tečaju, ki je nižji od tržnega, dočim Zveza rudnikov Severne Katange ne bo dvignila svojih cen. V Londonu je narasel tudi tečaj cina zaradi primanjkovanja te kovine. Ameriška General Services Administra-tion ni s prodajo presežkov mogla nadoknaditi nastalega primanjkljaja. Tečaj cinka je na londonskem trgu nazadoval. Svetovne zaloge te. kovine so se precej skrčile.
TEČAJI (17. januarja; v o-klepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1.016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 238 1/2 (236), cin proti tak. izr. 1.041 (1.031), svinec 791/8), cink 96 3/4	(98	3/4). NEW YORK
(stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 31,30 (30,75), svinec New-York 13,00 (12,50), cink Saint-Louis je ohranil tečaj 13,00, aluminij v ingotih nespremenjeno pri 23, antimon Laredo (dolar za tono) pri 321/2, lito železo pri 63,11, živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) 2,31/2,36 (2,26-2,30).
KAVČUK
Cena kavčuku je nazadovala. Malajski izvoz naravnega gumi ja je upadel lani na 76.068 ton, ker Sovjeti ne kupujejo več ma-
lajskega kavčuka; zadnjič so ga nabavili v novembru, in sicer 2.825 ton, medtem ko so v marcu uvozili kar 23.160 ton mala j skega gumija. Tako malo kav čuka niso izvozili Malajci že od leta 1957.
TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti tak. izr. 18 13/16 — 18 7/8 (19—19 1/8). SINGAPUR (penij za funt): 62 3/8—62 5/8 (631/8 — 63 3/8) NEW-YORK (stotinka dolarja za funt); 23,70 (24.50).
VLAKNA
Cena volni je rahlo napredovala na terminskih trgih, a drugod je nazadovala. Na avstralskih dražbah je položaj miren in ugoden za sklepanje kupčij. Francija je nabavila 15 milijonov bal južnoafriške volne; celoten južnoafriški izvoz je dosegel v razdobju julij-novem-ber 75,3 milijona bal.
TEČAJI. NEW-YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti tak. izroč. 35,30 (35,25): volna suint proti tak. izr. 156 (158), tops 183 (184). LONDON: volna vrste 64’sB. (penij za funt) 124,3 (124,5); juta (funt šterling za tono) First marks 111 (110). SAO PAULO (v kru-zejrih za kg): bombaž po drž. pogodbi št. 5 proti tak. izr. 5.500 (5.200). ANTWERPEN <v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 163,25 (162,75). ROUBAIX (Francija): volna 16,65 (16,50). KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov): juta nespremenjeno pri 230.
ŽIVILA
Kakao je na newyorškem tr gu nekoliko nazadoval, prav ta ko tudi kava in sladkor. Svetovna poraba, živil se je rahlo skrčila, še zlasti zato, ker je pridelek boba v Združenih a-meriških državah upadel v zad. njih treh mesecih minulega le ta za 7,5 odsto.
TEČAJI. NEW-YORK (stotinka dolarja za funt): kakao pro ti izročitvi v marcu 24,77 (24,95); kava v pogodbi «B» proti izr. v marcu 47,19 (48.35): sladkor proti tak. izr. 10,34 (11,02).
ŽITARICE
Na trgu v Chicagu je napre doval tečaj pšenici in koruzi. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izr. v mar. cu 223 (221 7/8), proti izr. v maju 219 3/4 (218 1/4); koruza proti izr. v marcu 120 3/4 (120 7/8), v maju 123 (122 7/8).
330-350 lir za kg (prometni davek ni vštet).
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 210-220 lir za kg, v škatlah po 1h kg 240-250, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 210 do 250, v škatlah po Vi kg 220-260, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 180-190 lir škatla, v škatlah po 500 g 90-95, grah v škatlah po 1 kg 170-180, po Vi kg 180-190, droben fižol v škatlah po 1 kg in Va kg 250-270, zelene oljke 410-430, gobe v oljčnem o-lju v škatlah po 5 kg 2200-2400 lir kg, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 260-300, kumarice v kisu 300-330, rdeča in rumena paprika v kisu v škatlah po 4 kg 220-240; marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 230-250, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg in Va kg 260-270, marelice 270-280, češnje 260-280; tuna v oljčnem olju v škatlah po 5 kg in 10 kg 1170-1250, tunina v škatlah po 5 kg 650-680, slana polenovka tipa A 290-320, tipa B 270-290 lir za kg.
OLJE
GENOVA. Oljčno olje extra 630 do 650 lir za ke. retificirano oljčno olje 505-515 lir za kg.
POPER
BENETKE. Črni Tellicherry 1025-1075 lir za kg, črni poper Malabar 1000-1050, beli Muntok 1125-1175 lir za kg.
r-n Sadje in zelenjava 1—1 ^ na tržaškem trgu
Kupčije s sadjem in zelenjavo na tržaškem trgu so precej u-godne, kajti zelenjave je vedno precej in tudi cene so dostopne,
Zelenjava prihaja še vedno izključno z Goriškega in iz notranjosti Italije. Navajamo cene za kg prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 30 do 45 (48—90), karčofi 35—43 (40—50), kapus 50—60 (90—120), cvetača 40—100 (80—200), zelje 3-0—60 (48-100), cikorija 40—50 (80—100), čebula 35—50 (70—90), koromač 30—70 (68—140), solata 60—130 (120—260), krompir 24—48 (48—80), paradižniki 80 do 300 (160—600), zelen radič 150—280 (300—480), rdeč radič 100—350 (200—700), zelena 60—90 (120—160), špinača 100—170 (160 do 240); pomaranče 40—160 (88 do 280), limone 80—110 (160 do 200), mandarine 60—160 (120 do 240), jabolka 20—130 (48—220), hruške 35—180 (68—340) lir za kilogram.
tSCnlk KMEČKE ZVEZE
Izkoristite ugodnosti «ze!cnega načrta*
Ne gre samo za zboljšanje hlevov
V zadnji številki našega lista smo poročali, da je bil razpisan s sredstvi, ki jih predvideva 17. člen zakona z dne 2. junija 1961, št. 454 (Zeleni načrt) tretji pokrajinski natečaj za zboljšanje hlevov. Zainteresirani neposredni obdelovalci morajo predložiti tozadevno prošnjo pristojnemu uradu pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, Ul. Ghe-ga, št. 6-1. do 31. januarja. Po skrbni proučitvi prošnje bo nad-zorništvo poslalo poverjenega človeka k vsakemu kmetovalcu posebej, da se na mestu prepriča o vrsti, obsežnosti in koristnosti popravljalnega ali zbolj-ševalnega dela in o tem, ali se to res sklada z določili zakona, šele nato bo nadzorništvo odobrilo prošnjo. Ko bo kmetovalec izvršil delo, bo nadzorništvo po poverjenem funkcionarju pregledalo opravljeno delo, nakar "bo pooblastilo zadevne organe za odobritev nagradne vsote (do 50 odsto celotnih stroškov za izvršeno delo).
" Država podeljuje razne denarne prispevke zaslužnim kmetovalcem na dva načina: Izplača zadevno vsoto neposredno kmetovalcu, ne da bi zahtevala povračilo; izplača del obresti, ki jih dolguje kmetovalec banki ali pa že vnaprej nakaže banki potrebno vsoto za posojilo kmetovalcu z nižjo obrestno mero. Državni prispevki veljajo za izboljšanje zemljišč (na primer razširitev nasadov), v tem primeru znaša prispevek največ 38 odsto celotnih stroškov; dalje za nakup poljedelskih strojev (največ do 25 odsto) in plemenske živine (do 25 odsto). Glede živine naj omenimo še to, da pospešuje država izločitev s tuberkulozo in brucelozo okužene živine, in sicer s podelitvijo do 20 odstotnega prispevka. Država izdaja prispevke tudi za izboljšanje higienskih naprav (do 10 odsto); za nakup semen, katera lahko nabavijo kmetovalci po polovični ceni (to velja za semena mehkega in trdega žita, hibridne koruze, domačega in uvoženega krompirja). Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pa razdeli enkrat ali dvakrat v letu nekatera semena tudi brezplačno tistim, ki razpolagajo z zadevno izkaznico za nakup semen; za nakup pogonskih sredstev za traktorje in razne stroje (pri tem je kmetovalec oproščen izplačila proizvodnega davka na bencin, petrolej, nafto,-plinsko in gorilno olje, kar predstavlja za dotič-nega precejšnjo ugodnost, saj
Svetovni pridelek sladkorja obilen
Strokovnjaki predvidevajo, da bo dosegel svetovni pridelek sladkorja v letošnji sezoni 532 milijonov stotov, se pravi pri bližno 34 milijonov več kakor v lanski sezoni. Večji je bil samo v sezoni 1960—61, saj je znašal tedaj 545 milijonov stotov. V zadnjih letih je znatno napredovala tudi svetovna poraba sladkorja, v sezoni 1961 do 1962 je zajela 548 milijonov stotov. Letošnji pridele*. sladkorja se bo povečal po naj novejših predvidevanjih za 3-1,5 milijona stotov v državan zahodnega bloka, v državah vzhodnega bloka pa oo nazadoval približno za milijon stotov, četudi so pridelali v vzhodnoevropskih državah ra na Kitajskem 1,4 milijone stotov sladkorja več kakor lani. V Sovjetski zvezi bo oridetek pa del za okrog 2,7 milijona stotov, kljub temu, da so Sovjeti v zadnjem času razširili nasad ne površine za 5 odstotkov. Kubanski pridelek no znaša' menda okoli 36 milijonov stotov ali 1,8 milijona manj kot v prejšnji sezoni in čez 16 milijonov manj od proizvodnega povprečja med 1955. in 1960. letom. V Združenih ameriških državah bodo verjetno pridelali letos rekordne kol’čine slad-
korja, prav tako se bo pridelek tega živila občutno dvignil tudi v Mehiki in v državan Srednje Amerike. Južnoameriški pridelek bo napredoval za približno 2,7 milijona stotov, v sami Braziliji, ki je najvažnejša proizvajalka sladkorja, pa bo nekoliko upadel. V zahodnoevropskih državah do vrgel 7,5 milijona stotov več, a v vzhodnoevropskih (razen Sovjetske zveze) okoli 2,3 milijona manj kakor v lanskem letu. (V zahodni Evropi so povečali nasadne površine za 3, v vzhodni pa za 5 odstotkov). Afriški pridelek bo narasel za 4 milijone stotov, v azijskih državah pa se bo pridelek sladkorja dvignil za okrog 11,8 milijona stotov (za več kot 6 milijonov samo v Indiji).
V Italiji bodo letos znatno razširili nasadne površine sladkorne pese; te zajemajo zdaj 115.000 hektarov, medtem ko so zajemale leta 1959 287.000 hektarov. V ta namen so podražili sladkorno peso za okrog 32 odsto; zdaj stane stot sladkorne pese 1125 lir, medtem ko je stal prej približno 850 lir. V načrtu je tudi revizija denarnih stroškov za predelavo sladkorne pese.
Gestisce 1 servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni I giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (Norih of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta 11 trasporto di merci anche ln porti fuori delle linee regolar'
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— «JU GOL INIJA» - RIJEKA —
predstavlja višina proizvodnega davka približno 70 odsto prodajne cene) mora prizadeti predložiti prošnjo pristojnemu uradu ustanove UM.A. (Utenti moto-ri agricoli), UL Teatro -Romano, št. 17; za namestitev in razširitev namakalnih naprav (do 50 odsto), kar pa sicer pri nas ne prihaja v poštev, saj se je edini tovrstni poizkus pri žavljah izjalovil.
Država priznava tudi še razne druge ugodnosti, katerih pa ne bomo naštevali, ker se lahko zainteresirani za tozadevna pojasnila obrnejo na sedež Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, Ul. Geppa, št. 9 (pritličje). Glede državnih prispevkov naj še omenimo, da smo navedli splošne maksimalne vsote v odstotkih, ki jih predvideva Zeleni načrt; kajti v resnici so prispevki le nekoliko nižji. Del denarne vsote namreč odpade na stroške za načrte, upoštevati pa je treba tudi to, da so denarna sredstva za Zeleni načrt omejena, pa tudi dejstvo, da poverjeno osebje kmetijskega nadzorništva čestokrat ne smatra za dovolj koristna nekatera popravljalna ali zboljševalna dela, ki jih nameravajo izvesti naši kmetovalci, zato nadzorništvo znatno zmanjša višino prispevka.
Goriški živinorejci zahtevajo višjo ceno mleku
Odposlanstvo goriških živinorejcev, ki sta ga spremljala pokrajinski tajnik Kmečke zveze in tajnik Delavske zbornice, je pred dnevi obiskalo goriškega prefekta in mu predočilo težak položaj, ki je nastal v zve-
TRST JE DOBIL NOVO TRŽNICO Z MESOM. Fred dnevi so pripeljali iz Ligurije v tržaško občinsko klavnico 50 stotov danske teletine in prednjih ter 'zadnjih delov juncev in goveda. To meso so nabavile Delavske zadruge, ki ga bodo deloma razposlale lastnim menzam, deloma pa ga bodo prodale na dražbah po maksimalnih cenah krajevnim ustanovam in zavodom. Delavske zadruge in grosisti bodo še nadalje nakupovali meso v Liguriji in ga prodajali za 200 lir ceneje kot običajno. Omenjeno meso bo menda tudi v prodaji na drobno za približno 200 lir ceneje kot do sedaj. Tako je pričela 10. t.m. obratovati prva tržaška tržnica z mesom. Te dni so začeli prodajati v našem mestu tudi zmrznjeno goveje meso (argentinsko), katerega prodaja se je po Italiji obnesla, in sicer po tehle cenah: prvovrstno meso brez kosti po 1000 j ir kilogram, pljučna pečenka 1200 lir kg in drugovrstno meso po 600 lir kg. Zmrznjeno meso je torej znatno ceneje od svežega, za katerim morda le malenkostno zaostaja glede Kakovosti. Vprašanje je seveda, ali se mu bodo naši potrošniki zlahka privadili.
Prenovljeni
HOTEL Pošta
TRG OBERDAN 1 Tel. 24-157, 35-786 ( v centru mesta, blizu železniške postaje)
Udobne sobe s kopalnico Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsaKovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
UDARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Economico finanziario
Servizi quotidiani Pagine periodiche Numeri speciali
ABBON AMENTO ANNUO:	L. 13.000
(Numeri speciali in omaggio)
MILANO,
Piazza Cavour 2
CCP 3/14166
zi s kočljivim vprašanjem odkupne cene mleka. Grosisti so namreč dvignili prodajno ceno mleka od 90 na 110 lir za liter, pri tem pa so ostale odkupne cene nespremenjene; ponekod so začeli plačevati grosisti živinorejcem še celo mani kakor poprej. Goriški živinorejci zahtevajo, da se dvigne
odkupna cena mleka, pri tem pa mora prodajna cena ostati nedotaknjena, da ne bi bili o-škodovani potrošniki. Odkupna cena naj se dvigne na 70 lir za liter, živinorejci so zahtevali od prefekta, da stori konec špekulacijam grosistov, ki plačujejo nekaterim živinorejcem samo okoli 50 lir za liter mleka.
JnixAmhOfUt Kofvrt,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX; 03-517
9
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjanin,
Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823
RIJEKA . Jugoslavija
Za časa bivanja na _ jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije.
Soc. a r. L
TRANS TRIESTE
TR1ESTE - TRST, V. Dooota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
L VAZA; vse lesne suri mane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
adriaimpexs»»
TRST, Via della Geppa, 9 Tel.: 3B-77U, 29-135
IMPPRT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT. OM, RIV v Jugoslavijo
S. P. A.
TrunsiHlria
IM PO RT EX PO RT
TRSI UL Cicerone 8-II Tel. 30-214
Skladišče: Sculo Legnanii
Vse vrste lesa - eksote . furnirje
polieslere-dekorativne plastične profile laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
Konfekcijska trgovina
FIMAR
TRST Corso Italia 1 Telef. 29-043
☆
Izbrana eleganca linije FIMAR sa moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu».
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 - Tel 2845,54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo