List 42. b Tečaj XXXIV « narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr - <« » Ljubljani v sredo 18. oktobra 1876 * m j* ^q y O b s e g : Nova trava za živinsko krmo. Poduk za povzđigo našega pređivstva. stave. (Dal.) Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) Popotne crtice. (Dalje.) Slovansko slovstvo. Avstrija in jugoslovanski boj. Nekoliko iz Mariborske vinske raz- Sadjerejcem na znanje. Novicar Naši dopisi. Gospodarske stvari Poduk za povzđigo našega pređivstva. Gosp. Andrej Piskar, ki je bil pred več leti s podporo ministersko od družbe kmetijske Kranjske v Moravski Schonberg poslan, da se ondi nauči izdelovanja V 41. listu kmetijskega časnika „Oesterr. Landw. prediva po najbolj hvaljenem Belgiškem načinu in Wocbenbl." neki gosp. A. Kodosanyi v Godollo-u na se od onega časa pečá posebno s tem kmetijskim raz-Ogerskem s tako toplo besedo popisuje in priporoča travo, delkom , je kakor pred dvěma letoma v Vodicab Nova trava za živinsko krmo. tako ki jej je imé velikánská kostréba ali rapulja tudi letos s potrjenjem sl. ministerstva kmetijstva v (Rie3entre8pe, bromus inermis), da ne utegne odveč Smartnem pri Litiji in v Stari Loki gospodarjem razkladal bolje napravljanje prediva. Po želji od-8 to travo, kateri na Ogerskem v suhih krajih tako bora družbe kmetijske je popisal svoje potovanje za r- 1 /\ Arv /\ ^ ^ "i ^v m lř\ i i /\ %i n wv * 1 o M n 1 tt T) A rw i i í ť ^ m « ^v c ú #1 ^ llv ! ^ i m m. « ^ — m m ^ X aa ^ ^ ^ J «. I — _ * _ — _ J J? H H biti, ako tudi v našem listu naše gospodarje seznanimo hvalo pojó y jo imenujejo pravi ? ,blagoslov Božji „Novice", e nad 30 let jo na Ogerskem sejejo in po tolikoletnih tudi drugi skušnjah je potrjeno, da je ni trave, ki bi tudi najhuji delujejo^. suši tako se zoperstavila kakor ta , ki se da bistvo njegovega popotnega poduka izvedó gospodarji, ki lan sejejo in predivo iz- naši tudi na slabi Smartnem pri Litiji je bil z dotičnim Bel-ilovnati, pa tudi rujavi in rumeni peščeni zemlji dobro giškim orodjem prvikrat 24. in 25. dne u. m., kjer je obnaša. Ona na pridelku še nemško deteljo (lucerno) prekosi in predenica jej ne delà škode, kakor uni. BVOJ Velikánská kostréba ima do poduk s 8Íedečim govorom začel : ------------Častiti gospodarji! Veselí me, ker Vas vidim pre- čevlje visoko cejšnje število zbranih, da bi se v današnjem kmetij- steblo z zeló razširjenim latovjem (metlicami), je tedaj skem shodu marsikaj pogovorili. visoka zeló metličasta trava. Vem da me mislite prašati : No kaj se » íjviv iiivyuivwgíM hím v u« ? Vy LU 2 ua mc LLiiDii tvj pi aoati . 11U J J ivina vsake vrste opresno (frišno) in suho rada jé. pogovorili, zakaj smo prav za prav prišli sem? bomo pa Na Ogerskem poznajo kraje, katere so pred 15 leti Gotovo mi bo vsak izmed Vas rad pritrdil, da so obsejali s to travo , izprva jo kosili, potem pa jo po- se časi dandanes silno spremenili. (Je bi nasi ocetje iz groba vstali, za glavo bi se přijeli in mislili, da niso pasli. in ti kraji so še dandanes dobri pašniki. tudi y * * .J ^ VAMWWMIUVW VIV/W4* ^mvjuiua« gj 4 VU« V O lOil i y U ć* ^IttU/ UI pi 1 1XI JLUlOilll y vi LliOV> Sejejo to travo prav zgodaj spomladi, dá se pa več na tistem svetu, kot so nekdaj bili. Večidel vsi še v jeseni sejati; setev listopada meseca se je zadnja pomnite, kako so pred tistimi leti plavale ladije gori leta še bolje obnesla kakor spomladanska. jo sejejo spomladi s pšenico, ječmenom ali ovsom, — v jeseni pa s pšenico vred zato, da več dobička od zemlje do bij o, w —^ êJ J^ V UJ AJ A VV y V MJ% UV M 1 V/ Vj* U A v^ v m IXJ 4 4 Vil j^fXM ? tflV A M V4 4 | V ^ U 1 « MagÓ8ZU po Savi, kako živa kupčija je bila takrat med Ljub- ljano in Siskom, koliko lepih denarjev ste zaslužili ta- krat na Savi kako je bilo blagostanje razširjeno. Ravno » o j/UVUÍVU » « v« v»« » vv« uwiviuM v/v* m ab ua kja v i, noi\u jo unu uia^uoiau | u i a&cii jo kakor če bi jo sejali Čisto samo, ker se prvo tako je bilo v mojem kraji ob veliki cesti. Toda leto še ne sme kositi, pa tudi ne še popasti, da površnih danes" je drugače. Ob Savi sopiba železni konj, in tisto tankih koreninic paseČa se živina ne poškoduje. Kosi se ta trava takrat, ko so metlice že dobro blago > ki ste ga nekdaj vozili na ladijah in pri kate- izrascene. kor je dadó Magószu dá ali ■ ena košnja toliko krme, ka-košnje nemške detelje. Kositi se rem ste lep denar služili, se pelje zdaj po železnici malo malo imate vi zaslužka pri tem. ; m Ni pa naš namen danes preiskovati, kaj je boljše: dá 12 do 15 let. Za krmo živine je več vredna kot sedaj aii tadaj. Vsaka reč ima svojo dobro in slabo nemška detelja, in senó njeno je še celó več vredno ta- stran in vsaka se lahko hvali in graja Toda ce se krat, ko se trava za seme pusti. da Nekateri kraji na Ogerskem toliko trpijo po suši, in pa danes ozremo okoli sebe in pregledamo naše razmere takrat so znani celemu svetu, in vendar skušnje te trave ne vniči tudi huda suša. ucijo ? da 7 vem 7 beje ) da boste rekli, da je dandanes slada kot je bilo nekdaj. Jaz sicer ne bom tajil 7 Gori omenjeni gosp. Kodosanyi, ki v Dunajském študirajo tako res ne bilo bi slabo zdaj na svetu 7 učeni možje, ki imenovano „narodno gospodarstvo u časniku priporoča to travo, bi gotovo tudi vstregel kme- da je dandanes na svetu vse bolj popolnoma 7 trdé tovalcem, ki semena te trave za poskušnj elij 7 da 7 se stanje vsega človeštva vedno boljša, če prav se nam včasi zavoij teh in onih vzrokov to drugače zdi. Pa naj je to tako ali tako ; toliko je gotovo , da kmetovalci dandanes težko shajajo, kakor sami posku- šate. Pog mo oa eni strani silno visoke davke f VI- sivanka desetkrát v tecn éasu soka placila deiavcem in poslom, na drugi strani pa je pri sto zopet vse druge potrebščine in stroške pri gospodarstvu, ? ko roka enkrat. In tak in sto drugih reééh v k m e ti i s t elikansk napredek 7 smo ki so gotovo trikrat veči kot so bili nekdaj. Res, da kakor v Abrahamovem Času pri nas v mnogih rečéh tarn tudi pridelki so dražji postali , toda ne v tej primeri jemo v nekaterih rečéh kot stroški. Dober gospodar mora biti, kdor hoče dan bi si pa kaj na stran djal, to ? v danes gladko shajati; da se redkemu posreći. Koliko pa je nasproti takih ; ki gredó rakovo pot, katerim vedno novcev primanjkuje. Res so med temi nekateri. ki so sami krivi obožali i toda > y da prav mnogo je pa tudi tacih, kateri so pri vsi skrbnosti, pridnosti in varčnosti ne morejo naprej. Pri takem našem stanji, pri takih razmerah se nam vsiluje važno vprašanje: kaj pa bo ? pa samo po se Ce bo tako naprej šio, bo konečno ves kmetijski stau popolnoma opešal in na nič přišel ! Res 7 predragi možje, to važno vprašanje je že marsikateremu glavo bělilo , a ne samo pri nas, ampak tudi po drugih deželah. Al to še ni dosti, samo popraševati, kaj bo ! Kedar voda v grlo teče ) tudi ne pomaga prašati 7 kaj bo suho. 7 treba Je misliti na rešitev, treba je plavati na Tako so tudi kmetovalci drugih dežel delali 7 m HVm BM II so bili v ravno takih razmerah, kakor smo mi. Mislili poskušali so, shajali se skupaj, pogovarjali in po- , kako bi bilo mogoče so 7 svetovali se, tako kakor mi danes spraviti se na boljši stan in napredovati vec ljudi več vé in Posnemajmo jih tudi mi drug ? , vsaj drugemu svoje skušnje pové. Poprej sem rekel, da dandanes veliko kmetovalcev slabo shaja, to ge pravi z drugimi besedami, kmetijski gospodarji imajo leto za letom vece stroške kot do-hodke, več izdajo kot pridelajo. Tak gospodar pa, če hoče, da ne pride na nič, mora na vsak način svoje gospodarstvo zboljšati. Pri tem ste mu dve poti odprti 7 na dva načina si zamore pomagati Aii mora stroške zmanjšati, da ne bodo presegali dohodkov, ali pa mora dohodke povikšati, da bodo toliki kot stroški. Mi kmetovalci moramo tedaj ali delati na to da se nam zmanjšajo davki in drugi stroški 7 1 imamo 7 ali ki jih pa moramo povikšati prihodke, da bomo přidělovali vec in bol j šib pridelkov. Prašanje je le: kaj gre lože in gotovejeV Ako prevdarimo vse današnje razmere, in pa čas, v katerem živimo, moramo spoznati , da bomo težko težko z m an i šali veliko stroškov, in če bi jih kaj, ne bomo jih še tako kmalu. Kakor so dandanes razmere vseh Evropejskih držav, je prav malo upanja, da bi se davki kaj kmalu znižali; še veči utegnejo biti, ker so tudi državne potrebsčine zmiraj veče. Tudi drugi stroški pri kmetijstvu se bodo težko dosti zmanjšali, ker že Čas tako gré, da je vedno vec novih potreb. Toraj se moramo poprijeti samo druzega pomočka 7 namrec dohodke povikšati, s tem, da bomo přidělovali več in bolj šib pridelkov. Samo ta pot nam je odprta, Če hočemo naprej, druge poti ni f Ta in uni bo morebiti rekel: No 7 in delam noč in dan, kolikor morem vsaj se trudim , pa nič ne pomaga, več ne morem pridelati. Gledite, predragi, prav o tem se začne naše razmišljevanje, naše učenje in de- lovanje. Znati moramo, vede ti moramo kaj. 7 kako in Le pomislite , koliko je napredovala obrtnija in koliko so napredovale druge^ umetnosti .v teku malo let, koliko pa kmetijstvo! Se od daleč ne sme se pri-merjati napredek v kmetijstvu pri nas z napredkom v drugih rečeh. Poglejte mašino, ki jo s o par goni! Nekaj vode in kurjave je treba za-njo, in ona vleče po železnici toliko blaga na enkrat, kolikor ga je poprej vleklo sto parov konj po cesti. Lejte šiva l no ma- šino t Komu se je pred nekoliko leti sanjalo 7 da bomo šivali kedaj brez roke, in vendar vbode njena stale najhuj drugih ravno to, da napředu pa zaostajamo 7 to (Ko prih.) J* Nekoliko iz Mariborske vinske razstave. (Dalje.) drugi zborovi seji je poročal dr. Rodler o pra-vili h za vinorejski kongres, reksi, da odsek ni bist-venih sprememb v prevdarek mu izročenih pravil za potrebno spoznah Le toliko iikor je treba bilo, da se ta pravila vjemajo z družbino je v njih predrugačil, k« postavo 7 ker je ministerstvo izreklo, da ono kongres vinorejcev smatra za družbo. Zbor je pritrdil na vedenim premembam. Namen vinorejskega kongresa je povzdiga in pospeševanje vinorejstva in vinske kupčije in pa bramba skupne koristi vinorejstva in vinotrštva Ta kongres nasvete stavil deželnim zborom in državnenm zboru, ter bo vsako leto septembra meseca v kaki dru^i po vseh potih, ki so društvu mogoča tedaj deželi na jugu in severu Avstrije shode kongrese na pravljal. Med južne dežele je vvrstil Dalmacijo, Istrijo, Trst, Gorico in južni Tirol. Shod bo vodil posebea centralni odbor. Pri vsakem shodu naj se napravljajo. če je mogoče, razstave vin, grozdja, vinorejskega orodja vod i a in učnih pripomočkov za vinorejo in kletarstvo. Ko so bila pravila sprejeta, je dr. Rosier p08kušalnice za sadje- in vinorejo v Klosterneuburgu govoril o novejših preiskavah zadevajočih trtno uš njenemu žive nji, njeni plodi tvi, razširjanji in pa pokon čevanji. Med vsemi 200 sredstvi, ki so se že poskuse ? * vala zatreti ta mrčes, ne eno ni pomagalo 7 je rekel govornik. Pametneje je tedaj z ušjo naprej živeti, kakor Francozje delajo, kakor pa tisoče potrošiti in vendar nič doseči. Delajmo mu zatoraj na to, da močne trte izrejamo in da skrbimo, da je zemlja Vinogradov kar naj več mogoče rahla zato, da po korenini ušive trte % bolj počasi gnjijó, kajti čem bolj se zakasnuje gnjili ua tem več dobi trta časa za pognanje novih korenin. Na Francoskem zato mešajo zemljo v nogradih s peskom, katerega vsaki trti dadó pol metra na globoko, okoli trte pa en meter na široko. Tudi luknie vrtajo v zemljo Trtno uš so našli ceió 8 čevljev pod zemljo, najboi) ušivo pa je trsje pod lubadjo pri vrhu. Naše dežele sreći niso temu mrčesu tako ugodne kakor je Francoska. Po kratkem razgovoru se je dr. Roslerjevo poro- čilo na znanje vzelo. (Dal. prih.) Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta Dné vredjeni po mesecih. Po ,,Oesterr. Landw. Woehenblatt." (Dalje.) Meseca oktobra. Leta 1763. Patent cesarice Marije Terezije ukazuje v našem cesarstvu nasadbo murb poleg cest. 1770. Je kmet Adam Schneckloth v Probstei-u v Schleswigu prvi navozil lapor ja na njiva svojo. Poleg njega je imel kmet Parm Drewa v Siïderditmarschen u najveó zaslug za na-peljevanje laporja na polje. Oběma se je poleg Schleswig-a postavil spominek zato Dné Leta 1807 pa več ko tri leta skoro nobene proste ure, da bi bil Razglas ministra pl. Steina vpeljuje s v o- brez skrbi se po zeleni naravi zunaj mesta sprehajal. bodno gospodarstvo z zemljiškim po- Kaj tacega se ne dá popisati, le vživati. Clovek pa, ki sesťvom na Pruskem. 9 1852 je v mestu rojen, > m kmet, ki tako „ e" vsak dan Cesar Franc Jožef I. določi 1000 cekinov si lahko napravi, me bo morda imel za prismojenega. za premijo takim, ki pusčave na visokih - 10 1866 planinah zopet z lesom zasadijo. kih Zvečer se vrne gospod župnik i bil peljal se v Ljublj y domů On po oprav obce sposto 10 1867 Je bila v Dijonu na Francoskem prva raz- van mož in ima med drugimi dobrimi lastnostmi tudi stava hmelja in piva. jako ostro, šegavo in satirično pero, zato smo se raz- Je bila svetovna razstava hmelja, piva govarjali skup pozno v noČ o tem in unem in marsi- in pivarskega orodja v fíagenau-u v kaka ostrá puščica je izletela iz različnih vzrokov na 10 1869 Alzaciji. ljudí , ki jo zaslužijo. Da bi bil državni pravdnik nazoč Se je baronu Lambertu Babo-tu postavil bil bi nas morda vse skup konfisciral 9 v Weinheimu spominek za zasluge njegove, Drug dan vreme ni nič kaj prijetnega obetalo * nviiJJUU.^U B^VUJ.UV.» - "" .-.-i vv xj 4 v n c*j p x ± j v, v u v. £ a uuutaiv, da je tukaj na visoko stopinjo povzdignil zato sem prvikrat přelomil svoj sklep: pes hoditi ter 11 1697. p08l0 VOZ 12 1806 vino- in sadjerejo. brambo vinoreje je odbor svobodnega državnega mesta Reutlingen-a na Virtember-škem prepovedal kuhati pivo, češ, da je „barke to brozgarija. se od prija ki me je peljal do Rib del se zopet na poštni Gledé drušči sem bil ta pot srečnejši, ker našel sem v trebuhu Kočevske dva znanca iz gega mi prijatelj Ljubljane, vrh iz Meng ki tega pa še dra šel gledovat Ko je prišla v Evropo groba ovčja volna iz čevsko mesto. Se vé, da je bil pogovor slovenski Avstralije kot prvi ondašnji pridelek; ostrigli postilij 12. so jo od ovác iz vzhodne Indije, ki za živež ondašnji armadi namenjene so bile tu komično ^ TV,, J^ "" OlUVGIJDJXl, AC dno koČevsko-nemški godel. Naj povem malenkost, ki se 1862. Je bila prva razstava krom pirj a v Bockwi svojemu postilijon tako hlastno^ lovi dim Je prijatelju: „Ce bi na Sakson8kem. venski, bi tudi njemu tu zgodila. Videč, da moje „viržinke", pravim vedel, da postilijon zná slo-eno dah" (Dalje prihodnjič.) a y se glasi moz y 71 „O, naj le dajo, znam tudi Kranjsko Sadjerejccm znanje gospod špraho". Spi da takrat, kedar se od nas Slovencev kdo kaj nad zna tudi dobro naš jezik smeh! Jaz pa sem imel nov dok 9 9 Mnogovrstne skušnje pri sadjereji učé nas y da J* veliko bolje presajati drevesca v jeseni nego spomladi. Priporočale so in govorile so v tem smislu tudi že „No- • n - vsce . pek Postilijon si za8modi viržinko in urno drčimo proti » Da, proti Kaj? proti peklu?" bo mord peklu Tako kdo prašal namreč se imenuje gostilnica ob svojej drevesnici imam še veliko 6—8 let starih in že cepljenih drevesic, brusek, jahelk, tudi div-jega koštanja i. dr. Cena vsem je jako majhna. cesti tik Kozlerjevega posestva, ki je pa bolj podobno raj vrt da , kakor peklu Tu tedaj to ker ima ' o — ------j— -- ---- ----- ----- j - j-----j--------vt« ja tv „peklo on a o ii u , uđi vcu pxav pu vuiji j c pu- Kd or tedaj izmed bralcev „Novic" potřebuje eno ali potnikom, ker tù dobé dobro mrzlo pivo. Mi smo se drugo sorto omenjenih drevesic, prosim, naj se blagovoli tu vstavili za trenutek in okrepčaii se nekoliko, lté« » i / y) pek prek tik lep j hiše res Pa ne strašno olj jski misli po 9 oglasiti ali osebno ali pismeno pri kar vsem Jožefu Jarcu (Martanu) v Medvodah pri Ljubljani. jak dobro teknilo y med tem solnce je drlo megle in nas jelo prav hudo greti K pro se po tej poti moraš peljati skoz yy peklo a to tudi nekaj Ozii po domovini. opotne crtice. Spisal političen sitnež. (Dalje.) Skočivši raz voz se oglasim najprej svojem pri jíiíeU ti pold gospodu k pou u Kapiauu , ker sem se namenû lijiuu uv, ^ oc opuaua ua lauiMu ucoivaj se malo razletati po stari navadi po prijetni ščetih", ki se povsod na solncu sušijo z • » njim posebnega. Vštric pa zagledaš velikánsko lipo s sedeži in mizami okrog in če si Slovan, te bo to jako razveselilo. Toda postilijon vpije zopet „einsteigen !" in kdor noce tu ostati, mora ga ubogati, kajti postilijon je despot, neomejen poveljnik svojih podložnih v vozu. Tedaj nego vdati se njegovi volji in zlesti v tre- buh „Noetove barke". Kmalu pridrdramo v Ribniško dolino ni druzega, to se spozná na tankih deskah, retah in ra Malo se in v tkol me prav prijazno sprejme in brzo pelj Ribnici smo. Voz se vstavi pred pošto, jaz se poslo- cerkvi , kjer je živahno gibanje in klepanje, ker ima vim pri tovariših in vkrenem naravnost v dekanovo dobiti nova lepa cerkev dvoje novih zvonikov. Prvi je hišo, kjer sem si bil gotov, da najdem prijatelje in so- že do strehe bil dodelan in zvonovi so že viseli v njem: mišljence. Nisem se varal, pri živahnem in mikavnem drug tudi ta že pa je bil dovrše ee dodelan, a kaj do lin. Zdaj je gotovo pogovoru nam ura v zvoniku prehitro bije. Pri tem dalje v prijetni in častiti , ko bo telo brez duše, ker še takem bi bil morda ostal v se ne ve uc v c , k daj iu aan. íí » u u wv uvuu • x ii uwvuu ow --------------j — — --------- , " - ~ ~ ~ t) ~ " — ---- "j " f • soznanim z gospodom sodnikom, izvrstnim in spošto- Ljubljanski škof, ki je ravno potoval po Dolen- ín kak zvon bo dobil Pri obedu se družbi, a zvedel sem , da utegne še isti dan tje priti vanim možem in domoljubom : zabava bila zeló ži- skem. Ce bi se tedaj tù zadela, ne bilo bi prijetno ne vabna; popoldne krompir peč Kdor pa grem s svojim prijateljem na polje meui, ne njemu tako si mislim in jo mahnem proti y nekaj, česar nisem počenjal že mnogo let Dolenji vasi z jako mi ljubim spremstvom. Izvolili ve ? kako prijetno je pri ognji pod milim nebom smo si stransko pot čez livade in travnike. Bože mili! dihati čisti gorski zrak , ozirati se po bližnjih gričih Pogled je žalostěn. Povodenj je povsod pustila strašen zelenih in daljnih planinah sivih, pri tem pa krhati, pi- »led, poljski pridelki so zadušeni, vse zalito, zablateno. hati in zobati v žrjavici pečeni krompir, bo razumel, čutila so navdajala mene, ki tega v mladosti toli-kokrat vživanega veselja nisem imel že toliko let, sploh kaka Ubogi ljudje, ki bodo morali od teh njiv in travnikov davek plaćati! In morali ga bodo, dasiravno jim je preobilne vode napojena zemlja še to požrla , kar so V _ Â - .fruj Sfc rf. Í C sadili in sej ali. Kaj bodo jedli in s čim živino ohra-nili, — — to c. k. davkarja nič ne briga. — Prišli smo v Dolenjo vas. Tu me gospoda sprem-Ijevalca oddasta, kakor po „šubu" prignanega, le s tem razločkom , da me gospoda, ki sta me sprejela, nista prašala niti po „posu", niti po drugih legitimacijah, ampak po obrazu že precej spoznala, kaj sem. Zopet živahen razgovor, a ne za državnega pravdnika, zopet je vsaj meni ura prenaglo tekla. Zjutraj je solnce mi gledalo skoz okno v sobo tako, kakor da bi bilo prejšnji dan preveč pilo; vendar je obetalo lep dan, zato se v družbi svojega prijatelja in sošolca napotim proti KoČevskemu. Ne bom tajil, da se mi je nekoliko tožilo po prijateljih, katere sem bii pustil za hrbtom, in da sem se 8 težkim srcem locil od svojega pobratima, ki me je spremil do Kočevske meje. Zdaj si na tujem, si mislim, tu ne boš našel znan-cev. Res, lotila se me je nekaka plašnost, zdelo se mi je, kakor da bi šel na tuje. Al zažvižgam si: „Slovan povsod brate 'ma", in — zopet sem boljše volje. i (Dalje prihodojič.) Slovansko slovstvo. * Jana Amosa Komenského drobnější spisy nekteré. Nákladen ,,besedy učitelské" v Praze vydal Pr. J. Zoubek. 1876. Pod tem naslovom prinasa navedena knjiga 6 spi-sov slavnega Komenskega, namreč: 1) kak bo iz šol izpoditi (spis Komenskega leta 1652.) pravila nrave (spis leta 1653.); 3. zakoni gimnazije Lešenske (spis 1. 1634.); 4) zak dobro vred jene (spis. 1. 1654.); 5. p življenja (spis 1. 1645.); 6. Kátona moralni pod- uki (spis 1. 1662.). — Da so delà Komenskega za zboljšanje šolstva neumrlega Slovana dragoceni biseri v šolskem knjižestvu, to pač vé vsak prijatelj šolstva, in da 80 njegovi spisi v Českem jeziku pravi izgledi od-ličnega pisanja, to je dokazal že Palacký v mesecniku Českega muzeja leta 1829. Hvalevredno je tedaj, da je častita „učiteljska béseda" v Pragi navedenih 6 K menskovih razprav na svitlo dala, katera čitati in vsaj morebiti deloma v slovenski jezik prevoditi, živo priporočamo učiteljem naših ljudskih šol. © >N 0 C0 NI O 0 >N dJ poznajo, se je staro tako y y da se ženi z mlado se no- cej vneti za t devojko iz Hrvaškega, 8 katero je hotel mlad pa siro- volitvam volilnih mož so mašk ženin že k poroki iti. Starec mu prišli v nekaterih krajih samo po U^rvatgi iu i\i a jiu oaaiv; ^ yj u-~x IHOZJv> ili la ovj iu ju ▼ ovwi lictpitvs ajuljc*; u v/j g vj ou^ ua UU ui j ' ali še več volilcev! To je potlej izraz občnega vstřelil! Tacih norcev je menda malo na svetu in ti so in zdaj v so bi zaprto ima, boj vkradel se da ne bi volili menjenj jo um y in poslanci po tacih volilcih izvoljeni so ka kor ovi starec; namesti da bi roženkranc v rokah imel y pooblaščenci vsega ljudstv da le postavno izvoljen In vendar je taka y zbor pa uganja take burke! Pri njem se pač potrjuje pre 1 a i • V 1 V - • y Gledé na to so volitve resne. Jez, ki sem v volitvenih pravi deželni zastop. govor, da starost ni še konec norčavosti Vipavskega 13. okt Skoro iz vseh kraj se zadevah star praktikus in dobro vem, kako kandidatje cujejo o letošnji letini le tužni gl rastejo, kako se volitve pripravljajo in izvršujejo t imel nimamo kaj elega poročati Sadj y in tudi od todi in grozdj nam sem pravico pravami v poprejšnjih dopisih — šaliti se s pri- je silno vkrčila spomladna mrzla mokrota, turšieo itd misleč na shodě poiitiških bogov „majorům pa poletna suša. Rep m et minorum gentium u y na razne vspeŠne in pesne r-je", ne- izlete na kmete, misleč na pisma in časniške „ftihl ki so po zraku frleli, misleč na naši razpuščeni razpušceni društvi, misleč na složno društvo, na vsega mogočno vlado in na mnoge drug pravim, nekako pravico magata, tine pa nam a to je le male veljave. zdaj y ko simo kem priprave delati za tudi na m pri h nj to y reči imel sem šaliti se y al zdaj, odk y t volit razpisane y peh imam stvar za resnc Volitev nočem motiti b in 80 m zd prihodnj leto kak( Stvar si sicer zdaj dobro po- Poleg polj ske ie-ših sosedov na Go- tev deželnih poslancev, bo ri nas v o I i 1 n a ke važnosti in že pomislika vredna. Zdaj se po vsi Sloveniji odmeva kak vesel bodem vsakoršneg h ali y g raj a nj sdrževaí se kandidatov. « w V1.J A y d daj bi o ni ne pravi in bezni vseh strank več „starih" ne v mladih" Slo pra tud > da ne bi drugi zlorabili potrpežljivega vodilo: nikar voliti tak eg prav rad vsem volilcem na srce položil y Časniškega papirj Jako selilo me y nu bi se mu ka vera dobra star ali mlad » ki Kar se prod aia v kih h délai prevelik humbug z domoljubjem za „liberalno", y nemško, slovensko ali laško blagó, po obilih da z zgovornostj in b ne z značajnost] in odvisnostjo (kandidatov). Po analogiji veljá tudi neznani njih skušnjab ni nič vredno. Predno nismo y nemški pregovor y> V • v • nisi bešencevi naj se ne govori beralizma 3 več i y meli smo manj davka a tudi druzih dobrot y č zd po o vrvi. a In s tem basta! To modrovanj so mi usilili neki dopisi v nekem časniku in tudi neka ured- rolci dvig čedalje Slovan ne pozabil, da pred malo leti so klerika! ga imamo bi noben v Beču za zatirane Cehe Ti beralni niška pomota (?) v zadnjih „Novicah". Přidej 80 se * moje mi tem zdi mo gnjezda trebim kandidata. s 1 a v a k 1 i c z dopisu l '-'IVI VA T i v^ UI 11 ^IttO ¥ UUU £JOk alio VUug y IlU^l OlUI Korošci in drugi pa so mutasti ostali. Pomiselka je » vrste (na koncu), ki niso tudi vredno to, kdo dandanes bolj psuj jajce iz svojega za svete pravice se bojujoČe južne brate ko kukovi nase nesrecne a * mam nic P d meni yy Vaterland" ali liberal mo to sem hotel reči, da se konečni oj i mi poprejšnjimi dopisi ne vjema, ni tedaj ralce bena uganjk yy y a Presse zakaj u klerikalni Gledé na vse to y ne pa one konservativne možé vlada podp r y y kakor tudi ne sè strogo t r a 1 n o s t y katera mi >> klerikalce ki jih libe- zato bode kot dopisniku ves čas med volitvami načelo in stal psujeio ker jim a vodilo tej priliki naj še tudi povdarim y da dopisniška politika — kolikor se ž njo pečam m oj a je véra ni še kupeija po-, katero prodadó za vsak srebernjak ! Prezgodaj me bo morebiti kdo zavrnil, že zdaj Kranjskem govoriti o nas na tvah za deželni zbor Jaz yy eine Politik der freien Hand y hodim svojo pot; nisem tega mnenja, zato priporočam našim rojakom ne gledam ne na desno ne na levo. In y kar se t sedanjih volitev, opazujem brezstransk vtaknem v svoj mirnega svojega Olimp naj leto kupijo prav veliko „prati k y 7 ki za prihodnj pri v B 1 a z n i k tiskarnici na dau y id brezstraat ,,torbico", in » če bo treba Marsikaj znabiti dadó okoli, da poduka potrebni ljudjé beró, kar piše v -------- ----i:—« Rodolťub y rim kaj po volitvah spregovo Jutre tedaj imamo volitni mee „pogovorih pod lip Blejske okolice okt r. (Poduk o umném si tmg 11. yy t. m Slog a .1 bil pravila ,,balio per tutti Dne tukaj ces. namestnik baron P in rarstvu ; nova sirarska družba ; potreba pasnega reda$ zahvala a. Mesar ju.) Ker si. kmetijska družba spoznava predsedoval v seji deželnega šolskega sveta. Tržaški veliko korist sirarskih družeb, je naprosila prečastitega y Cittad Ie koval iz tega mestnikovega prihoda gosp. župnika Mesárj y da přišel dan t. m v v Gorico važno politiško notico y češ y da se b tukajšnjo Podhomsko soseako podučevat o umneca planin8tvu in sirarstvu* Zbralo se nas je precejšnje Res je ona notica bila le pristavek dopisu našega število tukajšnjih posestnikov, kateri smo za bla g. korespondenta, kar se jasno vidi iz tega, da 8. dne okt. kmetijstva tolikanj vnetega gosp. župnika pazlj ,iOn u i m anpol tta rl a f i toi Ua^a olrl nnîl n C1 a ( ( 1 fl « 1.. ^. 1 ! I___ ~ — 1 ^ ________ _ !___*__a.___ *_______± on ni mogel vedeti, kaj bode sklenila i) Sloga po 10. oktobra. slušali, ko nas je o umnem planinstvu in sirarstvu cele Vred. ure s tako prepričavno besedo podučeval 9 da nam J« TEei» prebitr© Čas minul, in da tudi taki, katerim poprej niô ni šlo v glavo, kaj je umno sirarstvo, so spoznali, da nam je mogoče veliko veče dohodke iz naših planin dobiti, če ne bomo zmirom le po starem kopitu delali. Naši predniki so s tem sicer lahko izhajali, a velikih davkov in drugih potreb Še po imenu niso poznali , s katerimi se moramo zdaj boriti ; zdaj pa je druga. Prepričavne besede gospoda govornika so zato prieujoČim tako globoko segle v srce, da za trdno upam, da pomladi že eno precej močno sirarsko družbo na novo napravimo in na naših planinah v Meji dolini in Kleku začnemo masten sir napravljati. Al vsak začetek je težák , in tako je tudi pri sirarskih družbah , kajti one so prekuc vsega dosedanjega planinskega gospodarstva, in od začetka tudi kotel in druga naprava veliko stane, kmet pa se vsake nove reči 8 strahom poprime, posebno če je treba še precej denarja v roke vzeti. Zato se pa tudi zanašamo, da nam bo sl. družba kme-tijska, katera taka podvzetja blagovoljno podpira , pri-bodnje leto kaj pripomogla, ker za letos bi že prepozno prišli s svojo prošnjo. — Tudi je na naših pašnikih velika napaka ta, da se ovce in goveda vse navskriž pasejo, in sploh ovce še po lepših krajih pred govejo živino. Tako vse pašnike pokončajo, zato pa ima vsa okolica zavoljo nekaterih termastih gospodarjev in lenih pastirjev veliko škodo. Al kaj, ker srenje^same ne morejo taki m svojeglavnežem v okom priti. Želeti bi bilo. da bi sl. deželni zbor to reč v roke vzel in da bi se napravil paš ni red, kar bi mnogim krajem naše dežele koristno bilo. *) — Konečno pa še javno izrekam srčno hvalo za trud in izvrsten poduk preČast. gospodu Mesar ju, katerega bi le še to prosili, naj bi nas tudi pri napravi sirarskega društva blagovoljno podpirai. Iz Ljubljane. ( V sejah deželnega odbora 10. in 14. oktobra) so se med drugim obravnavale sledeče reči: Sklenilo se je, da se programa deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu natisne 500 eksemplarov ter da se razpošlje tudi Kranjski kmetijski družbi v razdelitev med kmetijske podružnice in pa župništvom v vino- rejskih krajih; — h konecletni preskušnji 30. dne t. m. na Slapu posije dež. odbor svojega zastopnika; — poročilo vodstva te šole o udeležbi pri vinorejski razstavi v Mariboru, pri kateri je šola za vinske pridelke, vinorejsko orodje i. t. d. přejela sreberno državno svetinjo in poleg nje tudi vinorejski atlas v dar, vzelo se je zadovoljno na znanje. — Županstvu v Podrečah 3e na njeno prošnjo za sprejem neke hirave ženske v novo hiralnico, pové, da hiralnica Ljubljanska ni deželna naprava, da toraj deželni odbor tej prošnji ne more zadostiti. — Sklenilo se je, ponoviti pismo na Ogersko ministerstvo, naj učini, da se deželnemu odboru pošiljajo od Ogerskih uradov pisma v nemškem ali v kakem slovanském jeziku, ker Magjarskih dopi-sov ne more sprejemati. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se služba nadučitelja v Višnjigori podeli sedanjemu nad- učitelju Janezu Skrbincu v §ent-Vidu pri Zatičini, kakor tudi temu, da se plača šolskega učitelja v Krašnji povikša od 400 gold, na 450 gold, na leto , ter da se postavi v proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1877. in 1878. po 700 gold, podpore za zidanje šolske hiše na Sušici. — V okrajni šolski svèt za Ljub- *) Ker deželni zbor sam po sebi brez kake druge inicijative ce more te res važne stvari pričeti, zato bilo bi prav , da g. Mesarja naprosíte, naj bi on pribođnjemu občnemu zboru družbe kmetijske, ki bode okoli 20. novembra, predlog' stavil, da diužba kmetijska za pridobitev zaželene postave potrebne korake stori. Gosp. M^sarju, kateremu so razmere planiustva tuđi druzih dežel znane, ne bilo bi težko, tudi nacrt pasnega reda osnovati. Vred. ljansko okolico na triletno dobo od 1877. leta naprej je deželni odbor imenoval sedan ja solska svétnika g. Fr. Kotnik a iz Vrda pri Vrhnikí in g. Jož. Fridr. Seuniga, posestnika na Bokalcah , — grofa K^rola Pačeta pa za svojega zastopnika v novovoljeni okrajni cestni odbor v Litiji. — Sekundariju v deželni bolnici dr. Andr. Lisjaku se je služba podaljšala še za 2 leti. — Oddalo se je 7 izpraznjenih sirotinskih šti-pendij po 50 gold, na leto, za katere se je oglasilo 283 prošnjikov, izmed katerih so bili najbolj potrebni in vredni spoznani: Gašpar Ravnikar iz Vrha pri Krašnji, Franc Pa vi i č iz Kranja, Franc Ru 3 iz Re-cice pri Bledu, in Jožef Kurent, Marija Jager, Leopold Kraljić in Johana Vehovec iz Ljubljane. — Mestnemu magistratu v Trstu se je poslal izkaz sod-nijskih obravnav zarad detomora in popuščenja otrok za dobo od leta 1867. pa do 1. 1875. , poleg katerega je bilo na Kranjskem od leta 1867. pa do leta 1870. v sodnijski preiskavi 21 nezakonskih mater zarad detomora, 8 pa zarad popuščenja otrok, — od leta 1871. pa do 1. 1875, ko ni bilo več najdenišnice v Ljubljani, pa 13 mater zard detomora, in 11 mater zarad popuščenja otrók. Po tem izkazu je jasno, da najdenišnice ne odvraćaj o detomorov, kajti detomorov je na Kranjskem manj bilo ta leta, kar je najdenišnica. v Ljubljani odpravijena; zato bilo bi posebno za našo deželo želeti, da bi se tudi Tržaška najdenišnica od-pravila, kateri je treba toliko denarja za Kranjske naj-dence plačevati ; ravno zdaj ima Kranjski deželni zaklad nad 30.000 gold, odrajtati Tržaški najdenišnici. — (Iz obravnav c. k. deželnega zdravstvene ga sveta) 9. dne u. m. se je razvidelo, da je na Kranjskem lansko leto 40 zdravnikov na 396 krajih 13.492 otrokom kozé čepilo, stariši 2244 otrók pa so se branili otrokom kozé cepiti dati. Ker je dokazano, da cepl jene kozé odvrnejo zeló nevarne prave kozé, ali, če se vendar primeri , da se tacega otroka prave kozé pri-mejo, so vendar veliko manj hudobne, zato je čudno, da se nekateri stariši upirajo tej dobroti, in zdravstveni svèt je nasvetoval deželni vladi, naj skrbi za deželno postavo, ki bo silila stariše, da dadó otrokom kozé cepiti. — (V zadnjem obcnem zboru banke „Slovenijeu) sklenjena doplačila po 30 gold, na vsako delnico so se za 1. obrok po 15 gold, zadnje dni unega tedna zdatno vplačavati začela, tako, da je v pondeljek vplačano bilo 8080 gold. Ker je 1. obrok za doplacilo 14. dne t. nu pre teke 1, naj hitijo zaostali delničarji, da likvida-cijski odbor ne bo prisiljen, neljube tožbine poti nasto-piti in da se samim delničarjem na korist brž ko brž izmota likvidacija. — (Prodaja MuriŠkih goved), ki Jih je družba kmetijska z državno podporo kupila na Stajarskem , se je v soboto v Ljubljani prav živahno vršila. Odbornik gosp. Jos. Seunig, kateremu je centralni odbor nakup živine izročil, je pripeijal 7 juncev in 33 junic. Le en glas vseh pričujočih je bil, da je gosp. Seunig izbral prav lepo živino čistega Muriškega plemena. Junci, po različni starosti, so se prodali od 42 do 102 gold., junice pa, tudi po različni starosti, od 22 do 74 gld* Vsi kupci smejo reči, da so lepo živino prav dober kup dobili. Junci so šli v Kolovec, Šturijo, Šrajbarjev turn, Mirno, Lesičjek, Godovič in Kravjek, junice pa križam po deželi, naj več na Dolensko, nekaj tudi na Notranjsko in Gorensko, le 3 ostanete v Ljubljani. — (Preskusnje v tukajsnji podkov ski in živino-zdravski soli)} h katerim sme vsak poslušat priti, bodo 23. dne t. m. dopoldne iz teoretičnega podkovatva, popoldne iz živinoreje , porodoslovja, sodniškega ži- vinoznanstva in mesogledstva, — 24. dne t. m. dopol- dne iz anatomije in fiziologije demače živine, po pol- izvé, kakošne zobé da ima živina, je potreba spri 25. po- dne iz ozdravljanja notranjih in vnanjih bolezin dne t. m. dopoldne iz praktičnega podkovstva, poldne pa iz botanike za živiuozdravnike. (Iz pisar ne Matične.) Trije z e m 1 j e v i d i jih letos dobijo udje, so nara ravnokar došli iz Duaaja. izdala to ki čala živinozdravnikovega ali pa mesoglednikovega ; spriôalo stori konec pravdi. Sicer bi pa tudi prav bilo, ko bi dacarji, ki imajo s živino opraviti, imeli bukve dr. J. Bleiweisa pri rokah, ki jih je družba kmetijska Letopis Je natisnien do „imenika" udov, o katerem pod imenom „Nauk o umni zivmoreji" in ki v jasnih podoba h kažejo po zobéh starost živine. (Zadnje „Novice" so bile zasežene) zarad članka se še od nekaterih poverjenikov pričakujejo poprave, da bode kolikor mogoče korekten. Prihodnji mesec po o Turških hômatijah. Ker so konfiskacije slovenskih takem odbor razpošlje gosp. udom vse, kar Matica letos časnikov zadnji čas na dnevnem redu, res ni čuda, da izdá. Kedaj tudi v prihodnjem mesecu bode občni zbor, si vredništva želijo cenzure, kajti še celó tacih član-to bode določil odbor še ta mesec v prvi svoji seji. kov (kakor se je zadnjemu našemu listu zgodilo) dr- Kaj se je dozdaj našlo v Ljubljanskem moč- žavna pravdnija ne pusti med slovenski svet virji tam, kjer so nekdaj bile stavbě na koleh, to je pokazal v sabotnem shodu muzejnih udov kustos gosp Dežman in o teh najdbah poročal. Čeravno so pisom bila brez ovire v „Obzoru" prišli na Hrvaškem litik" in Vaterl." na svetio. ? ki so Po takem j v ?? povodnje na močvirji tako zeló ovirale preiskavo Po- cenzura caso- le dobrotljiva mati „im freien Oesterreich". (Slovensko gledišče) se bo pričelo 1. novembra. zgodovinskega močvirnega svetá, da se je kopanje ondi Kegljanje, ki ga je napravil nek „odbor" moglo začeti še le avgusta meseca, se je vendar iznova res ni bilo na korist dramatičnega društva ^ 1 ■ 1 • 1 1 # 1 ê # 1 « ft 1 - _ _ _ w pri „kroni", na beli ----__ __ -- 0--------------, - -------- -------- -----—v —v^w^^xv^^c* vh.u.oovc*, kajti vvo- dan spravilo prav veliko stvari iz različnih ravno je bilo precej čistega dohodka, „odbor" drama- ce- stavbenih dob in nekaterih res tako zanimivih in deloma ličnih, da so po vse zastavica tudi učenjakom na „švindelj"? tem znanstvenem polji. Nekatere lončene posode so res tako krasno in okusno opisane, da člověk vpraša : kako li je mogoče , da ljudje, ki so pred tisoc in tisoč leti na tej šamoti živeli, v tako prvotném stanji, so znali take lepotičije stvariti? Zbraní udje so radovedno ogle-dovali na novo na dan spravljene starine in pažljivo poslušali poročilo o njih. Gospod dr. Tanzer, nam dobro znani zobni zdravnik iz Gradca in naš rojak, je přisel te dni zopet v Ljubljano, kjer ostane do konca tega meseca, bivajoč 7 7 tičnemu društvu ni odrajtal ne krajcarja. Ali ni to v gostiinici „pri slonu". zaupanjem se veak 9 kdor je na zobéh bolan , more obrniti do njega , ki tudi ima ^VBHBHHpiHRPViBii piHVPPMi mnogo priviligiranih zdraviinih preparatov dr. vitez G špan. a c. k. notar ja v Ko stan je vi ci je imenovan (Vprašanje do sl. vredništva „Novic Mi me- sarji Ljubljanskega mesta imamo večkrat, posebno pa letos priložnost, telice in mlade voliče do dveh leti stare kupiti in jih za mesnico pobiti; ta živinica ima navadno 1 »/ 1 / 2 do centov mesá. Ljubljanski dacarji pa hočejo imeti ravno takošendac od takih mladih živinčet kakor od velicih volov. O O VI d IM to je f y namesti 1 gold. 50 kr. i kakor jim od teleta gré, zahtevajo 7 gld. 53 kr., kakor je dac od vola. Zato imamo z našimi dacarji vedno lepir in moramo velikokrat od teleta raVno toliko plačati kakor od velicega vola. Ce mi čez šrango živino v mesto peljemo in dacarju naznanimo, da je tele, noče on nič slišati od tega; ko pa pri mesnici dacar-skemu davkarju od teleta daćo plačati hočemo, nam pa zuga s kaznijo 9 v v ces 7 da to se mora na šrangi na- znamti, in tako nas suČejo 9 da ne vemo, ali je v Ljub- „Novic", ljani druga postava, kakor je v drugih deželah kaj? — Zato prosimo sl. vredništvo blagovoljno razodene, do kedaj imamo potem niži dac od teleta 7 ali naj nam Novicar iz domaćih in tujih dežel govedo tele in Dunaja. Jutri se začne zopet državni in od kedaj zbor. Ne notranjih ne vnanjih razmer ne bo našel da goveda postane vol ali krava, in imamo potem povoljnih. Nek tukajšnji časnik poroča, da je minister- Tiši dac odrajtati? Več mesarjev v Ljubljani. stvo přetekli petek obravnavalo proračun za prihod , da pa vkljub vsemu brisanju ostaja 45 do 50 nje leto Odgovor vredništva. Na to za kmetijstvo in za milijonov gold, primanjkave. Ce se tej primanjkavi obrtnijstvo res važno vprašanje damo sledeči odgovor: došteje še nesklopljeni zajem za 48 milijonov izdane 77 Dokier ima goveja živina še vse mlečne zobé 7 Je rente v zlatu in 25 milijonov blagajniških doznančic » tele brez razločka njene teže, zato je tudi mesar ki se imajo izplačati leta 1878., onda je slika držav- dac za teleta dolžan plačati. Kedar pa govedu nega gospodarstva jako črna, — in poleg vsega tega mlečni zobjé začnó izpadati in stopajo na njih mesto ni še za dlako pripravljena pot za poravnanje notranjih tako imenovani stan o vi tni zobje, takrat ni več tele razporov med središčein in deželami. Kako pa stoji in mora se dac za vola ali kravo odločeni plačati. v nan ja politika monarhije, to vé vsak, kdor vidi, Mlečne in stanovit ne zobé nekoliko skušen člověk kako na njej še zmirom kot mora leži z vezana marš- lahko razloči. Da se pa o kakem prepiru za gotovo ruta Andrassyeva. Stvari so dospele do vrhunca, da ses Avstrijska politika mora odločiti, ali da z Rusijo pomore izvršiti veliko delo civilizacije na jugu , ali da v to Najnovejše iz krogov diplomatičnih je danes a^vi^ j«»».!. » viTiu««vijo u« , «it v*» v i da Rusko-turski boj je gotov. jLvusija, zvezi s Turki in Angleži prične proti Rusiji vojsko, nganja šal, pa tudi se ne dade vec s seboj norčevati, —An ___x:- • t„„xi._______n_____________/ R u si j a ne da „Fest. Lloydu" se telegrafuje iz Dunaja , več dni poročnik Ruskega cara gosp. Taškov, neprestano dogovarja z grofom Andrassyem, in danes je tu že in norčija je Turška ponudba ki meseČnega premirja t se y m Srbija in Crnogora ste norčavo ponudbo odbili Francozki časniki, ki blizo stojé vladi, izrečno odobrujejo se sliši, da je Taškov 16. dne izročil našemu cesarju to. Gotovo je po vsem zdaj to, da niti Francozka, niti novo pismo cara Ruskega; v odločilnih krogih nadvla- Italija, niti Nemčija se ne bodo stavile Rusiji na pot duje misel, da barometer današnje situacije kaže na ko napové Turčiji vojsko. Ce pa te tri vlade ostanejó vojsko. o Rusko-turškem boji neutralne, tudi A v s t r o-0 g e r s k a r Véli ke oblasti Evropske so zahtevale od Turške ne bo padla v ono staro napako od leta 1854, da si vlade premirje za ses t tedno v. Al Turška vlada ni Rusijo zopet kot sovražnico nakoplje na glavo. Misliti hotela privohti v premirje, da ne bi s tem pripoznala Srbije za državo, ki jo ima le za puntarico se tedaj sme y da se v Avstriji poprej z lomi vpljiv Magjarski, kakor da bi dinastija Avstrijska hotela vojska Prej že so iste oblasti tirjale od Turške vlade nujno s Rusijo za to, da se vzdrži Turčija. Po takem bode reforme za Bosno, Hercegovino in Bulgarsko y tirjale boj Rusije s Turčijo samo dvoboj med njima, in čem so tudi zanesljivo poroštvo za te reforme. Turška vlada veča bode sreča Ruske armade, tem hitreji in odločneji pa teh reform ni hotela dovoliti, da ne bi s tem poka- udarci bodo raztepli Turčijo, ki dandanes že stoji na zadnjih nogah, ker nima ne denarja ne vojakov, Rusiji zala. kako se punti" nagradujejo ali poplačujejo. Zdaj pa kar naenkrat Turška vlada privoli v pre- pa boste Srbija in Crnogora v zdatno pomoc in mirje ne samo za t e d n o v > ampak za celih mesecev, ne samo v reforme za Bosno, Hercegovino Turčiji je odzvonilo na veke! Iz Turškega bojiŠČa. S premirjem, katero so po- Srbi in za Bulgarsko, ampak za vse Tursko cesarstvo, nujali Turki za celih šest mesecev, ni nič, ou privoli v nekako ustavo pod načelstvom vladarja, ki je nudbo zavrgli, rekoč, da dalje ko do novega leta pre- so po- po verski postavi najabsolutnejši na svetu. mirja ne dovolijo. Zdaj v se diplomacija, ki bi Turčijo na vso moč rada ohranila, posreduje med Turki in Srbi K privoljenju v primirje za 6 mesecev je Turčija primorana po najhujši sili, kajti zima bila bi za zarad premirja. V Petrogradu se zdi Turčije ponudba njene najboljše vojake iz Azije in Afrike najhujši čas, tnala Rusiji pod noge vržena, zato pa je tudi gotovo ker bi mrazu ne bili kos; nasprotno pa sili Srbijo y da da Rusija gre v vojsko. 9 Srbijo prihajajo neprene zavoljo prevelikih stroškov razpusti pozimi velik del homa Ruska krdela, zadnje dni prišlo je neki 4000 ko-svoje vojne , ki je zdaj najlepše sestavljena in razvita zakov na enkrat. Pa tudi Nemcev, Lahov in Francozov ter navdušena za vojsko; če bi pa se razšla, trpi pod prihaja veliko. — Tudi Grški narod se je vnel, milena vojaški duh in Srbija bila bi mnogo na slabšem. nisterstvo pripravlja predlog, da se ima vsa mladina od vpeljanjem ustave po vsem cesarstvu hoče dalje 20. do 30. 1. v orožje poklicati. — Angleška je tudi Turčija razdreti zgodovinsko zvezo med krščanskimi " deželami, ki so zgubile državno samostalnost, ter poto- za boj pripravljena — na pomoč Turku, se vé da. Admi-raliteta je poročila ministerstvu, da v treh tednih zamore piti jih popolnoma v Turškem živelji. Pri tem pa misli v Arhipel spraviti 90.000 mož. pokazati pred lahkoverno Evropo dobro voljo za vpe- Iz bojišča ni od nikoder novic posebne važnosti. ljavo svobodnih naredeb ! Res je prvo ali drugo enemu Ob Drini so 14. t. m. Turki přijeli ofenzivo in hoteli delu Evropskega časnikarstva zeló všeč ; taki hvalijo prodreti naprej, pa so bili s precejšnjo izgubo ljudi Turško diplomatično modrost, češ, da je prekosila nazaj vrženi. Drugje med Srbi in Turki ni bilo boja. Auioau UlUSULUđll^UU UJ UU 1 Uot , WOO , UC* JV^ pitavoii« kneza Gorčakovega. Al ravno tišti del časnikarstva Ob Crnogorski meji je Derviš-paša napotil se proti se je radoval in hvalil Turke , ko so odstavili Abdul- Danilovemu gradu. Na Maljatskem brdu pa so ga vsta- Aziza, ter veselja vriskal prevarjena y češ y Tako bo menda tudi zdaj. da je Rusija ob tla in vili Crnogorci in dobro našeškali. Turka je padlo okoli 2000 mož, med njimi tudi Djelapin-paša, Poljak po rodu, Ustajniki so pod poveljstvom Prav zato, ker hvalijo in več viših častnikov. navihanost Turčij e , bilo bi res smešno, zahtevati od Peko Pavloviča 4000 mož mocni přijeli trdnjavo Bilek 9 Srbije in Crnogore, iti na limance in skleniti pre- pa so se menda z majhno zgubo umaknili, ko je Turški ïnirje edino nji kori st no. Srbija je res to past zapa- posadki prišla izdatna pomoč iz Trebinja. — Različni žila in odločno odbila Turške ponudbe gledé premirja. „turški" listi se skušajo v prinašanji novic, kakor da Kar se tiče državne ustave, kakoršno ima Tur- bi bili ustajniki v Hercegovini zgubili pogum in ločili se od Crnogorcev. Te novice pa so vse čija v mislib, ta ne more biti koristna ne Bulgariji, ne bose kar Srbiji in ne Bosniji, kajti Turki bi gulili in drli te de- se bo kmalu pokazalo. 9 žele tako ali tako. „Ne boj se !" kristijanu glavo seka, in tak „ne pod reformami Turškimi. Za ustavo Turčija sploh ni- kriči Turek, kedar boj se" skrival bi se Zitna cena kakor ni načrt in volilni red Midbat-paše še dalec presega Schmerlingovo ustavo ; Turški kristijani bi v državnem zboru v Carigradu imeli še manj glasov, kakor jih imajo Slovani Avstrijski na Dunaji. Take ustave 9 fl. 94 Be bodo kristijani Hektoliter v v Ljubljani 11. oktobra 1876. ov. denarii: pšenice domače 8 fl. 97 banaška V • 6 fl. 80 sorsice 6 d. 77. rží 6 fl. 40. branili, dokler jim bo mogoče. Zdaj je vse odvisno od Rusije. Kaka pota ima do svojega cilja in kateri je njen cilj, to še ni po vse jasno. Tištim , ki hočejo Turško gospodstvo po vsaki ceni obdržati, bo zdaj dobro došla ta najnovejša podoba Turškega humbuga. Pametni državniki pa dobro vedó, da je tega humbuga že dosti bilo, in se ne bodo dali ječmena 70. prosa 4 fl. 70. ajde 6 fl. 50. ovsa 3 fl. 25 Krompir 3 fl. 5 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 16. oktobra. 5°/ft metaliki 64 fl. 30 kr. t U Narodno posojiio 68 fl. <0 kr Ažijo srebra 103 fl. 50 kr Napolendori 9 £i. 94 kr. več slepiti. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznikovili dedicev v Ljublj Današnjemu listu je priloženo: „Farmacijske špecijalite Gabriel Piccolijeve lekáme v Ljub Ijani na dunajski cestia.