W6lft«l|skl
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol letal gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in oskerbuje razpošiljanje založništvo.
List 3.	V Ljubljani, 1. februarja 1874. Tečaj XIV.
Šola. II.
V življenji omikanih narodov je zelo važen faktor šola. Posreduje namreč med družinskim in javnim življenjem, a ne samo to, marveč vodi tudi do določenega smotra. Prav tukaj se spoznava, da je šolsko podučevanje bolje od zasebnega. Pri tem je namreč otrok sam, ali uni ga vpeljuje v javno življenje, navadi ga občenja z drugimi, za katere je vstvarjen. Dasiravno ljudje tega še ne razumo, pa nas bo prihodnjost kaj več o tem učila. Kakošna so pa sredstva, s katerimi zveršuje šola ta svoj nalog? Ona podučuje in izreja ali verdeva. Po podučevanji si pridobiva otrok potrebnih vednost in znanost, da mu bodo koristile v daljnem teku življenja; uče pa vadi tudi dušne in telesne moči. To je dvojni, med sabo sicer razločivni, pa vendar skupni namen; za kar si prizadeva vsak izobraževalen poduk. Pervi se imenuje tvorni, drugi liko-valni namen. Tem boljši je poduk, čim bolj enakomerno pride do svojega smotra, in v naj novejših časih so si prizadevali šolski možje, da bi učivno gradivo tako odbrali in pripravili, da bi se otroci, kar moč, kmalu navadili, česar jim je treba vediti, pri tem pa urili svoje dušne moči za splošno izobraženje. S tem se pa razrešujeta tudi dva druga naloga. Naj prej je mogoče, da se otroci v krajšem času in hitreje nau-če tega, česar so se poprej, dokler ni bilo učno gradivo metodično vrav-nano, dalje časa učili. S tem si pridobiva čas, pa tudi življenje, ker naše življenje je le v času. Kedaj bi se pa tudi otroci naučili vsega tega, kar tirja sedanji čas, ko bi ne bilo mogoče, naučiti se, v krajši dobi
tega, za kar je bilo poprej treba veliko več časa. To doseči je pa ravno s tem mogoče, da se vse dušne moči za učenje porabijo in tako se tudi zgodi, da otroke v kratkem času več naučimo, pa jim tudi učenje globljeje vtisnemo. Druga ne manjša korist tega, da je učenje metodično ubrano, je pa ta, da učenje ni več tolikanj mučivno, ne učencu niti učeniku. V časih so žugali otrokom s šolo, kedar so jih hoteli oplašiti. To je sedaj že veliko bolje, in morda bode še bolje. Veliko otrok v šolo prosi, in ti so sila žalostni, kedar morajo doma ostajati. To je hval-no za šolo in otroka. Pripomoček v to je pa ravno tisti, s katerim varujemo časa; doseže se namreč le s tem, da delujejo pri otroku enakomerno vse moči; to pa zbuja veselost in živo vdeleževanje, — otrok se zaveda življenja.
Drugi pripomoček, katerega se poslužuje šola, da pride do svojega namena, je verdevanje ali gojitev. Pod tem imenom razumemo to-le: Otroci naj se navadijo reda, natančnosti, pridnosti, pokorščine in koristne delavnosti. Šola pa tega ne privadi otroke s kaznovanjem, niti z umetnim strahovanjem, ampak z redovnostjo, katera, tako rekoč, sama po sebi, izhaja iz šolskega življenja; kdor jo prelomi, kaznuje samega sebe. Zelo važen pripomoček v odgojitev je pa že poduk sam na sebi. Dober poduk privadi otroke, da se učenja poprimejo iz vse svoje duše; da so pazljivi, da se med sabo poskušajo, kdo se bode več naučil, da bratovsko delajo, kedar gre spoznati resnico ?
Šola pa v ta namen potrebuje notranjega in vnanjega reda, vsaka šola si pa postavi še kak poseben smoter, ker drugo namerava začetna šola, drugo učena šola, drugo deška, drugo dekliška šola, drugačen je tudi smoter v pripravljalni, drugačen v strokovni šoli. Ko šola omejuje ta svoj posebni smoter, že začne delati svoj učni čertež. Učni čertež pa mora pokazati tudi pot, po katerem se doseže smoter, pot se mora razdeliti na več postaj; posamezni nauki se morajo strogo omejiti, in določiti se mora, koliko se ima obravnati na vsaki postaji, poslednjič se morajo še povedati učilni in učni pripomočki, katerih se imamo posluževati na sleherni stopinji podučevanja.
A nij še dosti, da se nauk določi, omeji in razversti, razrediti se mora tudi skupšina teh, ki so odločeni za nauk. Dvojna pot je tukaj; ali se vsak otrok podučuje za se, njegova učenost se zve, ko se na tanko spraša, kako daleč je že prišel v tem ali v unem nauku. — Tako je ravnala stara šola. — Učenik je spraševal vsakega posebej, ta je bral na ti, drugi na drugi strani, ta je že znal razštevati, uni je še le sošteval. Mogoče, da je to posameznim koristilo, a večini je gotovo škodovalo. Tako se menda nikjer več ne podučuje, — svoje dni sem najdel med 20 učitelji le 2, ki sta tako podučevala, ker sta bila tega navajena, in ker sta hotela staršem ustreči, ki radi sprašujejo otroke
doma, ali so te kaj vprašali in navaden zgovor je nato: Nijsem bil nič vprašan; stariši pa iz tega sklepajo, otrok nij bil nič vprašan, tedaj uče-nik nič ne podučuje; a večina učenikov sedaj gotovo ne ravna tako, marveč poduk je splošen in razrede se učenci po premeru vednosti in učenosti, katera je navadna v tem razredu. — To pravimo razredba učencev (Klassifikazion). Pri razredbi se ne vzame v podlago presoje posebna izverstnost v ti ali uni stroki, za prestop v višji razred, ampak le to, da. zadosti učenec v vseh strokah tirjatvam. Pri tem pa so nauki mimo naukov bolj razsodilni in odločilni. Med razsodilne nauke štejemo posebno jezikov poduk in številjenje, ker višjega nauka ne more razumeti ta, kateri nima podlage. Manj razsodilne pa imenujemo tiste nauke, v katerih je mogoče v višjem razredu napredovati, dasi-ravno je bila vednost v nižjem razredu pomankljiva.
Peter Hitzinger
(Znojemski, Podlipski)
v
slovstvu slovenskem, in.
Leta 1846 pride v Dob za duhovnega pomočnika, vendar naznani z Dolenskega še v 1. 26 „Toplice per Šmarjeti blizo Novo-mesta", češ, naj bi umeten zdravnik vodo po njenih delih in lastnostih presodil, da bi poleg Toplic unstran Novomesta in pri Bledu bolj spoznale se tudi té, ker so v prijetnem kraju in „je njih voda za več bolezin dobro služna, za ktere so toplice na uni strani prehude".
„Nesreča" je bilo njegovo pervo poročilo iz Doba, kjer je hud ogenj trem kmetovavcem pokončal pohištva, in ker je bil zavarovan le eden, obudovaje pravi: „de bi pač enkrat ljudje spoznali, de plačilo zavarovanja ni noben davk, ampak le dobrotin dar, ki se bratu v nesreči podeli; kteri ima tedej podobo milošine ali almožne; kteri pa tudi v času nesreče stotero plačilo pernese". — Prav veselilo ga je pa, da se je na gorenski strani ne le krog Ihana, temuč tudi krog Doba, Bleda, Mengša, Komenda in Kamnika razširjala posebna obertnija s slamniki; veselilo ga je, da so zanje pletli kite, ki niso imeli druzega zaslužka, za potrebo si pridobivali nekaj denarja, in ker slamnato blago ne ostane samo v deželi, temuč gre tudi na ptuje; zlasti ga Tirolci pobirajo cele vozé, in v deželo pride okoli 60000 gl. itd. „Le pridno si Slovenec pomagaj, hvalno opominja v spisku:^ P le-
tenje slamnjekov na Krajnskem (t. 1847 1. 12), pošteno kakor veš in znaš".
Teržičanu je na sercu bil vzlasti Teržič in „Cesta čez Ljubelj", ktero je opisal v 1. 37, mu ni dala miru. Da bi Ljubelj prekopali ali prevertali, kar je namerjal že Valvazor, pravi, se ne bo lahko zgodilo; nekoliko poznej 1. 39 pa vendar meni, dokler ni železne ceste, da Kranjska in Koroška preveč ne zastane za Štajarsko, po kteri je železnica že speljana, morebiti bi se dalo — od cerkve sv. Ane na Kranjski do, sv. Lenarta na Koroški strani. —
Ker so tedaj mnogo pisarili in že tudi med prostimi ljudmi govorili o tlaki in desetinah, kako, naj se odpravijo ali premenijo, je Hitzin-ger v 1. 45—48 razkazal: Od kod imajo desetine, tlaka in go-sposkini davki svoj začetek? Da bi lože se razsodilo, na ka-košne pravice je vse to uterjeno in kako stoji z njegovo odlogo ali spremembo, je pojasnil to reč iz poganstva in kerščanstva, pri Gerkih in Rimljanih, nekdanjih Nemcih in Slovanih, pa tudi Slovencih, primerno sklepovaje s tim, kar učenik narodov piše Rimljanom: „Dajte vsakimu, kar ste mu dolžni: davk, komur gre davk, col komur col, strah komur strah, čast komur čast; nikomur ne ostanite kaj dolžni, razun de se med seboj ljubite".
„Izgled, posnemanja vreden" se mu zdi to, da na Kranjskem polji skerbijo za hosto in les, ter sproti sadijo mlado drevje, in „ali bi ne bilo spodobno, poprašuje v 1. 49, od vsaciga, kteri drevo poseka, tirjati, namesti njega dva — tudi deset in več — po potrebi zasaditi?" — Sam sicer pevec, ki — po glosi Prešernovi — „živi, vmerje brez denarja", — je vendar znal svetovati, kako človek obogati, in obljubim, da bi sedanjega treska ne bilo, ko bi ljudje poslušali in v dja-nji spolnovali njegov „Svet obogatiti," ki se tako-le glasi:
Trud, prizadevanje,	Moško obnašanje,
Ne leno pisejanje;	Ne babje zdihovanje ;
Varčnost in hišvanje,	Trebljenje, kopanje,
Ne pitje, pojedanje;	Ne kerčme obiskanje ;
Delavno ravnanje,	Pridno njiv oranje,
Ne leno sprehajanje ;	Ne lov in pa plesanje ;
M6lba pa čuvanje,	Krotko zaderžanje,
Ne kletev, šale, spanje;	Ne napačno bahanje;
Terpež in čakanje,	Le delo vsakdanje,
Ne kratkičas, igranje ;	Ne pa loterijske sanje;
Modro sploh ravnanje Te pelje v blago stanje.
V čislih mu je bilo razširjevanje katoliške cerkve po novem svetu in vidi se, da je verno opazoval delovanje naših misijonarjev bodi si y Ameriki bodi si v Afriki. „Nov misijonar iz Krajnskiga",
je vesel naznanil v 1. 21, kadar sta Ignacij Knobleher iz Škocijana na Dolenskem pa p. Rilo šla v notranjo Afriko; bolj na tanko pa je po „Illyr. BI." popisal Knobleherja v 1. ?A. V 1. 49 je po letopisu Leo-poldinskega društva povedal menda Hitzinger „Kako je kaj v Ameriki z razširjanjem katoljške vere?" „Naj nebeški Oče ohrani dobrotnike, pravi naposled, ki podpirajo imenovano milo društvo, de se luč katoljške vere in omikanje človeštva vedno bolj razširja!" — Prav znamenito je tudi, kar v Novicah 1847 1. 11 pripoveduje „Iz dvčh pisem gosp. Andreja Skopca, misijonarja v Ameriki;" to spri-čuje, da je rad priobčeval, kar koli je služiti moglo rojakom v čast in cerkvi v slavo.
Sam pa je bil misijonar doma, in kolikor vem, je za Slomšekom bil on pervi, kteri je preslavljati jel domače svetnike ter buditi slovenskih zavetnikov blagi spomin. Temu dokaz je hvalna pesem: „S. Herma-gora in s. Fortunat, mučenca in stara slovenska apostelj-na." (Na dan nju godu 12. Maliga serpana.) Kranjski Slovenci so že skoro pozabili, da sta sv. Hermagora in sv. Fortunat tudi „dioeceseos Labacensis patroni", in iz tega vzroka kliče t. 1846 1. 28 vneti pesnik
Nič naj iz sere sinov slovenske zemlje Spomina velkih mož leteh ne jemlje; Češenje nju naj bolj in bolj se vnema, De njuno varstvo vedno nas objema.
Ravno to leto je Ljubomir t. j. Slomšek v Novicah 1. 34—38 spregovoril, da „nar imenitneji keršanska učitelja §lovenskiga naroda bila sta slavna brata sv. Ciril in Me t ud, v Solunjah na Gerškim doma, kterih god 9. Sušca obhajamo," in da „Bratje sv. Cirila in Metuda v naših šolah" so blagi duhovniki, kteri mlado tersje v vinogradu Gospodovem — v šolah — ob nedeljah in delavnikih lepo obdelujejo. Zapisane so njih imena v bukvah življenja. — „V sedanjih dneh soseska, bodi si na planini ali v ravnini, brez šole slabo izhaja ; v sredi sosedov hitro zaostaja, podobna zapušenimu tersju, ki skerbniga gospodarja nima. Pa tudi skušnja uči, de šola samo tam dober sad obrodi, kjer jo duhovski gospod oskerbijo, kakor svoje oko. Otroci po-želijo kruha, in kdo bi jim ga lomil, kakor duhovski očetje; gospodje šolski le pomagajo. — Naj se jim ravno njih trud po zasluženji ne poplača; njih imena, ki veliko drugih v pravici podučijo, bojo sijale kakor zvezde na vse večne čase." Dan. 12, 3. — Koj naslednje leto zloži vi. 10 verli Hitzinger krasno, po notranji ceni ter vnanji obliki vzorno pesem:
V spomin sv. Cirila in Metoda.
Kdo sta častita moža? — je podoba ko Grecije mnihov;
Ino pa vajno blago? — bukve helenske so skor. »Klicali naju« — povesta — »so knezi slovenski; neseva
Vero pa knjige svete, kakor umevne so jim.« Draga sta brata, Ciril pa Metodi! kako zaželeli
Vaju Sloveni so že, slišati božji poduk. O pač kmalo prišla sta tje do meje Slovenje,
Jela cveteti lepo vera je Kristusova. Zaliga sadeža rast pa vihar polnočni zatare;
Kjer zgol ptujci der6, ptuj je še daljni Sloven. Zdaj med ljudstvo novo zasejati besedo nebeško,
Pride sem Italijan, bliža se tudi Bavar. Ali po rodu leteh ni jezik, umeti ne more
Lahko Sloven besedi; vnet za resnico pa je. Vama neznana pa ni govorica preblaga Slovena,
Glas mu je vajnih ust kot materinski sladak. / , Zbrati za vama hiti pod znaminje križa se narod, Srečno nebeški si mir v vajnimu vodstvu dobi. Z glasi domačmi Bogu čast daje ko Grek pa Latinic;
Kar razodel je Gospod, bere po svoje celo. Če za viši edinost tu Sloven se k latinšini druži, On ne pozabi nikdar, kar se po vama je učil. Sveta moža! še prosita za rod, ki sta kdaj ga vodila, V njem duh vere de bo vedno nezmagan ostal.
Živa šola.
Tretji pogoTor.
Ali ste vsi prišli? Vidim prazen sedež — Janeza Leskovca ni' Ali je bolan? Žal mi je. Zapomnite si: če kdo zboli in ne more v šolo, naj prosi starše, da to v šolo meni naznanijo; jaz moram vedeti, kje so moji učenci? Nihče ne sme šole nepotrebno zamuditi.
Prepričal se bodem, kdo iz med vas bode lepo gladko in glasno odgovarjal. (Učitelj naj ponavlja poglavitna prejšnja vprašanja.) Danes bo-demo se kaj novega učili! Kje ste sedaj ? Vsi (enoglasno): V šoli smo. Kaj delate v šoli ? Kaj delam jaz ? Kdo sem jaz ? (Učitelj naj učencem spodobno naroča, kaj naj store, če učitelja zunaj šole srečajo, potem kako naj prosijo, če jim je treba kam iz šole i. t. d.) V šoli so tedaj učenci in učitelji, pa kaj je še vse v šoli? Vidite, tu je klop, tu stol, tu miza, tu omara i. t. d. Enoglasno in posamno: To — je — klop! To — je — knjiga 1 V šoli so otroci. Otroci imajo roke. Kažite roke! Kažite desno roko! Kažite desno roko in recite: Desna roka! Druga je leva roka. Kažite, recite! Kaj delamo z desno roko ? (Učitelj naj učencem pove, kako povest o kepanji, metanji, i. t. d.) Stran (učitelj naj se s herbtom proti učencem

oberne), kjer imamo desno roko, je desna stran. Kje imate desno stran? Na desni strani je desna noga. Denite desno nogo naprej! Levo naprej ! Vzdignite desno roko! Levo! Vzdignite obe roki — gori — doli! (Kazne proste telesne vaje). Primite se za desno uho, za levo uho ! Zamižite z desnim, z levim očesom ! Vzdignite desno, levo ramo I Ali imate tudi levi nos, ali desna usta. (Potem naj se učenci vadijo zaznamovati vse reči v sobi, ali so na desni ali na levi strani ; tako naj kažejo tudi desno in levo stran šolske table in svoje plošče, potem, kje je gori in doli i. t. d., nazadnje : na levem gori — na desnem gori, na levem doli na desnem doli i. t. d. Pri tej priliki naj učitelj tudi učencem kaže, kako in kam naj polože svoje plošče, knjige, oblačila i. t. d. Po takih in enakih vajah naj učitelj učence pripelje do pisanja. Tu naj učitelj vsako čerto nareja tako, da učenci vsaki potegljej na tanko vidijo in tudi zapazijo, kako se čerta s čerto združuje i. t. d. Piše naj se vselej le malo, kajti mnogo pisanja in risanja ni treba v šoli, temuč treba je le zdatnih natančnih vaj.)
Perva vaja v pisanji in petji.
Primite pisalo tako-le! (Učitelj naj to vse na tanko pokaže pri šolski tabli in plošči). Nastavite ga na levo stran plošče zgoraj! Naredite ravno čerto na desno! Naredite jo ravno tako od leve na desno spodaj!
Nastavite jo v sredo plošče zgoraj, potegnite jo od zgor
na vzdol!	Naredite več čert od vzgor na vzdol!
Nastavite na levi v sredi plošče, in potegnite čerto po sredi do konca na desni
Naredite več takih čert!
Prav pridni ste bili danes, zato bodemo pa tudi sedaj zapeli. (Splošno veselje.) Poslušajte! perva pesmica, ki se je bodete učili, je tako-le:
EF
Če
-s
-m-
-------J i j—ti- /i "v " r i > > — u
V ' V--V--V-
o - tro - ci prid-ni so,
-V—V—--V-
se po-tem ra-du-je-jo, in
ko vsi do - bre vo - lje
IS -K=
so, pa de - la - jo ta-ko, pa
m

~fr 0

de - la - jo ta-k6, pa de - la - jo ta-ko!
(Naj pred se otroci uče besed po stavkih, potem naj še le pojejo. Besed in napeva ob enem učiti, ni zato dobro, ker se učenci navadijo besede na-
pak izgovarjati. Učitelj naj nikar ne pozabi, da petje blaži duha in greje ser-ce, pa da tudi 1 i k a j e z i k, in da mora posebno pri pervem nauku v jeziku paziti, da učenci besede čisto in razločno izgovarjajo. Kdor poje, pa besede slabo izgovarja ali celo požira, je slab pevec, čeravno po napevu dobro in lepo poje. Pri zadnjih besedah te pesmice naj učenci posnemajo kako delo, n. pr.: kakor bi derva žagali, kakor bi mlatili, sejali, šivali i. t. d. Tu naj učitelj enega učenca postavi v zgled, da ga drugi posnemajo. Malim učencem je to naj veseleja burka!)
Avstrijska ¡zgledna šola
na dunajski razstavi.
(Dalje in koneo.)
Iz te delavnice učiteljeve dojde se dalje pri tleh v veliko sobo, namenjeno za stanovanje učiteljevi družini; od te sobe na desno je velika kuhinja in zadej še veža za učitelja. V veliki sobi so bila vsake verste učila razpostavljena, katerih ne bodem dalje našteval. Zapustimo pa zdaj učiteljevo stanovanje in idimo po stopnicah v 1. nadstropje, v prave šolske prostore. Stopnice so prav pripravne in svitle, vsaj jih razno barveno steklo v oknih kaj prijetno razsvetljuje. Stopimo v šolsko izbo. Ta je 29 čevljev dolga, 21% široka, in 12 čevljev visoka (t. j. 9-2, 6-8, 3'6 metrov.) Stene so svitle lesene in s temnimi progami okinčane. Spodej pri tleh so okoli sten široke lesene late (ozke deske). Pod stropom so lepi napisi raznih jedernatih izrekov, kakoršnih je dosti po vseh prostorih v tem poslopji. Izba je namenjena za 60 otrok. Klopi je 30, vsaka z dvema sedežema. Narejene so po Kunze-jevem sistemu in so prav pripravne v vsakem obziru. Opisati je hočem pri drugi priliki. Na zdrav zrak se je v tej šoli posebno oziralo; pa vsaj je čist zrak prvi pogoj za človeško zdravje. Pod tlam (podom) je cev, koja vodi iz vrta v sobo čist zrak. Ta cev je odprta pod odrom, na katerem ima učitelj mizo, tablo itd. Odpira se ta cev samo po leti, kedar se hoče topli šolski zrak o-hladiti in sčistiti. Po zimi se pa rabi druga cev, ki je odprta pri tleh pri peči, katero pa obdaja plašč (zastor). Med pečjo in tem zastorom se tu iztekajoči mrzli zrak ogreva. Slab, že porabljen zrak pa odhaja po luknji v stropu v posebne prostore, ki so pod streho. Ta šolska izba je brez praha; kajti tla so bila z vročim oljem tako namočena, da se nikakoršen prah delati ne more. Otroci pa si morajo svojo obutev dobro osnažiti. V ta namen je pred šolo, spodej v veži in še pred šolsko izbo postavljeno potrebno orodje za snaženje obutve. Mokrih oblačil in obutve otroci ne smejo v šolo donašati; za to ni v šoli obešal, določen je za to drug prostor.
Pohištvo, se ve da prav lepo izdelano vidimo, v tej šoli sledeče: mizo za učitelja, stol, omaro s steklenimi durmi, obsegajočo učna sredstva, pljuvalnik, zaboj za drva, koš za papirnate zrezke. Razun tega so v šoli
male švedske orgije (cena 47 gld.,) gosli, dve različni tabli. Nad tablo visi podoba cesarjeva, nad katero je napis: „An's Vaterland, an's theuere, schliess' dich an, das halte fest mit deinem ganzen Herzen". Vidi se še v šoli nekoliko učil: kakor računski stroj, nekatere mape, zemeljska krogla, slike Schreiber-jeve itd.
Taka bi morala biti šolska izba za enorazredno šolo na kmetih. Kdaj bodemo pri nas take šole imeli ? Gotovo bode še dosti Mure izteklo iz naše lepe Štajarske na bližnjo Ogersko, predno bodemo Slovenci vsaj nekaj takih šol imeli.
V Rotvajnu pri Mariboru — tako se je pisalo — bodo menda vendar šolo po izgledu te uzorne šole napravili.
Ako šolsko izbo zapustimo, lehko na desno iz veže vstopimo v de-lalnico za ženska dela in v shrambo učnih sredstev. Ta soba je 22 čevljev dolga in 9 V2 čevljev široka, pa vsa porabljena. V njej nahajamo 3 omare. V eni je zbirka fizikaličnih aparatov (od mehanikarja Hanck-a), v drugi je knjižnica, obsegajoča 3 dele: 1 za učitelja, 1 za učence in 1 za ljudstvo. Tretja omara je za hrambo prirodnin, v tej je videti nekaj tičev. V ženski delalnici so tri navadne dolge mize, okoli katerih je 12 stolov. Vidimo tudi tukaj šivarski stroj (cena 55 gl.), da se deklice uče šivati na stroj. Namenjen je ta prostor za 30 deklic. Ako to izbo zapustimo, najdemo zunaj umivalnik, ki nas na čednost spominja. Na levo zapazimo shrambo za oblačila (garderobe) otroška. Tu so tudi zahodi (stranišča) in sicer posebej za dečke, posebej za deklice. Tudi iz stranišč odpeljujejo posebne cevi nezdravi zrak na podstrešje.
Zapustimo pa šolo in idimo zopet na prosti zrak. Tu pred vhodom je poletno telovadišče za dečke, zavoljo tega je tu nekaj telovadnega orodja: 2 kozi in nekaj orodja za plezanje. Tu pa imaš zopet pred seboj lepo poslopje — to je zimska telovadnica, katere sprednja stran je prav okusna. Znotrej je prostorna dvorana za gimnastiko, tudi za kako svečanost ali za delalnico dečkom, kateri bi se učili kakovega rokodelstva, n. pr. mizarstva. Zadnji del pa ima prostore, potrebne k gospodarstvu, n. pr. hlev, kolnico, senik in dr.
Dvorana za telovadbo je prav prostorna in čedna; dolga je 40\ čevljev ter 22 čevljev široka. Okinčana je z raznimi izreki, ki človeka navdušujejo za domoljubje. V telovadnici so najpotrebnejša telovadska orodja, kakor nekatere priprave za vadbo v mizarskem rokodelstvu, kakor: mizarska miza s šravbom in drugim takim mizarskim orodjem.
Zapustivši ta prostor smo zopet na prostem, in sicer na š;lskem vrtu. Tu ti je vse lepo vredjeno. Zadej za šolo zapaziš malo tra o na kateri vidiš sadno drevje, na desni od te trate je nekaj murb, pod katerimi imajo deklice svoje gredice za cvetlice.
Na levo od trate je drevesna šola, sejališče pešek in vadnica za dečka
gredica za zelenjavo za učiteljeve potrebščine ter za vadnico deklicam. Vidimo tudi na vrtu vinsko trto, ter gredice otrovnih rastlin, grmovja, nekaj malih gozdnih dreves, listnatih in iglatih. Tudi je tu nekaj ulov, panjev kranjskih čebel. Vse to je za nazorni poduk v kmetijstvu in gospodinjstvu. Na tem vrtu je sploh prav mično , zdravi zrak prav prijetno pihlja. Sredi vrta je tudi vodnjak, in okoli njega več posode, da pijo deca in da se polivajo rastline. Sploh se mora reči: V kratkem času se je tu prav okusno sestavilo toliko, kolikor je bilo potrebno in koristno postaviti za izgled enorazredne narodne šole na kmetih.
Spomini na Dunaj in okolico.
Posnel po svojem dnevniku Josip Levičnik, ljudski učitelj.
(Dalje.)	Moje načelo :
Kar lepega vidiš, hvalevrednega slišiš, koristnega skusiš, zapiši! — Po tej poti otmeš marsikaj pozabljivosti, in postavljaš hkrati sam sebi stalni spominek po prislovici latinski: ,,Litera scripta manet", ali po našem: ,,Zapisana cerka ostane".
Laksenburškega „vitežkega grada" IX. soba kaže nam natančno posneto spavnico cesarja Rudolfa. Postelja, ki stoji v tej sobi, obdana je s starinskimi ogrinjali, ter šteje 280 let. •— X. sobu zove se „Spinnstube", ali po našem predilnica. Gospe in gospodičine tudi visocih stanov in odličnih krogov v prejšnih stoletjih se namreč niso sramovale, vsesti se o prostih urah k kolovratu, ter sukati si iz prediva lično nit, in ravno imenovana soba kazala nam je natančno, kakošno lice so imele njihove predilnice. Se ve, da stal je tu tudi kolovrat stare šege. (Naše dni pač gospe in gospodičine navadno ne segajo po tacih zabavah; — kdo bi potem brenkljal namesto njih na glasoviru ali čital romane ?!) V tej sobi videl se je tudi kip, ki je star 700 let. — V XI. sobi odlikovala se je med drugim velika slika preblage in nikoli dost prehvaljene cesarice Karoline Avguste, vdove rajnega cesarja Franca I., tedaj stare matere svitlega cesarja Franca Jožefa. *) — XII. dvorana, imenovana „Thronsaal", kazala nam je zopet strop, ki je star 400 let; enako zastoje tu tudi okna iz zelo stare slikane steklenine. — Posebno globoke vtise vzroko-vala mi je (XIII.) kapela, v katero smo iz „Thronsaal-a" prišli. Shranjuje se tu ona monštranca, s katero je bil blagoslov podeljen cesarju Maksimilijanu I. na znani Martinovi pečini zunaj vasi Zierl na Tiroskem. Zelo priprosta je ta zgodovinsko-znamenita sv. posodba; narejena je iz lesa. Pa tudi še mnogo drugih starinskih reči je tu viditi, med drugimi tudi slike, stare okoli 700 let. Naprej smo prišli (XIV.) v jetniški stolp
*) Lanskega leta 9. svečana je poklical Bog k sebi to visoko slavno gospo, katere življenje je bil nepretergani venec, spleten iz samih preblagih del kerščanskega usmiljenja. Med neštevilnimi druzimi milodari zlasti mende ni bilo nobenega cerkvenega zidanja v obširnem našem cesarstvu, da bi se med znamenitnejšimi podporniki ne bilo svetilo tudi njeno visokoslavno ime. Naj počiva njena blaga duša v večnem miru svetega raja! Pis.
(Burgverliess), ki nam je kazal strahoviti stan jetnikov v sredovečnih časih. Okrogla mala soba, zvana „Richtersaal", ki je nakitjena z 250 let starimi rezljinami, in nosi napis: „Lerne die Gerechtigkeit, verachte nicht die Guten", ima v svoji sredini staremu vodnjaku enako rupo. Kakor so nekdaj z védri zajemali vodo iz vodnjakov in kakor delajo tú in tam še sedaj, tako so vsled mehanične naprave jetnika v neki tesni in okrogli kletki, v katero je bil vtaknjen tako, da se mu je vidila edino le glava, potegovali iz globoke ječe v sodnijsko sobo, spraševali in sodili ga, ter potem spuščali zopet v tamne ječe strahovito dno. Pojasnilo se nam je vse to djansko z edino spremembo, da namest živega jetnika potegnjen bil leseni možicelj. — XV. dvorana imenovana nam je bila „Kronungssaal". Že ime samo po sebi dáje soditi in pričakovati, da letod mora zopet biti vse sprelepo, krasno. A istina, da je 1 Dragocena okna iz barvane steklenine so posebno umetnega déla. Nadaljna (XVI.) soba kazala nam je petero velikih zgodovinskih slik, zmed katerih so me posebno zanimivale: shod knezov po srečno prestani oblégi Dunaja; cesar Maksimilijan na Martinovi pečini; in Rudof habsburški, izročivši na lovu svojega vranca duhovniku, ki gre previdit s sv. Rešnjim Telesom bolnika. Če sem strežnika prav razumel, posnete so glavne osebe na vseh teh slikah natančno po življenji (portraits), kar jim daje (slikam namreč) še veliko večjo vrednost in dragocenost. — Zadnji dve dvorani, „Lothringer-" in „Annasaal" kazali ste nam zopet okol 20 portretov raznih znamenitih oseb. S tem smo bili skončali hojo po odličnejših dvoranah in prostorih vitežkega gráda. Poslednjič nas pelje strežnik še v ječo. Pač res živi gróbi bile so one nesrečnikom, katere je zadela taka žalostna osoda; da bi se pa tega obiskovalci vsaj nekoliko dejansko prepričali, kazal se nam je v temni stenini duplini orjaški oblečeni kip sedečega jetnika, katerega beli plajš z rudečim križem dal nam je spoznati viteza iz časov križanskih vojsk. In da bi nam strežnik konečno tudi še malo ponagajal, stopil je na neko šino, katera je bila po skrivni mehaniki tako zvezana z vklenjeno roko vitezovega kipa, ki se je jela gibati zelo enako, kakor da bi nam hotel jetnik potožiti svoj britki stan. Tmina ječe, premikanje kipa in rožljanje verig je bilo za fantazijo res tako zelo razdražljivo, da so nekatere ženske zmed družbe kar glasno zakričale. — Še ena posebnost se nam je tu kazala, namreč natlačeni (našopani) volk. Pritepla se je bila ta mercina necega leta noter v obširni perivoj, in vzrokovala s tem ljudstvu cele okolice velik strah. Napravili so nágloma lov, in srečno so ga ubili. Ker sem o tej dogodbi tadaj v časnikih bral, sem s toliko večjo radovednostjo ogledoval zelo veliko zver, ki bi bila lahko mnogo škodovala okolici, ako bi jo ne bili tako naglo po kožuhu udarili.	(Dalje prihod.)
Dopisi in novice.
Iz slov. Stajarskega. Učitelj po trudapolnem dnevnem delu za blagor človeštva se veseli tudi ure počitka. Tej pa prišteva tudi čas, kterega porabi za svoje daljno izobraževanje in pripravljanje na prihodnje šolske ure. Kako težko pričakuje učitelj, ki ima resen poklic za svoj stan, pedagogičnih listov. Sicer ve, kako napreduje učiteljstvo v njegovem okraji; a radoveden je, kaj in kako delujejo njegovi tovariši v ožjej domovini, kako učiteljstvo in šolstvo, iz kterega izhaja bolja ali slabeja prihodnjost narodu, sploh napreduje? Eden naših učiteljev je poleg drugih pedagogičnih listov iz radovednosti naročen tudi na »Laib. Schulzeitung«. Saj nas pa tudi mora zanimivati pred vsem stanje naših šolskih sobratov na Kranjskem, oboji namreč podučujemo v enem in istem jeziku, in bi morali složno skerbeti za splošni blagor našega zaostalega naroda! A kako se zavzame naročnik, prebiraje »Laib. Schulztg.« Namesto sloge, ktera je prvi pogoj vsacega napredovanja, trosi neslogo, in zasramuje vse, kar po slovenski diši. Kako more tak učitelj dobro podlago staviti jeziku, katerega zaničuje? Na Slovenskem je vendar domači jezik prvo sredstvo do splošne omike za slovensko mladino.
Drugi učitelj je naročen na »Pad. Zeitschrift«. Tudi ta list ne pokaže prijaznega obraza slovenskim učiteljem. Ta list namreč jemlje vse psovke na slovenske učitelje i slovenske šole iz »Laib. Schulztg«. Nemški pedagogič-ni listi so nam Slovencem še veliko sovražnejši od nemških političnih. (V tem se po bratovski med sabo dele. •Vrd.) Tovarši, ki še imamo iskrico domoljubja, bodimo složni, ako nam je v skerbi napredek našega šolstva in delajmo vztrajno na domači narodni podlagi in ne izročujmo se našem nasprotnikom! Kdo ima naj več serca do slovenskih učiteljev? Ali se nijso v štajarskem in tudi kranjskem deželnem zboru, naši vrli rojaki naj bolj živo potegovali za boljše učiteljsko stanje. Za tako skrb naših slovenskih poslancev imamo pač hvaležni biti, a ne se od njih odvračevati nehvaležno. Moje najiskrenejše želje in tudi menda vsacega slovenskega učitelja so te, da neha razpertija mej nemškimi in slovenskimi pedagogičnimi listi. Delajmo tedaj složno na domačem šolskem polji v duhu časa, ako hočemo našo nalogo vspešno izvršiti, in izrediti našo mladež v poštene in značajne rojake.
Iz Ornmža 10. januarja 1. 1874. Tukajšno učiteljsko društvo je imelo 8. t. m. svoj prvi zbor v letošnjem društvenem letu. Naj važnejši predmeti na dnevnem redu so bili: poročilo blagajnikovo o stanu društvene blagajnice, volitve v društveni odbor za 1874. L in govor g. Rauschl'na o »solini nalogi v smislu noveh postav». — Poročilo blagajnikovo se je izročilo v pregledovanje posebnemu odboru, v katerem so gg. Stranki, Stuhec in Šijanec. V društveni odbor so bili voljeni gg.; Jože Šmidinger, nadučitelj pri Velki Nedelji, za načelnika; Ferdinand Rauschl, nadučitelj v Ormužu, za tajnika; Ivan Jurša, učitelj v Ormužu za blagajnika; Štefan Kovačič, nadučitelj, in Simon Strenkl, učitelj v Središču, za odbornike. — G. Jože Žinko, podučitelj v Središču je bil sprejet v društvo kakor pravi ud. — Govor g. Eauschl'na moral se je zarad pomanjkanja časa preložiti na drugi zbor, kteri bo 5. februarja.
Ker se udje pridno zborov vdeležujejo, in društvo ima tudi mnogo podpornikov, pričakovati je zdatnega delovanja tega društva.	J.
Goriški deželni zbor je šolsko postavo nekoliko spremenil, glavne spremembe so te-le: Dolžnost za obiskovanje šole začne se šestim in konča z dvanajstim letom. Deželni šolski svet pa bo glede na okoliščine lahko skrajšal to
dolžnost od 7. — 11. leta. Za zidanje in ohranitev šolskih poslopij, za svečavo in kurjavo mora vsaka občina za se skrbeti; ko bi tega ne storila, bo skrbel za to okrajni šolski svet. Učiteljska plačila se bodo na tri vrste razdelila in sicer ne bo v 1. vrsti manjši od 600 gld., v 2. manjši od 500 gld. in 3. vrsti manjši od 400 gld.; vrh tega dobi, kjer je več učenikov, vodja ali nadučitelj priklado.
Voditelj šole ima pravico do stanovanja, ki obsega dve sobi in druge potrebne prostore; če ni takega stanovanja, se mu da primerna odškodnina.
Ces. komisar tirja v imenu vladinem, naj se pri dolžnosti obiskovanja šol izreče, da morajo otroci od 12. do 14. leta obiskovati ponavljavno šolo — aH deželni zbor ni tega sprejel, tudi ni bila sprejeta določba, da smejo nadučitelji-ce, in začasni podučitelji v zakon stopiti le z dovoljenjem okrajnega šolskega sveta. Po nasvetu Del-Torrea se je postava v drugem in tretjem branju potrdila z 8 zoper 7 glasov.	(»Glas«.)
Iz Železnikov 18. januarja. — Kar si cenjeni »Tovariš« govoril v svojem letošnjem 1. listu o delovanji društev »Narodna šola« in »Schulpfennig«, ki imata obadva namen, podpirati siromašne učence in šo'.e z učnimi pripomočki, je vse gola resnica. Ko bi »Narodna šola« imela več vdeležnikov, dobrotnikov in podpornikov, bi tudi ona v obilnejši meri podpirati zamogla revne učence in šole; da pa ni zanemarjala prevzete naloge, in da njeno delovanje ni bilo ravno tudi graje vredno, kaže nam znameniti znesek 365 gld. 62 soldov, za kolikor je namreč razposlala do 1. novembra 1. 1. raznoverstnega šolskega blaga. Upati je, da ko bodo gg. učitelji spoznali veliko dobroto in korist te družbe, in vidili, koliko podpore jim pride za malo vlogo enega goldinarja, bodo se gotovo tesnejši oklenili te dobrodelne naprave. Poglavitni namen mojih današnjih verstic pa je, spodbujati čč. gg. sobrate učitelje, naj vsaj po večjih bolj obljudenih krajih naprosijo kake blagoserčne gg. oštirje, da jim dovolijo razpostaviti v njih gostilniških sobah nabiralne milodarne pušice za društvo »Narodna šola». Naš slovenski rod je sploh »dobrih rok» ; pri kozarcu vina so pa ljudje včasih še posebno radodarni, in tako bi na ta način naša družba pridobila marsikako podporo. V dokaz tega naj povem, da ko sem pretekli teden poprosil tukajšno gjstilničarico, vdovo U. J., bi li dovolila, da bi se v njeni gostilnici razpostavila od društva »Narodna šola» prejeta nabiralna pušica, je ona koj v to dovolila. Ko pridem drugi dan v omenjeno kerčmo, vidil sem na veliko veselje svoje že pušico na primernem kraji postavljeno, nad taisto pak je bil napisal njen sin, bivši tukajšni učenec, v zlati okvirec besede: »M i 1 o-dari za revne šolarje na Kranjskem». In ko malo dni potem vprašam, kako kaj kaže »kupčija», odgovorilo se mi je, da menda precej dobro. Da bi se prepričali, odperli smo pušico, in glej: ni še minul teden, in že se je nabralo skup 1 gl. 10 sold., katere s tem listom vred oskerbništvu, »Narodne šole» pošiljam. Vem sicer terdno, da vedno se ne bodo stekali tako obilni darovi, pa kar se dobi, je dobro, ter nov dokaz, »da zerno k zernu da res poslednjič pogačo», kakor naš domači pregovor dobro pravi. Nadejam se za terdno, da moj sovet pri spoštovanih gg. sobratih ne bo ostal »nerodovitna beseda»; marveč hrepeneče pričakujem, da bomo kmalu brali v »Tovarišu», po katerih krajih in pri kom se na nasvetovani način nabirajo milodari za našo siromašno šolsko mladino. Radodarna roka in Božja pomoč pa naj obilno podpira ta blagi namen! Zdravo !
Jos. Levičnik.
Iz Lašič 22. januarja. Blagovoli dragi »Tov.« zapisati ter svetu naznaniti imeni dveh dobrotnikov in šolskih prijateljev, izmed kterih je pervi v. č. g. Franjo Tomšič, duhovnik v Koprivi, ki je v svoji blagodušnosti z naroč-bo »Vertec-a« za 1. 1874 obdaroval naj pridnejšega učenca naše šole, in drugi g. Ivan Tomšič, učitelj v Ljubljani, kteri je daroval Vertec 2. polletja 1. 1873 pridno učeči se mladini, ki ga radovedno prebira in si lepe nauke obrača v prid.
Ker omenjena lepa darova imata blagi namen, da spodbujata šolsko mla-dež k pridnosti, in gotovo to ne bodo brez sadu, spolnujem naj prijetnejšo dolžnost in izrekam v svojem in v imenu obdarovane šolske mladine obema g. g. dobrot-nikama naj lepšo pohvalo.
Dost. vred. Vertec »časopis« za mladost je razširjen po vsem slovenskem svetu, nam se le čudno dozdeva, da si ga ne naroče vse šole po Slovenskem za svoje bukvarnice, ker primernejšega berila za mladost od tega lista je težko najti.
Iz Ljubljane. Kdor ima ušesa, naj posluša. Konservativni strank1 se rado očita, da učiteljem nič ne privošči, daje povsod zoper boljšo plačo učiteljev, isto tako tudi »Uč. Tov.«, ki ima svoje naročnike večidel v konservativni stranki. Poglejmo enkrat stvar, kakor je v resnici in v praktičnem življenji. Liberalci bi sploh radi vidili, da bi učitelj pri cerkvi ničesa ne imel opraviti, tedaj ni-česa tam po strani zaslužil. Druge postranske opravila oziroma zaslužke bi mu že privoščili, a teh ni povsod, cerkvena služba pa je povsod in tudi nekaj nese, v enih krajih več v drugih manj. Zgubo teh dohodkov pa učitelj dostikrat prav živo čuti. — Ker pa liberalci učitelju ne privoščijo zaslužka pri cerkvi, morajo predlagati čedalje večjo plačo — to je čisto doslednje; vsak delavec je svoje plače vreden, tedaj tudi učitelj, ki vendar dela na korist bogatih in revnih, on se ne more prepirati, niti določevati, kdo ga bode plačeval. Tirja to svoje in po pravici, tega mu nihče ne more očitati. — Pa kljubu zvišanim plačam bodo učitelji čedalje težje shajali, — ako ne bodo imeli nič doma in bo prišlo vse na kupivo. Kdor je prisiljen na drobno kupovati, mora na kmetih vse dražje plačevati kakor pa v mestu. Na domu kmet navadno nima nič na prodaj, v mesto pa prinese vse in ponuja, da speča svoje blago. — Kako bo shajal učitelj na kmetih, ki je daleč od mesta, pa nima toliko, da bi se založil za dalj časa s potrebnim živežem. Dokler smo imeli sv. Duha (za farnega patrona) tako namreč pripoveduje povedka od nekih faranov, smo imeli vendar malo kruha, sedaj pa imamo svetega Vida, pa ni nič prida. Ako se take pritožbe čujejo iz bližnjih dežel, kjer so učitelji bolje plačani, kakor na Kranjskem, tako se tudi nij čuditi, da je nezadovoljnost med učiteljstvom čedalje večja. Učitelji so res v veliki stiski, po starem niso dobili svoje plače, po novem pa tudi ne. Sicer je resnica, da tega ne bodo zgubili, kar jim je uganjenega, zato bo sker-bela vlada, a hudo je toliko časa čakati na zaslužene krajcarje temu, ki ni založen. Stvar ima pa še drugo lice. — Učitelji si žele, da bi vso plačo le pri blagajnicah dobivali. — Ko pa slišim govoriti od blagajnic, mislim pa vselej na kmeta in obertnika, ki stoji s svojim bukvicami pred davkarjem in čaka, kedaj bo gospod vzel od njega davek. Kedar bo v kasah pomanjkanje, takrat bo gotovo učitelj zadnji, kateri pride na versto. Vse bo poprej splačano, kakor učiteljevi zaslužek, in stvar utegne tako daleč priti, vsaj tu ali tam, da bo učitelj cesarski uradnik, ki ima dobivati svoje plačilo pri kasi, a srenja, kjer bode služil, bode mogla skerbeti sama za njegovo plačo. To ni nemogoče, in doživeli smo marsikaj, česar se ni nihče nadejal. — Zato tedaj, ker »Tov.« učiteljem. kaže stvar od obeh strani, pa pravijo nekateri: »Tov.« ne piše za
učitelje, marveč za duhovne; učiteljem nič ne privošči, hoče da bi se zopet povernili stari časi suženstva nazaj. Vsak čas svoje prinese, tako se bode tudi o svojem času videlo, kdo misli bolj pošteno z učitelji, ali mi ali naši neprijatelji.
—	Ljubljanski mestni učitelji ne vedo, ali bi se obernili do deržavnega zbora, ter prosili, da postanejo deržavni uradniki, ali da bi ostali to, kar so sedaj, pa doma prosili, da se jim plača zboljša. Zadrega je res velika, oboje nasvetnje »Schlztg.«, organ kranjskega dež. učit. društva, samo tega ne pove, kaj se ima poprej zgoditi, pa kaj bi bilo bolje t. j. od kod se je več nadejati, ker sama tega ne ve. — Jaz že vem, da sem tebi všeč, a tega ne vem, če si ti meni všeč, je rekel kmečki fant svoji nevesti. Tako tudi nij dvomiti nad tem, da na Dunaji in tudi v Ljubljani komaj pričakujejo prošenj kranjskega dež. učit. društva in da se potem hipoma zgodi, kar koli želi. Kaj pa, ako se stvar razume tako-le: Peticija do deržavnega zbora velja za učitelje na deželi, peticija do mestnega odbora pa ljubljanskim učiteljem. To pa že to, to! Potem bi bilo vsem ustreženo, prav tako, kakor v kerčmi, kjer gostu prineso jeternico ali kervavico, vsakemu po svojem okusu, kakor zahteva. Mestni učitelji naj pa le pridno delamo, da se dobi več podpisov po deželi, potem pa lahko rečemo: »Vsa dežela nas uboga«. Mestni očetje se bodo nas prestrašili, in vse dovolili, kar koli zahtevamo, in potem nam pa nij treba na Dunaj hoditi, mi dosežemo svoje, za drugo se ne brigamo. Saj tega nam nihče ne bode očital: Deržavni uradniki hočete biti, pa doma prosite, česar potrebujete za se in za šole. Hm, kaj še? Za vertavke nas, samostalne učitelje, nihče ne bo imel!
V kranjskem deželnem zboru je stavil gospod dr. Razlag ta-le predlog: Da se zbolšajo razmere ljudskega šolstva na Kranjskem in da se v okom pride nevarnosti preselevanja znatne množine učiteljev v sosedne dežele, se naroča deželnemu odboru, naj potrebna sredstva prevdarja ter v prihodnjem zasedanji o tem poroča in nasvete stavi. — 6. Lavrenčič, ki je v imenu šolskega odseka v XI. zasedanji 13. januarja poročal o tem predlogu, je nasveto-val, naj se gosp. Razlag-ov predlog izroči deželnemu odboru v prevdarek in poročanje prihodnjemu deželnemu zboru. —
Prošnja kranjskega deželnega učiteljskega društva za enakomerno plačo kranjskih učiteljev z učitelji v Doljnji Avstriji se je izročila deželnemu odboru s tem, da naj v tej zadevi dogovorno z deželnim šolskim svetom prihodnjemu deželnemu zboru poroča in nasvete stavi.
Ker je v 7. seji 5. januarija gospod dr. Razlag stavil predlog za zboljšanje učit. razmer na Kranjskem in so ta predlog podpirali gg. dr. Zarnik, Ka-rol Rudež, Peter Kozler in pl. Gariboldi, in je v IX. seji 10. januarja gospod dr. Razlag ta predlog utemeljeval s prav toplimi besedami, in je vsled tega izročen bil šolskemu odseku, lahko tedaj kranjski učitelji vidijo, da je bila peticija, katero so na priporočilo kranjskega dež. učiteljskega društva stavili za »nebodiga« treba, in daje to peticijo kranjskim učiteljem kranjsko društvo podtaknilo tako, kakor kukavica svoje mladiče drugim tičem, da jih izrede. Izid peticij vam pa nihče ne more garantirati ne dr. Razlag, še manj pa to društvo, da-si veliko obeta.
—	Deželni šolski svet je naročil deželnemu odboru, da bi 'nemudoma iz-veršil proračun (Praliminarien) za učiteljske plače, in je tudi vsem okrajnim davkarijam odkazal, kako naj se ravnajo pri založbi plače za učitelje. Čas je že za to 1
—	Ljubljanski srenjski odbor je v seji 20. preteč, m. sklenil, na »Coj-zovem grabnu« blizu Šentjakobskega mosta zidati novo šolsko poslopje s štirimi razredi in s paralelkami, ter je ža to odločil 66.651 gl. Ta( šola bode per-vo mestno šolsko poslopje, kajti do sedaj še ljubljansko mesto ni imelo svojega šolskega poslopja, in je mesto za šolo v reduti plačevalo najemščino.
—	Šole se začnejo 3. svečana. Osepnice sicer še niso ponehale, a ko bi hoteli čakati tega, bi menda letos šole ne bilo.
Razpisi učiteljskih služeb.
Na trirazredni ljudski šoli v Laškem je razpisana služba podučiteljeva, oziroma podučiteljična z letno plačo 400 gl. in prostim stanovanjem.
Prosilci morajo znati slovenski in nemški jezik pismeno in ustmeno, in naj svoje pravilno obložene prošnje predlagajo potem predpisanih šolskih oblastnij do konca m. februarja pri krajnem šolskem svetovalstvu v Laškem (Tuffer).
Od okrajnega šolskega svetovalstva v Laškem dne 16. januarja 1874.
Obrok za učiteljsko službo v Cerknici traja do 20. februarja, v Cerknem na Goriškem pa do 26. februarija 1874.
Na enorazredni ljudski šoli v Kalobji je spraznjena učiteljska služba; plača znaša na leto 500 gl., osebna doklada je 60 gl. in prosto stanovanje.
Prošnje naj se vlože do 15. februarja 1.1. krajnemu šolskemu svetovalstvu v Kalobiji (okr. cel. okol.)
Premembe v učiteljskem stanu.
Na Primorskem. Go^p. Stimpel v Terstu postane nadzornik za gimnazijo in realko v Gorici; gosp. Klodič prevzame učiteljsko pripravnico in gosp. Gatti poprej deželni nadzornik obderži samo italijanske ljudske šole, za katere je okrajni nadzornik gosp. Trojanšek.
Na Štajarskem. Na vstrične razrede dekliške šole v Ptujem prideti gni. Marija Schulz in Viktorija Zurhaleg, obedve iz Kranjskega.
Listnica. K »Narodni šoli« so pristopili: Ljudska šola (za silo) v Štan-gi 1. gl. Letni donesek so odrajtali: K. J. iz V., P. G. za Tnj. šolo; G. Pr. na J.; A. L. v Z. G. J. pri sv. P.; ljudska šola v Ž. in Ij. š. pri sv. P. Darovali so g. g. K. J. iz Lj. 5 gl. Tanšek Ivan (ustanovnine) 5 gl. Drobnič Jožef, kaplan v Pišecah 1 gl. in J. T. prof. v Lj. za ljudsko šolo rojstvenega kraja 1 gl.
Pri vdovskem društvu sta plačala: Gg. Zamik M. iz Ternovega za 1. 1874. in Govekar France z Iga. Drugi gosp. imajo že poterdila v rokah. — Čas za plačevanje je do konca januarja za 1874. leto. Več g. g. učiteljem udom vdov. društva: Vdovsko društvo nij javni urad; pošiljanje na društvo nij poštnine prosto, akoravno pride od javnih uradov; komu čemo poštnino zarajtovati ?
U^P" „VE RTE C" zaradi naročenih podob ne more priti že 1. dan svečana.
Odgovorni vrednik; Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Sililo.