TRGOVSKI I<sSS5T
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za čeiu .
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. TY 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	23.	januarja	1923.	ŠTEV.	9.
Havzdol.
Avgusta meseca lanskega leta, ko nam je ministroval finančni minister Kumanudi in mu je zdrknil iz rok dinar ter se začel valiti navzdol in padel na 5-60, je veliki beograd-ski časopis napisal stavek: Mi smo pred kaiastrofom! Vse časopisje se je začelo najživahnejše baviti 7. vprašanjem naše valute, akoravno skozi štiri leta ni nehalo s porabo črnila v tem vprašanju. Vse tožbe so zvenele tako, da se naša država nahaja v veliki nevarnosti, katera prihaja od gospodarske neurejenosti naše domovine. Draginja je začela neverjetno naglo rasti, cene so se iz dneva v dan izpreminjale, vseh se je lotila velika skrb in žalost glede bodočnosti. Celo vlada in ministri so se splašili in vladni možje, kateri so se odpravljali v tuja kopališča na »zaslužene« počitnice, so morali odložiti svoj »od-lazak u banje«. Vlada se je lotila draginjskega vprašanja ter osrečila našo trgovino s protidraginjskim zakonom, s katerim pa ni znižala draginje niti za počen santim. Uspešnejše je bilo zvišanje izvoznih carin na življenjske predmete in dovolitev prostega uvoza tujih poljedelskih pridelkov. S lem se je vlada uprla 7. uspehom diktatu veleagrar-cev in koristila s tem veliki množici konzumentov in širokim plastem kmečkega ljudstva, ki žive od dela svojih rok. Prišel je potem pomočnik finančnega ministra, kateri je začel s popravljanjem našega dinarja. Sodbe o njegovem delu so jako različne. Mi ne gledamo gospodarskega dela skozi strankarska očala in tedaj ne cenimo dela v tem smislu, rečemo pa, da je g. Plavčič povzročil trgovini veliko škode. Ni nam znano, kakšne namene je pravzaprav imel, tedaj ne rečemo, da je imel namen škodovati trgovini, ker s tem bi pokazal, da ne zna ceniti' važnosti trgovine. Domnevamo, da mu je zmanjkalo tal pred izvedbo svojih načrtov.
Strankarski viharji so odnesli ministra Kumanudija in njegovega pomočnika in je prišel novi vodja naše finančne politike. Ta ni imel nujnejšega dela, kot da je raztrobil v svet, da je bil njegov prednik popolnoma nesposoben, da je delal velike napake in da je umetno dvigal vrednost dinarja, kateri ni toliko vreden itd. Tudi je odpravil na mah vse omejitve v deviznem in valutnem prometu in trgovini, olajšal izvoz življenjskih potrebščin z znižanjem izvoznih carin itd. Da tako govoričenje ni umestno, da tudi niso umestne tudi tako nagle izpre-membe v gospodarski politiki, nam dokazujejo dogodki zadnjih dni. Tako postopanje mora roditi padec valute!
In rodilo je!
Nadalje imamo izkušnje, da vselej, ko začne rasti vrednost našega izvpza, pada vrednost našega denarja. Predlansko leto takoj po žetvi, ko smo se pripravljali na izvoz našega zrnja, ko je kar mrgolelo italijan. kupcev naše goveje živine, je drdral vlak za vlakom proti Trstu, je naglo padala vrednost našega denarja.
Tudi sedaj, ko gre na sto vagone prašičev dnevno čez naše meje, kar mrgoli italijanskih kupcev, ki bodo odpeljali do zadnjega konjskega in govejega repa iz naše države, je začel naš denar neverjetno naglo padati in se nahaja naš dinar danes skoro tam, kjer je stala pred letom
J dni avstrijska krona. Naši prijatelji Italijani najživahnejše tlačijo vrednost našega denarja, da bodo cenejše kupovali v Jugoslaviji. Začela se je razprodaja. Jugoslavije! lira stane danes že sedem dinarjev! In vendar odpade na Italijo od našega izvoza 33 %, a od našega uvoza 35 %, tedaj sta si naš uvoz in izvoz v Italijo skoraj enaka!
Neki veliki gospodarski list je skozi 100 dni, kar je bila v veljavi visoka carina na prašiče, vsak dan posvetil vprašanju izvoza prašičev po dva dolga stolpa. Vedno je dokazoval potrebo prostega izvoza prašičev ne glede na koristi širokih slojev konzumenta in ne glede na koristi mesne industrije. Dosegel ie prost izvoz, a kakšne so posledice? Kakšne koristi ima prašičo-rejec? »Zaradi« le nekaj velikih iz-vozničarjev, naša mesna industrija pa lahko gleda skozi prste. Vrednost naše valute je padla za 40 %, vrednost prašičev pa je porastla komaj za 20 %. 2e vpijejo izvozni-čarji, da zahteva naš prašičorejec preveč za živino, da bo moral znižati svoje zahteve! Tako izgleda korist za našega živinorejca.
Kakor hijene po mrhovini in kakor volkovi po ovcah so padli razni špekulanti po valutni in devizni trgovini. To nam dokazuje, da nismo še zreli za popolno svobodo. Ce druge velike države z mnogo bolj discioliniranim ljudstvom delajo velike ovire in potežkoče prometu in trgovini z devizami in valutami (Češka n. pr. je zopet uvedla predpise iz leta 1919.), tedaj popolna svoboda ni umestna pri nas, ki imamo vrhtega še preče) tujih sovražnikov našega gospodarstva.
Naš finančni minister bo moral uvideti, da njegova naklonjenost popolni svobodi devizne in valutne tigovine doživlja žalostno nagrado. Uv ideti bo moraL da je Plavčič bolje poznal premikače valut in je dobro ocenjeval njih delo. Tudi g. Stoja-dinovič bo moral kreniti v drugo smer. Danes moramo reči: »Mi smo pred katastrofom«, ker dinar je padel na 3-50.
Inventura in bilanca.
(Konec.)
Obris inventure industrijskega podjetja.
Inventura dne.................
A.	Aktiva.
I. Naložena (stalna) glavnica:
1. Nepremičnine:	a)	posestvo
(parcele št. . . vložek št............
občine ...............); b) poslopja
(tovarniška skladiščna, delavske in stanovanjske hiše, kopališče itd.).
2. Premičnine: a) delovni stroji,
b) orodje, c) modeli, d) vozovi (avtomobili), e) pisarniška oprava, f) tovarniška oprava.
3. Obratne naprave: a) parni stroji (turbine), b) elektromotorji,
c) industrijske proge, d) dovlačnica.
II.	Obratna glavnica:
1. Zaloge:
1- Stvarna: a) denar, b) čeki,
c)	valute, d) devize.
2. blagovna: a) skladišče surovin, b) industrijski oddelki: a) surovine, b) polfabrikati; c) skladišče ekonomije; d) skladišče fabrikatov.
2.	Terjatve:
1. Knjižne: a) pri odjemalcih, b) pri bankah, c) pri čekovnem uradu,
d)	drugje.
2. Prehodne: a) prehodni izdatki (predujemi).
5. Pasiva.
I. Dolgovi:	a)	knjižni (delniška
glavnica, rezervni fondi, dobavitelji, banka itd.); b) prehodni (zaostale plače, dnine, zaslužki).
II. Fondi: bolniški itd.
III. Prebitek: čista imovina.
Bilanca (rekapitulacija).
A. Aktiva K.............
B. Pasiva.............
C. čisto premoženje.................
Dobiček ali izguba.
A. Čisto premoženje dne ...
K............
B. Čisto premoženje dne.............
K............
Čisti dobiček v letu .... K ... .
Ljubljana, dne.............19 . .
Podpis:
Vrednost aktiv in pasiv v inventuri.
Inveturo si moramo predstavljati kot likvidacijo podjetja; zategadelj je treba ceniti premoženjske predmete po vrednosti časa inventure, kakor to zahteva zakon.
Ako cenimo previsoko, izkažemo previsoko čisto premoženje, ki ga v resnici ni. Pa tudi prenizko ceniti ni pravilno, ker nam potem inventura ne poda natančne slike premoženja.
Ni lahko izvajati v praksi navedenega načela in postavnih zahtev, ker mnogi predmeti se v vrednosti jako izpreminjajo, n. pr. vrednostni papirji. Drugi predmeti, n. pr. poslopja, stroji itd. imajo vrednost, ki se težavno' določi, ker se večkrat težko prodajo, ali se obrabijo, ali vsled tehničnih iznajdb zastarajo. Končno imamo v vsakem podjetju predmete, ki se sploh ne dajo več prodati, razno orodje, stroji itd. Zategadelj izpopolnjujemo načelo zakona nastopno:
Premoženjski predmeti, ki imajo jako izpreminjajočo tržno ceno, se zapišejo v inventuro po lastni ceni. Le ako je tržna cena na dan inventure nižja od lastne cene, je zabeležiti tržno ceno.
Predmeti, ki sploh nimajo tržne cene ali ta za čas inventure ni znana, se vpišejo po lastni ceni. Ako so ti predmeti izgubili na vrednosti vsled starosti, rabe, druge mode itd., je treba od lastne cene odraču-niti primeren odbitek.
Predmeti, ki niso več v kurzu, se sploh ne prodajo, ali so le v razkošnost, se v inventuri izpuste, oziroma zabeležijo z neznatnim zneskom, tudi če so bili jako dragi.
Glede pohištva in drugega za domačo rabo trgovca velja v trgovski praksi običaj, da se iz bilance izključi, ker omenjeno premoženje ne nese nič. Kolikor porabi podjetnik za domačijo, za toliko je njegovo podjetje na slabjem.
Tukaj sta si trgovska praksa in juristi v nasprotju. Juristi in večina teoretikov izvaja iz člena 28. in drugih, da mora voditi trgovec knjige za vse premoženje, ne samo za io, kar je investiranega v trgovini.
Trgovska praksa pa zavzema stališče, da je knjige voditi le o premoženju, ki je v podjetju, drugo
Dremoženje izven podjetja pa ne spada v trgovske knjige, ter se opira na trg. zakon, ki ima v mislih kot predmet knjigovodstva le podjetje trgovca in člen 28. pravi, da se morajo knjige voditi za Irgovsko podjetje (Handelsgeschaft).
Trgovska praksa razločuje namreč dvojno premoženje trgovca: 1 premoženje, ki tiči v podjetju (v trgovini) in 2. premoženje, ki ni investirano v podjetju. Prvo se imenuje trgovinsko premoženje (Geschaftsvermogen), diugo pa zasebno premoženje (Privat-vermogen).
Trgovec jemlje v presledkih iz trgovine denar, da ga nalaga na ime svojih otrok v hranilnico kot doto, ali plačuje zavarovalnino za sebe in svojce, ali kupuje dragocenosti, umetnine ali dragoceno pohištvo. Tu se gre večkrat za velike zneske, za precejšnje premoženje. Praksa to premoženje izključuje iz inventure in se za to izdani denar izknjiži pri odjemu kot porabljen v domačiji.
Ta običaj pa smatrajo juristi kot napačnega, ki po njih mnenju nasprotuje predpisom zakona.
Da zadovoljimo juriste, pa tudi prakso, izpopolnimo obris inventure, in sicer dodenemo aktivom še točko:
4. Privatno premoženje.
To premoženje zabeležimo v inventuri v eni vsoti ter se sklicujemo na ločeni seznamek tega premoženja.
Na ta način se izognemo vsaki morebitni nepravilnosti, vendar se prikrije n. pr. nastavljencem podrobni položaj in zasebno premoženje gospodarja.
Cenitev posameznih delov premoženja za inventuro.
Sedaj preidemo k razlagi cenitve posameznih premoženjskih delov.
Najložje je pravilno vpisati v inventuro:
A. Gotovino. V inventuro postavimo vsoto, ki se na dan inventure nahaja v blagajni.
B. Imetek pri čekovnem uradu Vpiše se vsota, ki jo imamo na dan inventure pri čekovnem uradu v dobro.
C. Valute, t. j. denar tujih 'držav. Se vknjižijo s kurzom tistega dne. Vrednost tujega denarja se ravna po borznem kurzu.
D. Vrednostni papirji (efekti, t. j. obligacije in akcije). Obligacije nesejo določene obresti, druge pa v ugodnem slučaju dividende, t. j. deleže od dobička iz podjetja, pri katerem je lastnik delnic udeležen. Vrednostni papirji imajo kurzno vrednost in se tedaj zabeležijo v inventuro s kurzno vrednostjo dne inventure. (Na Nemškem zahteva trg. zakon, da je vrednostne papirje zapisati s kurzno vrednostjo, ako je ta nižja od nominalne; ako je pa višja od nominalne, pa se mora zabeležiti la. Prišteti pa je k vrednosti še morebiti narastle obresti.)
E. Rimese se v blagovnih trgovinah zabeležijo navadno brez diskonta, medtem ko bančna podjetja praviloma vedno odračunajo diskont.
F. Devize (menice v tuji valuti) je inventarizirati z denarnim kurzom, ki ga ima na dan inventure dotična valuta na borzi. Diskont je treba odračunafi.
G. Blago. Pri blagu, ki ima tržno ceno, je za inventuro merodajna ta. Vendar pa se zabeleži lastna cena, ako je tržna cena višja od te. Vza-
me pa se za blago, ki je v svetovnem prometu (sladkor, petrolej, špirit itd.), lahko tudi uradno noti-rana borzna cena.
Ako blago nima tržne cene, n. pr. galant. in modni predmeti, pohištvo itd. se mora natančno ceniti cena, ki bi se v slučaju prodaje najbrže dosegla. Ako je taka cenitev nemogoča ali preveč nezanesljiva, je zabeležiti nabavno (Anschaf-fungsvvert) vrednost.
Pokvarjeno blago in blago, ki se ne da več prodati, se ne vpiše v inventuro.
Blago med potjo se mora zabeležiti kot tako in z računsko vrednostjo.
H. Terjatve. Zanesljive terjatve se vknjižijo s polno, dvomljive z brž-časno vrednostjo, neizterljive se izbrišejo. Tudi terjatve bi se morale diskontirati, ker vsi računi niso z dnevom inventure zapadli, vendar je to v blagovni trgovini skoraj nemogoče.
I. Anticipacije, t. j. od zavarovalnine, stanarine itd. se vknjiži v inventuro za nepretekli čas odpadli znesek.
J. Mobilije se morajo vknjižiti prvo leto z nabavno vrednostjo. Pozneje pa se od vrednosti v prejšnji inventuri odbije v odstotkih določen znesek. Ta odbitek se zove odpis (Abschreibung). Odpis se ravna po obrabi. Čim hitreje se do-tični predmet obrabi, več je treba odpisati.
K. Imobiiije se vpišejo v prvi inventuri z nakupno ceno ali pa z avtentično cenj. vrednostjo, pozneje pa se od vrednosti v prejšnji inventuri odbije v odst. določen odpis, ki pa je seveda veliko manjši, kakor pa pri mobilijah. Pri srednjih mestnih hišah se odbije približno Vi%, pri tovarniških poslopjih 2—4 %, pri skladiščih %% do iv2 % nakupne cene. Odpis je treba vedno računati v odstotkih od prvotne vrednosti.
Pri posestvih se v obče ne odpisuje, ker ta ne izgubljajo na vrednosti, prej pridobivajo.
il. Pasiva.
Med pasiva beležimo na prvem mestu svoje dolgove, in sicer ak-cepte, t. j. menice, ki smo jih mi dolžni. Ako te menice zapadejo po inventuri, se diskontirajo po bančni obrestni meri.
Dolgove na blagu vknjižimo z eskomptirano vrednostjo. Blagovne irgonive pa se tudi pri akceptih in doglovih na blagu ne ozirajo na diskont, ampak vknjižijo neokrajšane vsote.
Pri hipotekarnih in drugih dolgovih na posestvih je treba došteti eventuelno že narastle, a še neporavnane obresti.
V ustanovni inventuri se po stari praksi zabeležijo vsi premoženjski predmeti z dejansko nabavno vrednostjo.
0 pravicah in stališču
članov v davčnih cenilnih komisijah.
Skoro redno se čujejo pritožbe, da so ocene dohodkov za odmero dohodnine previsoke in da so davčni zavezanci takorekoč na milost in nemilost izročeni davčnemu vijaku. Pritožbe proti preobremenitvami, kolikor so upravičene, bi prav lahko izostale, če bi cenilne komisije kritično presojale predloge davčnih oblastev, ki se o-pirajo na izjave neimenovanih in nepoznanih izvedencev. Nikakor ni res, da bi se moralo oceniti dohodke na podlagi pripomočkov, ki jih da komisiji na razpolago predsednik komisije, če tudi davčni zavezanec ni vložil napovedi ali jo je pa vložil prepozno, odnosno ni mogel zadostno dokazati pravilnosti napovedi. Komisija je tudi v takem primeru dolžna, da pretehta uradne pripomočke in v slučaju, da smatra, da ti pripomočki niso povsem zanesljivi ali da ne pojasnujejo zadostno stvarnega položaja, ima pravico pozvati davčnega obve-zanca, naj naknadno vloži napoved
oziroma vloži novo napoved. Upravičena je tudi povabiti davčnega zavezanca, naj na določen dan o-sebno pride k seji, na kateri se bo razpravljalo o dejstvih in okolno-stih, ki so potrebne za razjasnitev njegovih dohodninskih razrner. Te pravice naj bi se posluževale komisije v vseh primerih, v katerih smatrajo, da je za pravilno presojo dohodninskih razmer napoved neizogibno potrebna, oziroma o-sebno zaslišanje davčnega zavezanca, predvsem pa v primerih, v katerih gre za oceno izredno visokih dohodkov. Ravno v takih primerih je potrebna posebna pozornost komisije, da prepreči prekomerno obremenitev, ker izražajo izvedenci in pojasnilniki svoja mnenja o dohodkih, ki gredo v visoke vsote, ponavadi jako nesigurno, če tudi navajajo posamezne številke. Taka mnenja je skoro praviloma tolmačiti tako, da smatra zaslišani izvedenec, da je dotični davčni zavezanec veliko zaslužil, za številčno ocenodoseženega dohodka pa mu manjka prava podlaga.
Ako bi komisija smatrala, da bi se mogel stvarni položaj razjasniti tudi brez napovedi ali osebnega zaslišanja davčn. zavezanca, ima pravico h komisijskim posvetovanju pritegniti izvedence in pojas-nilnike, o katerih domneva, da so jim dohodninske razmere posameznikov ali celih kategorij davčnih zavezancev znane. Komisije niso torej nikakor navezane edino le na izpovedi zaupnikov, katere je zaslišal v imenu komisije predsednik, odnosno dotično davčno obla-stvo, ampak tudi upravičene izvesti zaslišanje izvedencev pred zbrano komisijo. V interesu pravočasne priredbe se komisije te pravice gotovo ne bodo posluževale praviloma, ampak le takrat, ako gre za ugotovitev ocene davčnih zavezancev take stroke, o kateri niso nobenemu članu komisije strokovnjaško znane splošne dohodninske razmere in smatra, da izvedeniško mnenje, katero je dalo na razpolago davčno oblastvo ozir. predsednik komisije, ni povsem zanesljivo. V posebno važnih primerih je komisija tudi upravičena ukazati, da se morajo priče o določenih dejstvih in izvedenci o določenih vprašanjih pod prisego zaslišati pri o-krajnem sodišču, v čigar področju stanuje priča ali izvedenec. Vse to velja takrat, kadar se oceni dohodke po	uradnih pripomočkih.
Največ ocen se izvrši na ta način. Zato je velikega pomena za davčne zavezance,	da komisije kritično
presojajo pripomočke za oceno, katere jim	stavlja na razpolago
predsednik	komisije. V interesu
objektivne ocene je, da se komisije v vseh primerih, v katerih niso popolnoma na jasnem ali glede dohodninskih	razmer posameznikov
ali celih kategorij davčnih zavezancev, poslužijo po zakonu jim zajamčenih pravic in samostojno u-gotove dohodke na način, ki izključuje, da bi se posameznikom ali celim kategorijam delala krivica z napačno oceno.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
74. Usnjarji na Visokem v Bosni.
Na Visokem v Bosni se nahaja 48 usnjarskih delavnic, ki predelajo letno 7.000 govejih kož, 22.350 ovčjih kož in 4.860 jarčevih kož. Od teh usnjarjev jih 11 izdeluje tudi iz lastno ustrojenih kož opanke. Vse usnjarne se nahajajo na reki Fojnici, ki teče skozi Visoko.
Poleg teh usnjarjev obstoja še 42 opankarjev s 36 pomočniki in 25 učenci, ki izdelajo okrog 70.680 parov o-pank, od katerih prodajo 7.490 parov na Visokem, ostalo pa izven Visokega po Bosni in Hercegovini. Surovo kožo so dobivali iz Bosne in Hercegovine, ruj pa iz okolice 2ebč, Zenice in Tuzle, šešarke pa iz Slavonije.
Dalje obstoja na Visokem 5 trgovcev, ki se bavijo s trgovino strojenih
kož in opank na Visokem. Goveje ko-mehovje v naravni barvi ali črno pobarvano. Od teh kož se izdelujejo o-panke, surovo mehovje pa se izvaža v Pešto in na Dunaj, kjer so ga moderno barvali in apretirali ter so se nam prodajali za dvojno ceno nazaj. Pri predelavi kož se glede načina izdelovanja in strojne vporabe dela primitivno in po starinsko. Pri strojenju obračajo kože z nogami, namesto v sodih.
Vsi sirojarji, kakor tudi njih pomočniki in učenci so Muslimani. Medtem, ko so izdelovalci odej, ki predelavajo volno v odeje, pravoslavne vere.
Pod bivšo vlado v Bosni je bilo določenih nekoliko mladeničev za Zagreb in Budimpešto, da se tam izučijo novega načina predelave, vendar ta akcija ni uspela, k^r niso znali jezika, ali ker se niso izučili celega obrta.
Letos (1920) je poslalo ministrstvo trgovine in industrije svojega potoval-že se predelavajo v džusele, to je neka vrsta podplatov za opanke, in v nega učitelja za usnjarstvo g. Ivana Burgerja, da priredi tam trimesečni usnjarski tečaj in sicer praktični in teoretični. Ta tečaj se sedaj vrši in je pričakovati, da bo rodil dober uspeh, tipati je. da se bodo usnjarji na Visokem združili in si kot taki nabavili in opremili zadružno strojno delavnico v baraki, katero se jim je odstopilo, kjer bodo moderno predelavah svoje ustrojene kože. Poleg tega tečaja bo ministrstvo trgovine in industrije poslalo visočanske usnjarje tudi v Slovenijo, da se v tamošnjih tovarnah izučijo moderne usnjarske obrti. Razen tega tečaja in šolanja naraščaja je treba usnjarjem pomagati, da se organizirajo in osnujejo zadrugo za nakup surovin in prodajo usnja kakor tudi za zadružno strojno delavnico za finalno pode-lavo kože, da bi izdelovali prvovrstne fabrikate in dosegli cene, kot jih dosežejo proizvodi inozemske produkcije.
/5. Usnjarska industrija pri nas.
Usnjarska industrija je pri nas dobro razvita, kljub temu pa ni v stanju, da bi krila potrebo v vseh vrstah usnja, ki ga potrebujemo. Najbolj je zastopana ta industrija v Sloveniji, potem na Hrvaškem in v Slavoniji nato v Srbiji, dalje v Vojvodini, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini.
V Sloveniji se nahaja 30 tovaren ter veliko število manjših usnjarskih de- j
lavnic po vseh večjih krajih. Največje tovarne so v Ljubljani, Kranju Šoštanju, Tržiču, Ptuju, Mariboru, Konjicah, Slovenjem gradcu in v Šmartnem pri Litiji.
Na Hrvaškem in v Slavoniji se nahajajo usnjarske tovarne v Zagrebu, Gornjem Karlovcu, Osijeku, Vinkovcih, Varaždinu, Vukovaru, Zemunu in Su-šaku. Usnjarska tovarna v Zagrebu spada med največje in najmodernejše tovarne v Evropi.
V vojvodini se nahajate dve maniši tovarni v Somboru in v Pančevu.
V Dalmaciji obstoja mala usnjarska tovarna v Splitu in Dubrovniku.
V Srbiji se nahajajo usnjarske tovarne v Beogradu, Nišu, Kragujevcu, Prizrenu in Pirotu; poleg tega obstojajo usnjarske obrti v Pirotu, ližicah, Nišu, Leskovcu, Prizrenu, Plevlju, Novem Pazaru, v Skoplju, Velesu itd. Velika tovarna v Beogradu Džurič in Barlovac je bila med vojno do tal porušena.
V Bosni in Hercegovini se nahaja samo ena mala tovarna v Sarajevu, pač pa je znatno zastopano število usnjarskih obrtnikov na Visokem, v Lijevnu in v Travniku.
V Crni gori niso zastopane niti usnjarske tovarne, niti usnjarske obrti.
Poleg teh tovaren obstoja v Srbiji, na Hrvaškem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini in Vojvodini znatno šle-vilo obrtnikov, ki strojijo kože za o-panke.
Naše tovarne izdelujejo usnje kakor podplate, okrajnike, juhto, gornje usnje (rumeno in črno iz telečje in kravje kože), svetlo usnje, pitling, belo usnje za usnjarje insicer v zadostnih množinah, kakor tudi ševro in boks, samo da zadnjih dveh vrst ne izdelajo v zadostnih množinah ter so se uvažale. Likano usnje, bronsirano in stiskano usnje se ne izdeluje v tuzemstvu, kakor se tudi ne izdelujejo eksotične kože n. pr. od morskega psa, krokodila
in podobne. Razlog, da se uvažajo ogromne količine boksa in ševroja je ta, da ta nov način izdelovanja pri nas še ni zadostno vpeljan in ker se je v vojni bolj splačalo strojiti kože po starem načinu s šešarkami, lubjem in sirojiinsm izvlečkom, ker imamo te surovine v tuzemstvu.
Za potrebe naših usnjarskih tovaren mi nimamo zadostnih množin surove, goveje in telečje kože v državi in se jih mora uvažati. Potreba jih je uvažati in zato se prevzame tudi one kvalitete surove kože, ki se pri nas pri odiranju in klanju zarežejo in pokvarijo, ki bi drugače pri pravilnem odiranju dale kože prvovrstne kvalitete. Treba bi bilo predpisati, da se sme koža na klavnicah odreti samo z nožem, ki bi bil tako zavarovan, kakor je žiletna britev za britje, da bi se obvarovala koža od zarezavanja. Dalje bi bilo treba predpisati kazni za one, ki zarezujejo kožo. Nadzor nad izvrševanjem teh predpisov, bi izvrševali živino-zdravniki.
Kožo kvari tudi žigosanje živine z vžiganjem žiga po sejmih, kar "bi bilo treba prepovedati.
Iz zgoraj navedenih vzrokov bi bilo treba tudi v bodoče dovoliti prost uvoz surovih kož brez carine. Kož od drobnice imamo dovolj in bi bilo treba tudi nadalje obdržati izvozne carine za drobne kože. da bi se naša usnjarska industrija lahko bolje oskrbela s surovino. Kot surovine za strojenje imamo poleg šešarke, lubja in ruja tudi izvleček iz hrastovine, tanin in smrekovo lubje in sicer zadnje v ogromnih količinah, ki služijo za izvoz. Ker so te) industriji potrebne surovine kot degras loj, kostna mast, mirabolane, dividivi in podobne rastlinske surovine in barve, bi bilo treba zato ohraniti iste carinske postavke, kakor se nahajajo sedaj v carinski tarifi. Samo bi bilo potreba v interesu naše ianinske industrije vpeljati neko zaščitno carino na ekstrakte.
V svrho boljega razvoja naše usnjarske industrije bi bilo treba vpeljeli pri nas luščenje mladih hrastovih gozdov, da bi se dobilo hrastovo lubje za strojenje, ki bi se lahko tudi izvažalo, posebno iz južne Srbije.
Ker se vedno boli in bolj uvaja kroni ovo strojenje kož in ker imamo v Srbiji in Bosni dovolj kromovih rud, bi bilo treba pričeti favorizirati izdelavo kromovih soli pri nas in v to svrho vpeljati uvozno carino nanje takoj, kakor hitro bi se pričelo z njih fabrika-cijo v tuzemstvu.
Ker začenja znanstvo vedno bolj in bolj prodirati v usnjarstvu ter izpremi-njati usnjarsko obrt, bi bilo treba: 1.
V prvih časih pošiljati naraščaj, to je dobro izučene usnjarje in njih sinove na usnjarsko akademijo v Freiburg v Saški Nemčiji ter na Dunaj; 2. Pošiljati maturanle na dvoletno prakso v usnjarske tovarne, potem pa v akademijo v Lyon, Freiburg in Dunaj; 3.) Osnovati usnjarsko šolo pri eni naših velikih tovaren n. pr. v Zegrebu in to tem preje, ker je ravnatlj dunajske akademije Srbin ter bi se ga lahko pridobilo;
4.) Podaljšali državne usnjarske tečaje v vseh krajih, kjer se nahajajo usnjarji, kakor je že ministrstvo trgovine priredilo take tečaje v Prizrenu na Visokem in v Ližicah; 5.) Izdati teoretično in praktično knjigo za celo strojarsko industrijo, in sicer tako praktično, da bi se po njej lahko delalo.
Da bi se moderniziral usnjarski obrt v Bosni in Srbiji, bi bilo treba poslati učence k usnjarskim mojstrom v Slovenijo, da bi se dobro naučili obrti, ravnotako bi bilo potrebno, da se tem malim usnjarjem pomaga s kreditom, da bi moderneje inštalirali svoje delavnice.
Ustrojene, izdelane kože se carinijo po postavki 374, 375 in 376 splošne carinske tarife. Te carine so bile majhne že v predvojni dobi za ševro, boks in ostale fine kože; sedaj pa so popolnoma malenkostne.
Carino na usnje je treba povišati v razmerju kakor se je povišala cena usnja, seveda z obzirom na carino za izdelane usnjarske predmete.
Pri nas se bo usnjarska industrija razvila na račun uvoza usnja iz inozemstva, kakor tudi na račun opankarske obrti ter nošenja presnih opank tako, da obstoja izgled, da se bo po 10 letih potrojila.
Interesantno je navesti, kako so Turki cenili usnjarsko industrijo kot važen faktor za narodno obrambo, da so smeli biti usnjarji samo Muziimani in se drugim tega ni dovolilo. Ravnotako je važno omeniti mnenje enega naših velikih prijateljev Angležev, ki pravi: »Jaz Vas Srbe zelo cenim, toda nikakor ne morem razumeti, da vi izvažate surovo kožo in tanin ter za dvojno vrednost uvažate iz njih izdelano usnje in mi ta izvoz surovin ter uvoz blaga, ki je izdelano iz teh surovin, kvari lepo sliko, ki sem jo drugače o Vas Srbih dobil«.
Skušnje iz preteklih vojsk so nam pokazale, kako ogromne važnosti je usnjarska industrija za narodno o-brambo, in ako se upošteva še njena velika gospodarska važnost potem je jasno kot beli dan, da je treba z vsemi močmi podpirati njen razvoj in njen procvit.
(Dalje prihodnjič.)
Koliko potrebuje francoska industrija premoga.
Sotrudnik »Jutranjega lista« je imel priliko govoriti z nekim francoskim industrijalcem, ki mu je dal točne podatke o porabi premoga v francoski industriji.
»Še pred vojno smo bili zamera-ni« — tako je izjavil francoski indu-strijec — »nabaviti 20 milijonov ton premoga v inozemstvu, kar je znašalo polovico naše lastne produkcije. Ali nemška vojna okupacija naših bogatih premogovnih krajev na severu je znižala še to kapaciteto tako, da se je mirodobna produkcija popravila na 22 milijonov ton leta 1919., 25 milijonov ton leta 1920., 28 milijonov ton leta 1921 , 30 milijonov ton leta 1922. Torej bo treba še pet let čakati, da doseženo našo predvojno proizvodno višino premoga. Nasprotno pa naš konzum postaja vedno večji in že prekaša ono višino iz leta 1913. (60 milijonov ton, a danes 75). Torej bodemo skozi pet let prisiljeni, da uvažamo letno okrog 35 milijonov ton premoga iz inozemstva — in to pa le, če ostane naša potreba ista. Ako naročamo naše potrebe v Belgiji ali v Nemčiji po ceni, ki ne presega naše domače cene premoga, ne bode to tako veliko zlo. Ce bi pa, iz kakršnega si bodi vzroka bil belgijski ali nemški premog dražji kakor naš domači premog, in če se bodemo morali pod takimi pogoji obračati tudi za drugo blago na Nemčijo, — bodo radi tega nastale izgube ravnotežja, pod katero bo trpela naša industrija. V tem oziru sta nam nemška in angleška indu-stiija daleč naprej, ker imata na licu mesta zadostne količine dobrega premoga. Za nas se v tem oziru poraja sledeče vprašanje: »Ako hoče Francoska delati z motorno silo po normalni dobavni ceni, ako hoče, da si sama naredi potrebno motorno moč brez obračanja na inozemstvo, je potrebno, da si pridobi zdravo politiko goriva in da po njej dela.«
Mi bi morali najti način, da zamenjamo potrebnih 35 do 45 milijonov ton premoga z novimi petrolejskimi vrelci in z izkoriščanjem vodnih sil, ki bi nam nudile potrebne motorne sile. Medtem pa ima naš šef vlade g. Poincare o tem vprašanju povsem drugačne ideje in prišlo je do — okupacije Ruhra! Ta okupacija, če ne bo izzvala nove svetovne vojne nam zamore začasno pomagati, toda tudi ona, bodisi kolikor zadovoljuje našo škodotr-pečo industrijo za ta trenotek, ne more značiti definitivno rešenje problema, ki izzove pomanjkanje motorne sile pri nas, katera se je, kakor sem že omenil, opazila v veliki meri pred vojno.
Podmorski predor Dover-Calais.
Pred kratkim so listi prinesli vest, da so angleški in francoski tehniški in gospodarski krogi zopet razmo-
trivali vprašanje podmorskega predora med Anglijo in Francijo. Ker
bi uresničenje tega projekta bilo po Sueškem in Panamskem prekopu največje tehniško delo te vrste, si oglejmo dosedanje poizkuse grad-be tega predora in teoretične načrte glede tehniške izvedbe in ren-tabilitete.
Francoski inženjer MathiCu je prvi sprožil misel na ta predor. Dasi sta se obe državi zanimali za njegove načrte, vendar niso pričeli graditi.
Ko je bilo železniško omrežje že precej razpleteno po vsej Evropi, so se mnogi inženjerji zopet začeli baviti z načrti za ta predor, med katerimi se najbolj, odlikujejo oni inženjerja Thome de Gamond-a, ki so osvetljevali tudi praktično stran te naprave. Končni uspeh teh predpriprav je bil ta, da so se po letu 1869 začela diplomatična pogajanja med obema državama glede skupne gradnje predora. V Angliji in v Franciji so se osnovale družbe, ki so po temeljitih razpravah o tehniški izvedljivosti na podlagi Gamondovih del pričele z delom. Družba Societe Francaise je v Sangatti izkopala 1800 m dolg rov pod Kanal, dočim je na angleški o-bali znana Railvvag Co. dospela do 1600 m, ko ste obe družbi vsled novih diplomatičnih nasprotij med o-bema državama opustile delo.
Pred svetovno vojno so medsebojne konference zopet oživele načrte, a Anglija je zahtevala garancije, ki bi ji omogočale v slučaju vojne s Francijo prekiniti zvezo v predoru. Inženjerji so predlagali različne tehnične priprave za dosego tega cilja, kakor n. pr. viadukt na angleški obali, ki naj se v slučaju vojne podre ali gotova cona v predoru, ki se momentano lahko zalije z vodo itd. Z izbruhom svetovne vojne se je seveda gradnja tunela morala odgoditi, a marsika-kemu vojnemu ministru, tako angleškemu kot francoskemu je bilo žal, da predor ni bil zgrajen.
Danes pa, ko so se povojne razmere že nekoliko izboljšale in se je človek otresel vojnega barbarizma ter zopet poiskal pot k znanosti in napredku, je postalo vprašanje predora Dovver—Calais zopet aktualno in ima največ upa za ugodno rešitev. Kajti inženjer, ekonom in politik so ugotovili sledeče: v dosedanjem zgodovinskem razvoju tega tehničnega problema so se pokazale tri glavne ovire, ki so krive, da je ta predor dovršen le teoretično, in sicer: tehnične, ki so obstojale v nezadostnem razvoju tehnike, gospodarske, to je vprašanje stroškov in rentabilitete, in tretjič politične ovire ali medsebojni neugodni politični odnošaji med Anglijo in Francijo.
Inženjer je na podlagi proučava-nja geoloških razmer v Kanalu in teoretičnih računov prišel do tega zaključka: na najožjem mestu Kanala, to je med krajema Dover in Calais, kjer naj se zgradi predor, morska globočina ne presega 60 m Morsko dno na tem mestu sestoji iz treh plasti. Prvo plast tvori vodo-propustno blato, pod njo sledi glina in še globlje apnenec in kreda. 60 m visok vodni steber daje pritisk 6-ih atmosfer. Če bi bilo dno propust-ljivo (za vodo), bi se pritisk nadaljeval v vseh propustljivih plasteh. Gradnja predora bi bila tako zelo otežkočena, ker bi se moralo v rovu delati v protipritisku preko 6 atmosfer, ki bi jih morali dobiti na ta način, da bi hermetično zaprli rov in ga z zračnimi pumpami napolnili do pritiska, ki odgovarja vsakokratni višini vodnega stebra na onem mestu rova, kjer se vrta. Jasno je, da bi tudi betonska ozir. železna konstrukcija predora morala biti dosti močnejša, nego v slučaju, ki nam ga v resnici nudi morsko dno v Kanalu, in s tem znatno olajša delo, kajti pod pritiskom 6-ih atmosfer ni mogoče delati brez znatnih zdravstvenih poškodb. A že plast gline zapre vodi pot, tako, da se nam v globini 80—100 m pod morsko površino ni več treba bati vodnih udorov in poleg tega lahko delamo pri navadnem zračnem pri-
tisku. V kamenju, kakor kreda in apnenec, gre delo hitro naprej.
V grobih potezah bi se delalo sledeče: na pripravnih mestih na angleški in francoski obali se zvrta 100—120 m globoka navpična jama nato pa se od obeh strani vrta vodoravno drug proti drugemu. V prastarem kamenju Simplona so v 24 urah zvrtali 8 m, v mehkem kamenju Kanala lahko pričakujemo 10 — 15 m v istem času. Tunel, ki bo najmanj 50 km dolg, ker se mora na obeh obalah precej visoko dvigniti bo tako v 6—8 letih gotov, ako u-poštevamo, da se vrta od obeh strani. Tako je po mnenju inženjerja ta predor tehnično lažje izvedljiv kakor veliki alpski tuneli, n. pr. Simplon ali Mont Ceniš.
Predor je projektiran dvotiren, vsak tir ima svoj rov. Oba rova bosta zvezana z mnogimi prečnimi hodniki, v sredi pa bo spljan še tretji manjši rov za odvajanje vode. Predor bodo zračili veliki ventilatorji ob obeh odprtinah. Ves pogon bo električen, tako vlak, kakor razsvetljava. Električno energijo bodo skušali dobiti na obeh obalah z zgradbo fluktuačnih vodoelektrič-nih central (bibavico-plimo in oseko se da praktično uporabiti). Dasi je razvidno, da tehnične težkoče ne bodo velike, se je teba ozirati tudi na ekonoma, kajti, ta da potrebne vsote za gradnjo le tedaj, ako je uverjen, da se bo delo ren-tiralo. V zadnjih 50-iih letih se je osebni promet med celino in Anglijo povečal od 36.000 na 180.000 oseb letno, torej petkrat in skoro v isti meri tudi blagovni promet. Ako se vsaj polovico osebnega in blagovnega prometa posluži predora, o čemer je ekonom uverjen, tedaj se gradnja izplača, ako tudi velja več nego pol miljarde frankov.
Vsi pogoji za to bodoče senza-cijonelno delo so toraj dokaj ugodni in z delom bi se lahko takoj pričelo, ako bi se inženjer znova ne oglasil in izrazil upravičeno bojazen, da bo ves promet v doglednem času pritegnila nase aeronautika na škodo predora, ki bi se tedaj še ne amortiziral in ako bi se angleški politik ne spomnil na sveto »spen-did Isolation« svoje domovine.
Družba „!LIRIJA“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
Izvoz in uvoz.
Izvoz tobaka. Iz Beograda poročajo: Po naredbi uprave monopolov se v niškem skladišču nepredelanega tobaka izločuje finejši tobak za izvoz. Namerava se izvoziti okoli 200.000 kg.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Prve posledice katastrofalnega padca dinarja. Katastrofalen padec dinarja zadnje dni ria curiški borzi je izzval veliko paniko med občinslvom, ki se je z mrzlično nervoznosljo vrglo na nakupovanje vsakovrstnih živil in življenjskih potrebščin za vsa razpoložljiva denarna sredstva. Naval v detajlnih trgovinah od včeraj vedno narašča in so v večini trgovin stare zaloge, ki so bile kupljene še za razmeroma dobre cene, razprodane. Sedaj prihaja na vrsto blago, ki je bilo kupljeno zadnji čas že po mnogo dražjih cenah, odnosno ki je bilo dobavljeno na kredit in ki še ni plačano. Naša veletrgovina išče zadnje dni po bankah zastonj devize, da bi plačala vsaj deloma svoje dolgove, banke so v stanju, da povedo sicer kurz tujih valut, vendar ne razpolagajo z nikakimi zadostnimi zalogami deviz, odnosno vsaj jih ne dajo trgovini na razpolago. Ker zadnja dva dneva niso poslovale domače borze, nimamo tudi nikake prave orijentacije, kakšna bo situacija v ponedeljek, ali se bodo izravnali naši tečaj curiški pariteti ali ne. Da praktično pojasnimo, kakšne cene morajo nastati, ako bi ob-
veljali zadnji curiški tečaji, za naša najvažnejša živila, navajamo kot primer nove cene, ki so veljale v nadrobni tigovini začetkom novembra v Ljubljani: (prva številka znači detajlno ceno začetkom nov. 1922, a druga današnjo en gros ceno): amerik. mast 92 K 1 kg, danes 160 K 1 kg; moka št. 0 20 K 1 kg, danes 32 K 1 kg; sladkor v kockah 63 K 1 kg, danes 108 K 1 kg; kristalni sladkor 58 K 1 kg, danes 100 K 1 kg; olje 76 K 1 kg, danes 160 K 1 kg; riž, glaziran, boljše vrste 32 K 1 kg, danes 68 K 1 kg; kava Santos 140 K 1 kg, danes 248 K 1 kg. — Jasno je, da večina konzumentskih krogov tako ogromne podražitve blaga ne more prenesti in pričakovati je, ko poidejo v par dneh zaloge sorazmerno cenenega blaga. in se bodo pojavile v trgovini nove cene, da se je bati najhujšega. Trgovstvo samo je najbolj interesirano na tem, da se panični nakupi občinstva ustavijo in nervoznost poleže, da bi sedanje zaloge v detajlni trgovini ostale še nekoliko časa, na drugi strani pa je samo v nesigurnosti, kako naj postopa glede kritja svojih dolgov in pri nabavi nadaljnjih zalog. Ako naj se veruje izjavam g. finančnega ministra, je padec naše valute v Curihu izzvan vsled nepravilnih informacij in s špekulativnimi nameni ter ni gospodarsko nikakor utemeljen. Ta izjava daje trgovcem nade, da mora nastopiti prihodnji teden reakcija, da se notacija naše valute v Curihu zopet zboljša in da se dobi tuje devize po ugodnejši ceni kakor pa danes na razpolago. Dokler pa se ta situacija ne pojasni, nimajo trgovci sploh nobene baze, kako kalkulirati blago, ki ga še niso plačali. Sedanje izgube s prodajo in nakupom bodo pa brezdvomno povzročile veliko abstinenco v trgovskih krogih pred nadaljnjimi nakupi, kar bi lahko povzročilo, da nastane pri mnogih važnih življenjskih potrebščinah v kratkem pomanjkanje blaga. Sigurno pa je tudi, da vlada, ki nosi moralno odgovornost za svojo gospodarsko politiko in dobrobit vsega prebivalstva, ne more pasivno gledati sedanjega špekulativnega početja bank in borz na škodo celokupne javnosti in se mora odločiti k energični intervenciji v prid konzumentov in za-siguranja domače prehrane kakor tudi k efektivnejši kontroli poslovanja bank iri borz. Posledice podražitve za naš državni proračun, ki je kronično pasiven, lahko postanejo, ako se nadaljuje sedanja gospodarska politika naprej, katastrofalne in danes vsak konzumen} že jasno vidi, da se s policijskimi odredbami proti detajlnim trgovcem draginja ne da odstraniti. — Trgovstvo, smatra za svojo dolžnost opozoriti vso javnost na neizbežne posledice sedanje gospodarske politike in mora odklanjati vsako odgovornost glede bodočih dogodkov. — Gremij trgovcev.
Dovolitev popolne borze v Ljubljani. Iz Beograda doznavamo, da se bo dovolila v Ljubljani popolna borza, to je tudi za poslovanje z devizami in valutami. Doslej je dovoljena samo borza s produkti. Listi poročajo, da sta se za popolno borzo v Ljubljani zavzela direktor Narodne banke dr. Novakovič in finančni minister dr. Stojadinovič.
Podražitev valjanega železa v Nemčiji. Nemški producenti so ponovno povišali cene valjanemu železu. S tem se je doseglo, da so cene tritisočkrat večje kot v predvojnem času.
Industrija.
Slovenska rudo- in premogokopna družba z o. z. s sedežem v Ljubljani se je razdružila ter je prešla v likvidacijo. Upniki naj se v 14 dneh zglase pri likvidatorju Ivanu Goričniku,
K bankrotu torpedne tvornice na Reki. Kakor poročajo italijanski listi, znašajo pasiva bankrotne torpedne tvornice Whitead na Reki 31 milijonov lir, a aktiva samo 10 milijonov lir.
Graditev novega ladjevja leta 1922. v Nemčiji. V letu 1922. je zgradila Nemčija za 625.000 ton novega ladjevja, medtem ko je znašala produkcija leta 1921. 509.000 ton, a 1. 1914. 440.000 ton.
Carina.
Načrt obče carinske tarife. Kakor poročajo iz Beograda, se sestane v po-četku februarja v Beogradu privredni svet, ki bo na svojih sejah razpravljat o načrtu obče carinske tarife.
Carinski aggio v tlaliji. Od 1. januarju do 15. januarja je znašal carinski aggio na zlato v Italiji 279 %.
Sprememba izvozne carine v Madžarski. V madžarski carinski tarifi so se izvršile nekatere spremembe. Nove izvozne pristojbine znašajo v madžarskih kronah za 100 kg: grahorica, leča 200 (dosiej 100), moka in mievski produkti iz ječmena 1500 (doslej 200), česen 500 (doslej 2000), laneno seme 1000 (doslej 500), solnčnice in seme od buč 800 (doslej 400), seme konoplje 300 (doslej 200), lucerna 3000 (doslej 500), rdeča detelja 2000 (doslej 600), ostale detelje 2000 (doslej 100). Izvozna pristojbina za salamo, ki je znašata doslej 2400 Km za 100 kg, je spremenjena tako, da odpošiljatelj blaga ima dobaviti 15 kg svinjske masti dobre ka-kovosii brezplačno. Na novo so uvedene izvozne pristojbine na sveže zelje s 400 itd.
Denarstvo.
Zavarovanje valute se mora poleg ostalih predmetov vršili tudi za konopljo.
Nemška marka je zadnje dni ponovno silno padla, kar je posledica zasedbe Porurja s strani Francije. Med nemško in poljsko marko je bila še lani ogromna razdalja. Kakor pa je sedaj podoba, je izenačenje obeh valut še samo vprašanje par dni.
Promet
Paketi, ki gredo v čehoslovaško republiko. Po ministrskem odloku št. 7408 z dne 14. decembra 1922 mora biti na carinskih napovedih, ki so priložene poštnim spremnicam, napisana vrednost vsebine v češkoslovaških kronah ali dinarjih. Vrednost mora biti vedno označena, naj se pošilja kakršnokoli blago.
Zračni promet med Parizom in Beogradom. Včeraj dopoldne so poseiili zunanjega ministra dr. Ninčiča zastopniki konzorcija Franco-Romaino, društva za zračni promet med Parizom, Beogradom in Bukarešto in mu izjavili, da prične promet že v kratkem, ker so končane že vse predpriprave.
Dobava, prodaja.
Prodaja motocikljev, razpisana na dan 24. januarja t. 1. pri glavni carinarnici v Ljubljani, se'n e vrši.
Dobava krtač in držajev za krtače. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 28. januarja t. I. pismena ofertalna licitacija glede dobave 19.600 raznih krtač in 1000 držajev za krtače. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja lesa. Kr. direkcija šum v Vinkovcih bo prodala dne 29. januarja i. 1. ob 10. dopoldne potom javne dražbe hrastov in drug les. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava pisalnega stroja. Uprava ba-ruiane v Kamniku razpisuje nabavo pisalnega stroja sistema »Jdeal C« na dan 30. januarja 1923 ob 11. uri dopoldne v svoji pisarni v Kamniku. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inle-reseniom na vpogled.
Razno.
Nova spedicijska podružnica d. d. 'Orient«. Na željo lesnih industrijcev ter lesnih eksporterjev je otvorila kr. dv. sped. »Orient« d. d. lastno ekspozituro v Boh. Bistrici, koja se poleg drugih podružnic (Ljubljana, Jesenice, Rakek) bavi s odpremljenjem in cari-
njenjem lesa, drv in oglja ter drugih lesnih izdelkov. Naše lesne ekspor-terje opozarjamo na imenovano tvrdko, koja je kot stanovska organizacija zbog svojega solidnega poslovanja pri naših trgovcih najbolje vpeljana.
Odkupne cene za tobak. Z odločbo finančnega ministra se zvišuje draginj-ska doklada za tobačno letino 1922 v Sloveniji in Prekmurju od 260 na 380 odstotkov, tako da dobe proizvajalci tobaka izplačano za 1 kg tobaka naslednje cene:	za izredni razred 38.40
dinarjev, za I. a razred 28.80 Din, za I. b razred 24 Din, za tl. a razred 21.60 dinarjev, za It. b razred 19.20 Din, za
III.	razred 14.40 Din, za IV. razred 9.60 dinarjev, za stisnjene odpadke 4.80 Din in za nesiisnjene odpadke 2.40 Din.
Splošna stavka v Brodu. V Slavonskem Brodu je izbruhnila v torek splošna stavka delavstva v vse industrijskih podjetjih. Stavkujoči so priredili vlik sprevod po mestu, na kar se je vršil protestni zbor proti odpustu stavkujočega delavsiva v vagonski tvornici.
8. nizozemski sejem v Utrechtu se bo
vršil letos od 13. do 22. marca pod pokroviteljstvom kraljice in nizozemske vlade.
čitna žetev na Francoskem izkazuje mnogo manjši pridelek od onega iz leta 1921. Francija rabi 94 milijonov kvin-talov žita, lanski pridelek izkazuje 30 milijonov primanjkljaja. Tudi ječmena se je pridelalo manj, nego se je pričakovalo, namreč 8,600.000 kvintalov proti 8,300.000 prejšnjega leta. Morda pa se gospodarske vesti glede Francije z izvestne strani v javnosti pobarvajo nekoliko politično.
Železniški tarifi se iznova povečajo na Madžarskem in v Romuniji in sicer v prvi državi za 100%, v drugi pa za 50 odstotkov.
Italijanski hipotekami zavodi, pooblaščeni za dajanje posojil izven Ita-
lije. Službena »Gazzalta Ufficiale« od
3.	decembra prinaša nastopni dekret:
1.) Zavodi, ki dajejo hipotekarna posojila, so pooblaščeni, da vršijo isto tudi v inozemstvu, kjer živijo italijanske skupine; 2.) ministrstvo za industrijo in trgovino bo odločevalo o tem od slučaja do slučaja ter bo na zahteve do-tičnih zavodov jih pooblaščalo za dajanje posojil. Ta dekret bo predložen parlamentu, da ga proglasi za zakon.
Francosko posojilo Bolgarski. Po vesteh iz Bukarešte, da Francija Bolgarski posojila 100 milijonov frankov.
Padanje cen v Italiji. Na podlagi statistike, objavljene po milanski trgovski zbornici, je padel indeks v Italiji od meseca decembra na november za 331 %. Najbolj se je občutilo padanje cen v tekstilni industriji (6.94 %), pri živilih pa 3.13 %.
Avstrijsko zlato posojilo. Dne 18. januarja je bjla zaključena subskripcija 8 odstotnega avstrijskega zlatega posojila iz leta 1922. Podpisanih je bilo 4 milijone ameriških dolarjev, kar re~ prezentira protivrednost 280 milijard avstrijskih kron.
Povišan nemški diskont. Državna banka je povišala diskont od 10 na 12 odstotkov in lombardno obrestno mero od 11 na 13 odstotkov.
Nemški bojkot proti Franciji. Hamburška borza je pozvala Zvezo trgovcev z žitom, da ne sklepajo mkakih kupčij s trgovci v Franciji in Belgiji.
Bolgarska plača reparacije. Na vprašanje s strani našega zunanjega minisirstva pri bolgarski vladi glede plačila reparacij, je odpravnik bolgarskega poslaništva v Beogradu odgovoril, da je dobil od svoje vlade obvestilo, da se je sestavila komisija, katera hoče takoj položiti prvi obrok bolgarskega reparacijskega dolga. Gre za izplačilo rekvizicijskih priznalnic, katere presegajo vsoto 3.5 milijona Din.
EN-GROS!
EN-GROS!
Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ter bombaži.
GASPARI & FANINGER
MARIBOR, Aleksandrova cesia 48. EN-GROS!	EN-GROS!
Priporočamo:
Nosile zaradi
n j ihovth ve liki i* f ednosl i-
m
s
Raznovrstne
@ šolske zvezke
s	za srednje, obrtne iri osnovne šole, kompendije,
15}	dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse
rri šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
I TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
Pozor! Za trgovce posebno ugodne cene! Jp; E£j	c’
ESSEESEBSBEaSEESEBESEBESS]®®!
E
e
It
H
D
jj
Ti
Zveza slovenskih trgovcev Cvenkel, Elsbacher in Ravnikar
pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju.
Nudi vedno po najr.ižjih dnevnih cenah sladkor, sol, petrolej, bencin, vseh vrst mineralna in mazilna olja, cilindrovo olje, mlevske izdelke, žito in razno kolonialno blago.
II
H
ll
ji
ii
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.
Veletrgovina
UŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
o i-poi' plale
23151E51I5I151I51151 f5l 151151151151131	151151 ESI 1511511311311511
g
[55	V	korist podpornemu društvu slepih!
Papirna industrija in knjigoveznica A. Janežič, Ljubljana, Florjanska ulica 14.
Izdelava in zaloga vseh vrst šolskih zvezkov, raznih map, trgovskih knjig, blokov itd.
V korist podpornemu društvu slepih 1
S
9
8
a
s
s
a
JI2j 121121121121121132121l2i 12112112112112! 12)12112112112112112112112
aEBSEasEEaBBSEEaiafflffleHfflfflEifflfflfflEaEs
Naroa»ine, Tiskarni »Merkur"!
TRGOVSKA BANKA D. D
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Šelenburgova ulica	1.
(PREj SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000-—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni:	139,	146,	438
LJUBLJANA
EKSPOZITURE: |
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« irgovsko-industrijske d. d.