NAŠ ČASOPIS
LETO XXII, ŠT. 209
Megla in lokalna samouprava
Tova lokalna samouprava nam prinaša marsikaj I y takega, kar smo hoteli in še marsikaj drugega, ■*-  ' česar sploh nismo hoteli. Če nič drugega, gre spet za nekakšen ustvarjalni nemir, kije nastajal v letih, ki bi jih najraje pozabili, čeprav smo si tedaj sezidali hiše, nakupili avtomobile, pralne stroje, pomivalne stroje, centralno ogrevanje, ploščice v kopalnici in ploščice na dvorišču, sezidali smo nove hleve z modernimi privezi, nakupili smo si traktorjev za delovnik in za ob nedeljah z vso ielezno kramo vred, ki jo bomo kdaj potrebovali ali pa tudi ne in tudi živina nam je rasla. Ob tem smo se globoko zadolžili.
V Borovnico to nedeljo prihaja detektiv Megla. Ne vem sicer, kako so predniki gledali na to, da seje avtor satire oziroma veseloigre norčeval iz strankarskih razprtij, ki so se jih šli domačini Borovničani in da jim je naprtil tudi krajo državne blagajne razpadajoče države. Ne glede na to, da se bo ob igri v Borovnici spet vnel prepir, kdo je kaj vzel, ali je bil Peter in ali je bil Pavel deležen milosti prvobitne akumulacije kapitala, saj gaje vzel tam, kjer je kapital bil, kar se dela tudi danes, ko se na veliko krade državi, gre v tem primeru za novo sporočilo igre, kije kot nalašč za današnje čase. Povezano pa je z lokalno samoupravo.
Ljudje so imeli državno blagajno v posesti, lahko bi si zelo lepo uredili življenje s tistim, kar je bilo v njej, vendar je država rekla jok in je hotela blagajno nazaj. Ker je botela to na vso silo in brez vsakih predsodkov, je poslala po blagajno posebno veščega državnega odposlanca, v tem Primeru detektiva Meglo, ki naj bi blagajno poiskal in jo Prinesel nazaj. Železje bi lahko pustil kar tam, bistvena je bila vsebina, ki bi jo moral prinesti državi. Nastopi seveda bistveni element: nekdo je blagajno skril in se z njo zasebno okoristil, tako da so se izvoljeni prebivalci kraja prepirali tako, kot da zaklad imajo, v resnici pa ga sploh niso imeli. Kar je za lokalno prebivalstvo najbolj tragično: njihovi prepiri o tem, da se prepirajo za nekaj, česar nimajo pa mislijo, da imajo, so nevredni vloge, ki jim jo je lokalno prebivalstvo zaupalo.
Problem je v naslednjem: država dejansko spušča Papirnato meglo (pa ne detektiva) s svojega vzvišenstva v krajevno močvirje, kajti zaveda se, da se bodo ljudje zelo radi začeli prepirati o pikah in vejicah v tako imenovanih lokalnih listinah, kot so občinski statuti in vedno preslabotni občinski proračuni in druge silno pomembne stvari, brez katerih občine sploh biti ne more. Ali sploh še Pomnite -starejši to dobro vedo ■ kako smo včasih na vsaka tri leta sprejemali kakšno novo ustavo, zvezno, republiške, delavske ustave, male ustave itd.inje bilo vse silno pomembno, tak ali oni plan, kije podjetjem v državni lasti kazal svetlo prihodnost, bilo je veliko govorjenja in spodbudnih ter zanosnih besed, stvari pa so pravzaprav tekle, kot so si inženirji vsega tega zamislili. Če bodo namreč ljudje po naših novih občinah, ki smo jih izvolili, in Zdaj še vedno mislimo, da smo izvolili najboljše, pristali na 'o, da bodo ves čas čakali od osrednje državne oblasti, ki Ves čas na teren pošilja nove in nove papirje in nove in nove vzorce za spreminjanje in dopolnjevanje temeljnih občinskih dokumentov, tačas pa nove občine niti zaživeti ne morejo, kajti trdijo, da ni papirjev, ki bi jim to omogočili, bo lokalna samouprava bolj klavrna, župane in dr"ge občinske funkcionarje pa bodo ljudje začeli počasi Postrani gledati, ker da so neučinkoviti. Mislim, da bi moralo biti drugače: gospodar lahko vpelje red v svoji hiši P° svoje in navzven gleda samo na to, da ne krši državne Postave.
Kosti za glodanje so nam vselej pošiljali več kot preveč, končno bi bilo od države pošteno, da nam pošlje tudi kakšen kos mesa.
V današnji številki Našega časopisa vam zato Predstavljamo več krajev kot doslej, ker nas zanima, kako sj ljudje urejajo stvari po novem. Pogovarjali smo se z ^panoma sosednjih občin, Leopoldom Oblakom, ki vodi občino Dobrova - Polhov Gradec - Horjul in brezovškim županom Dragom Stanovnikom. Da se ve, kako pri sosedih gledajo na občinske zadeve. Sicer pa razen teea namenjamo več prostora tudi krajevnim skupnostim Črni Vfh, Polhov Gradec, Dobrova in Horjul, kajti prepričani smo, da so ti kraji s svojimi zgledi že doslej dosegli marsikaj. Ne nazadnje pa je tudi iz Vrhnike in Borovnice vse polno domačih novic, ki ne zaidejo v velike časopise. Lokalna politika namreč niso odmevne afere, ampak Potrpežljivo vzrajanje pri majhnih in človeku približanih stvareh.
TONE JANEŽIČ
GLASILO OBČIN VRHNIKA IN BOROVNICA
FEBRUAR—MAREC 1995
Pustovanje za najmlajše
Kot marsikje drugod so letos v dvorani TVD Partizan v Borovnici vzgojiteljice iz vrtca za vse borovniške otroke pripravile veselo pustovanje. Vse je prepevalo, plesalo in valovalo v ritmu in petju.
Vabilo ob prazniku
Občina Borovnica vabi v nedeljo, 5. marca ob 17. uri na slovesno proslavo krajevnega praznika, ki bo v večnamenskem prostoru osnovne šole v Borovnici. Po slavnostnem nagovoru in podelitvi zahvalnic bo nastopilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z veseloigro Detektiv Megla, ki jo je spisal borovniški rojak Jože Kranjc. Vstop prost. V petek, 10. marca ob 14.3o bo delegacija iz Borovnice položila venec k spomeniku v gramozni jami v Ljubljani v spomin na obsojence iz preserskega procesa.
OBČINSKI SVET OBČINE VRHNIKA
Številka: 1/3-vab-010/95 Datum: 27. 2. 1995
Na podlagi določil Statutarnega sklepa, sprejetega na seji Občinskega sveta dne 22.12.1994 in Začasnega poslovnika o delu občinskega sveta, z dne 15.12.1994,
SKLICUJEM
3. sejo Občinskega sveta Vrhnika, ki bo v ČETRTEK, 9. 3. 1995 ob 18.00 uri v dvorani Doma Karla Grabeljška na Vrhniki.
Za nemoten potek in delo občinskega sveta predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. 2.
7. 8.
9. 10.
Ugotovitev sklepčnosti
Potrditev zapisnika 2. seje občinskega sveta z dne 9. 2. 1995
Osnutek odloka o proračunu občine za leto 1995 Predlog odloka o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike
Predlog odloka o razglasitvi Jurčevega šotišča za naravni spomenik
Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika Informacija o Domu Karla Grabeljška Mnenje občinskega sveta k imenovanju direktorja Komunalnega podjetja
Razpis programa javnih del v občini za leto 1995 Odgovori na vprašanja članov sveta in postavljanje novih vprašanj, mnenj in pobud članov sveta
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Brane Jereb, l.r.
PREDSTAVLJAMO SOSEDNJO OBČINO DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC
Župan na dolge proge
Zvončki že kukajo iz tal
Bralkam, ki v marcu praznujejo, voščimo za dan lena in materinski dan.
Uredništvo Našega časopisa.
V današnji številki Našega časopisa smo nekoliko razširili ponudbo krajev, ki jih predstavljamo. Izven ljubljanske občine so namreč ostali nekateri kraji in iz njih so nastale nove občine.
Zanimalo nas je predvsem to, kako se znajdejo na začetku in kako uradujejo, kaj ljudje od njih pričakujejo in tudi to, kako so si zamislili , da bo šlo po novem.
Sosednji župan Leopold Oblak, ki je doslej skrbel za rodni Šen-tjošt, potem pa se mu je področje delovanj po volitvah močno razširilo, je postal nekakšen županski dolgoprogaš. Predstavljajte si ga, kako se vozi iz visoke police, s katere gleda navzdol, na Dobrovo, kjer mu prav zdaj urejajo župansko pisarno.
Tako boste našli na straneh od 14 naprej marsikaj zanimivega o vrhniških in borovniških sosedih. Blagajana je tista rastlina, po kateri so znani ti kraji.Zato je na sliki ob temle prispevku.
■ \.......i« •
Podoba je popolnoma pomladanska, saj je vendar mimo pust, ki je preganjal zimo. Zvončki so pokukali iz tal in mi tega dogodka pri Bistri nismo zamudili, čeprav niso zvonili glasno. Kakor človek obrača, za zimo zmeraj pride pomlad, in za prvimi znanilci pravo pomladansko cvetje. Seveda smo najbolj veseli prvih znanilcev.
Ali še kdo kaj hrani?
Gasilsko društvo Borovnica naproša vse, ki še imajo spravljene listine ali fotografije o razvoju gasilstva v tem krtaju, naj ga odstopijo društvu, da bo z njim moglo jasneje predstaviti svojo zgodovino.Zal so viharni časi marsikaj odnesli, prebivalci pa še vedno marsikaj hranijo, kar bi bilo dragoceno za krajevno kroniko minulih dogodkov.
PGD Borovnica.
Lepo izdelane opozorilne table opozarjajo tako krajane kot obiskovalce KS Drenov Grič — Lesno Brdo na pravila obnašanja v naravi.
VRHNIŠKI OBČINSKI SVET
Glede odpadkov še nič določenega
Druga seja vrhniškega občinskega sveta se je začela s pripombo svetnika Igorja Novljana, da je dnevni red preobsežen. Ker so bili svetniki ekspeditivni, so potem sestanek naglo končali. Veliko zanimanje je sprožila informacija o dejavnostih na področju ravnanja z odpadki.Direktor inštituta za ekološki inženiring iz Maribora, ki je pripravljal študijo, je povedal, da še ni nič določenega z deponijami, temveč gre predvsem za možne lokacije, izbira pa je stvar dolgega in potrpežljivega izbiranja in prepričevanja.
V razpravi je bilo slišati, da bi se morali na državni ravni dogovoriti za regijske deponije, vsekakor pa bi s sortiranjem in racionalnim ravnanjem z odpadki lahko stvari precej spremenili. Slovenska vlada bi morala pripraviti svoje dokumente in zakonske akte in s tem seznjati ljudi. Vprašanje je, ali bodo vsi projekti, ki jih zdaj delajo za področje ravnanja z odpadki, tudi uresničljivi in ali ne gre pri tem za razsipanje denarja. V glavnem so se svetniki strinjali, da bi glede regijske deponije morali sodelovati z občino Postojna, kjer je po enem izmed projektov predvideno regijsko zbirališče. Skratka, o ničemer še ni odločeno.
Svet je sprejel odlok o zazidalnem načrtu za klavni in predelovalni objekt, ki ga bo zasebnik Marjan Kavčič z Drenovega Gri-
ča postavil na Vrhniki, natančenej v proizvodno servicni coni Tojnici v Sinji Gorici, tam, kjer se potok Tojnica izliva v Ljubljanico. Klavnica bo zgrajena po vseh sodobnih predpisih, dostopna bo z vrhniške Opekarske ceste. Projektant je zatrdil, da bo vse urejeno tako, da ne bo motilo in onesnaževalo okolja, zlasti ne Ljubljanice. Občinski svetnik Slovenske ljudske stranke Leon Gostiša je v tem primeru izrazil vsaj presenečenje vrhniških zadružnikov, saj je na Vrhniki že zadružna klavnica. Vprašal je, ali bo torej dela za obe klavnici. Skoraj v en glas so njegovemu mnenju nasprotovali občinski svetniki, ne glede na strankarsko pripadnost, ki so iz Drenovega Griča, saj bodoči investitor tam to dejavnost opravlja že zdaj in trdijo, da v manj primernih prostorih. Zato se kar strinjajo, da se preseli kam drugam. Drugi občinski svetniki so sodili, da ni mogoče preprečevati investiranja v dejavnosti, ki ne bodo motile okolja, čeprav morda pomenijo konkurenco obstoječim obratom. Zato so odlok o zazidalnem načrtu za klavnico, o katerem je tekla javna razprava že od lanskega oktobra, sprejeli z veliko večino. Med odloki, ki so še ostanek delovanja prejšnje vrhniške občinske skupščine, so se v novi občini srečali tudi z razglasitvijo Jurčevega šotišča za naravni spomenik ter z
razglasitvijo nekaterih deves za dendrološke spomenike.
S prvim odlokom naj bi ohranili naravno šotišče pri Bevkah, odkoder nekateri še zdaj odvažajo šoto. Za sprejem tega odloka se zlasti zavzemajo Društvo Rosika (imenovano po zaščiteni mesojedi barski rastlini), Zveza kulturnih organizacij, ohranili pa naj bi ga zato, da bi ga imeli predvsem za vzgojno učne in naravoslovno turistične namene. Omenjeno šotišče je tudi ostanek nekoč večjega visokega barja. Blizu tega šotišča je tudi že zaščiteni naravni rezervat in spomenik visokega barja s posebnim vodnim režimom Mali plač, pomembna postavka v vrhniški turistični ponudbi šolskih ekskurzij. Trdijo tudi, da bo to Jurčevo šotišče pribežališče za poljsko divjad, ki v okolici zaradi kultiviranja površin izgublja naravno okolje za razvoj.
Podobno je sprejet tudi osnutek odloka o razglasitvi nekaterih dreves v sedanji vrhniški občini za dendrološke spomenike. Torej teh dreves ne bo mogoče posekati, obsekavati ali kako drugače poškodovati. Imetnik drevesa, ki bo zaščiteno, je upravičen do nadomestila ali enkratne odškodnine v višini vrednosti lesa na panju, če bi zaradi tega zašel v gospodarske težave. Zaščitena drevesa bodo označena. Gre za 23 dreves v vrhniški občini. Lastniki so podpisa-
li, da se s tako zaščito strinjajo.
Glede odloka o ravnanju z odpadki v občini Vrhnika je bilo med drugim v razpravi opozorjeno, da je po osnutku odloka za odvažanje gošče iz greznic zadolžen le pooblaščeni izvajalec. Kaj to pomeni za kmete, so spraševali. V glavnem pa so menili, da osnutek še ni dodelan, v njem ni dorečeno, kaj bo z greznicami, pri-pravljalec naj pripravi tak odlok, ki ga bo mogoče tudi izvajati. Razpravo o odloku naj bi podaljšali za dva meseca. Občinski svet je res tako sklenil, in zdaj javna razprava traja do 24. aprila. Osnutek odloka je bil novembra objavljen v Našem časopisu.
Sploh pa bilo izhajanje Našega časopi točka te seje. Poslej bo izhajal tako, kot je doslej, vendar se sproža vprašanje, ali ne bi kazalo povprašati ljudi, ali bi zanj plačevali tudi naročnino. V eni naslednjih številk pa bomo v Našem časopisu objavili anketo o tem, ali bi ljudje za to, kar berejo, kdaj plačali tudi naročnino. Za v.d. odgovornega urednika za prehodno obdobje so potrdili dosedanjega urednika.
Občinski svetniki so imeli tudi nekatere predloge: Igor Novljan je predlagal, naj bi v času med sejmi občinskega sveta poseben kolegij, sestavljen iz članov sveta, poskušal racionalizirti delo sveta tako, da bodo tudi seje vsebinsko bolj intenzivne. Vinko Bizjak seje znimal, ali bo kaj z graditvijo nove osnovne šole na Vrhniki. Predlagal je naj sekretarka občinskega sveta med svetniki opravi anketo, ki naj pokaže, kdaj bi bil najprimernejši čas za seje občinskega sveta.
Herman Bole sodi, da na sestankih sveta manjka začetne informacije, želi si preseka tega, kar je bilo obljubljeno pa ne izpolnje-
no. Svetniki so njegov predlog podprli z aplavzom. Zmago Solina je vprašal, zakaj na dnevnem redu še ni problematike prostorov glasbene šole, o čemer se je prav tiste dni po Vrhniki veliko go-* vorilo.
Tomaž Grom seje zavzel za čiščenje Vrhnike, ki zdaj kaže ža-
lostno podobo.
Na končuje bilo sprejeto, da treba narediti seznam doslej ne« šenih zadev, ki se vlečejo še občinske skupščine prejšnjega s kij ca, svetnikom pa naj bi ugodil tudi z informacijo o tekočih zadf vah, ter jih seznanili z dolgoroi nimi načrti.
dif
1)
mmmmmmmmamm
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 — Odločba US RS, 45/94 — Odločba US RS in 5/94) in Statutarnega sklepa, objavljenega v Našem časopisu št. 208 — januar 1995, je Občinski svet občine Vrhnika, na seji dne 9.2. 1995 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI STATUTARNEGA SKLEPA
1. člen
Spremeni se 13. člen Statutarnega sklepa, tako da se glasi:
»Občina uporablja pri svojem delu naslednje žige:
— žig okrogle oblike, premera 35 mm, z občinskim znakom na sredini, na zunanjem obodu je napis Občina Vrhnika, pod znakom pa je napis:
— občinski svet
— župan
— občinska uprava
— žig okrogle oblike, premera 15 mm, z občinskim znakom na sredini, na zunanjem obodu je napis Občina Vrhnika, pod znakom pa je napis občinska uprava.
Število žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja določi župan.«
2. člen
Ta sklep velja z dnem, ko ga sprejme občinski svet Vrhnika.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA JEREB BRANE
Za ipa i rej hn ans
INFORMACIJA 0 AKTIVNOSTIH NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI
Aktivnosti, ki so jih na področju ravnanja z odpadki izvajale nekdanje občine, bo seveda potrebno nadaljevati, ne glede na spremembe v lokalni samoupravi in v državni upravi. Dejstvo, da se je Slovenija razdelila na 147 občin, bo verjetno vsaj kratkoročno prineslo nekaj novih problemov tudi na področje ravnanja z odpadki. Če se prejšnje občine praviloma niso mogle dogovoriti za skupno reševanje ekoloških problemov (npr. regijska odlagališča), bo to pri tem številu občin še toliko težje. Nove občine se bodo vsaj še nekaj časa ukvarjale z lastnimi organizacijskimi problemi (razmerja med županom, svetom in upravo, prostori ...), nekatere komunalne sisteme, ki sedaj «pokrivajo« več občin, bodo »načeli« občinski interesei, država pa očitno, kljub sprejeti osnovi zakonodaji (Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o varstvu okolja) še ni našla zadosti strokovne in politične moči, da bi področje ekologije zares vzela v svoje roke.
V takšnih razmerah se je s problematiko na področju ravnanja z odpadki soočil tudi Svet občine Vrhnika. Za razliko od marsikatere druge občine, je na Vrhniki uspel že »prvi start« nove oblasti. Občinski svet se je praktično takoj pričel ukvarjati s pravimi problemi, brez odvečnega politiziranja, za resno delo pa se je seveda s problematiko najprej potrebno seznaniti.
V Našem časopisu smo o ravnanju z odpadki in o aktivnostih za določitev novega odlagališča (oziroma centra za ravnanje z odpadki) že večkrat pisali, v nadaljevanju pa povzemamo informacijo, kije bila posredovana na seji Občinskega sveta.
ZBIRANJE ODPADKOV
V okviru sprejetega koncepta ravnanja z odpadki je Komunalno podjetje Vrhnika v letu 1994 pričelo poskusno ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev v Dragomeru in v stanovanjskem bloku na Krožni poti na Vrhniki. V ta okvir sodi tudi učinkovitejše urejanje deponije na Toj-nicah in uvedba odvoza z nekaterih novih območij (Podlipa, Zaplana).
REGIJSKO ODLAGALIŠČE
(Nekdanja) občina Vrhnika je sicer vključena v aktivnosti za določitev regijske deponije (kraško-notranjska regija), vendar je izid teh aktivnosti povsem nejasen. Dve možni lokaciji sta sicer strokovno dorečeni (Oreška brda v občini Postojna in Ošljak v občini Ilirska Bistrica), vendar se aktivnosti ne nadaljujejo v smeri vključitve lokacij v plan in izdelave lokacijskega načrta. Glede na to, da je vrhniška deponija praktično polna, je potrebno z aktivnostmi »doma« nadaljevati.
NOVA LOKACIJA ODLAGALIŠČA
Strokovne naloge za pridobitev nove lokacije odlagališča izvaja Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora. Kot rezultat uporabe metodologije, ki jo je potrdila Skupščina občine Vrhnika in podatkov dolgoročnega plana občine ter drugih strokovnih podlag (npr. geološke icarte), so bila določena širša območja, na katerih bi lokacija lahko bila. Ta območja so naslednja:
- dve območji južno od avtoceste (Veliki mah, Kostanjevica),
- območje severno od avtoceste (ob občinski meji, od Drenovega griča do Dragomera),
- dve območji na začetku Podlipske doline,
- manjše območje pod Jerinovim gričem v zahodnem delu občine in
- manjše območje v bližini gradu Bistra, (karta z vrisanimi območji je že bila objavljena v Našem časopisu)
Strokovna primerjava širših območij je že bila opravljena. Občinski svet bo rezultate obravnaval na seji v mesecu marcu. V tej fazi bo potrebno določiti lokacije, na katerih bodo izvedene terenske raziskave (geološke, geomehanske, hidrogeološke ...) za prve dve ali tri lokacije. Na podlagi na terenu zbranih podatkov bo za izbrane lokacije ponovno izvedena medsebojna primerjava, kar bo osnova za oblikovanje predloga optimalne lokacije.
Določitev mikrolokacije deponije na občinskem svetu formalno še ne pomeni zadostne podlage za poseg v prostor. Lokacija bo morala biti vključena v dolgoročni plan, izdelati (in sprejeti) pa bo potrebno tudi
lokacijski načrt. Oba dokumenta, tako sprememba plana kot tudi lokacijski načrt, sprejema občinski svet, po dvofaznem postopku, z obvezno javno razgrnitvijo. Postopek bo torej še naprej tekel »na očeh« javnosti, poleg formalno predvidenih razgrnitev pa bodo potrebne še druge oblike javne presoje predlaganih rešitev.
KONCEPT RENTE IN ODŠKODNIN
Vzporedno z navedenimi aktivnostmi pri iskanju nove lokacije odlagališča in pri ravnanju z odpadki bo potrebno izdelati tudi koncept rente in odškodnin. Dejstvo je, da ima odlagališče odpadkov tudi pri sodobni tehnični in tehnološki zasnovi določene obremenjujoče vplive na okolje, kar bo morala skupnost prizadetemu območju nadomestiti. Pri tem ne gre zgolj za bodočo odškodnino (za bodoče odlagališče), ampak tudi za rešitev aktualnih razmer pri sedanjem odlagališču.
Občinski svet je na prejšnji seji obravnaval splošna izhodišča za določitev rente in odškodnin. Predlagatelju je naložil, da splošna izhodišča po eni strani konkretizira (torej da natančneje določi vrste negativnih vplivov - npr. obremenitve zaradi prevoza, zaradi smradu ... - in območje vpliva), po drugi strani pa določi kriterije tako, da bodo uporabni tako npr. za krajevno skupnost Sinja gorica kot tudi za območje, na katerem bo nova lokacija.
ODLOK O RAVNANJU Z ODPADKI
Odlok o ravnanju z odpadki v občini Vrhnika je bil pripravljen že v prejšnjem mandatu. Občinska skupščina je osnutek obravnavala in ga posredovala v javno obravnavo; gradivo je bilo objavljeno tudi v Našem časopisu. Odlok je bil v fazi osnutka posredovan tudi novemu občinskemu svetu, ki je javno obravnavo podaljšal do 24/4-1995.
Na seji občinskega sveta je bila podana ena sama vsebinska pripomba, ki se je nanašala na ravnanje z goščami iz greznic in z gnojevko. Predlagatelj je ponovno preveril rešitev (po kateri lahko izvaja praznjenje greznic le izvajalec, ki ima pooblastilo), in sicer je pridobil mnenje Komunalnega podjetja Vrhnika in sanitarnega inšpektorja. Ugotovljeno je bilo, daje nadzor nad praznjenjem greznic potreben zaradi tega, ker je sestava fekalij nevarnejša od živalskega gnoja oziroma gnojevke.
Predlagano besedilo odloka torej omejuje le praznjenje greznic in to le v tem smislu, da je za izvajanje dejavnosti potrebno soglasje. To določilo se ne nanaša na ravnanje s hlevskim gnojem in z gnojevko.
Preostale predlagane spremembe se nanašajo na rešitve, ki so potrebne zaradi spremembe občinskih organov in pa zaradi dejstva, da sta ustanovljeni dve občini, ki naj bi obe uporabljali isto odlagališče.
Predlagatelj tudi meni, daje potrebno izbrati tisto varianto ravnanja z gradbenimi odpadki, ki je v skladu z zakonom. Zakon o graditvi objektov namreč v 50. členu določa, daje za «nasipavanje zemljišč v obsegu, ki vpliva na uporabo zemljišč in objektov ali naprav v soseščini« potrebno lokacijsko dovoljenje.
Občinski svet je naložil predlagatelju, da besedilo tistih členov osnutka Odloka o ravnanju z odpadki v občini Vrhnika, za katere predlaga spremembe, objavi v Našem časopisu.
6. člen (gradbeni odpadki)
Gradbene odpadke je, razen v manjših količinah, prepovedano odlagati na odlagališče.'
Za odlaganje gradbenih odpadkov je odgovoren povzročitelj. O mestu odlaganja gradbenih odpadkov odloči Upravna enota Vrhnika v lokacijskem postopku.
8. člen
(nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti)
Z nenevarnimi odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se ravna kot z ostalimi komunalnimi odpadki, s tem da morajo povzročitelji obvezno skleniti pogodbo za odvoz odpadkov s pooblaščenim izvajalcem in pogodbo za odlaganje odpadkov na odlagališče.
V pogodbi morajo biti natančno določene vrste odpadkov, ki se odvažajo in odlagajo na odlagališču.
Upravljalec odlagališča je dolžan zavrniti sprejem odpadkov, če njihovo odlaganje ni predvideno s pogodbo.
Izvajalec odvoza odpadkov in upravljalec deponije sta dolžna zavrniti sklenitev pogodbe za odpadke, za katere obstaja sum, da so nevarni.
Povzročitelji iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti le izjemoma lahko sami odvažajo odpadke na odlagališče. V tem primeru morajo skleniti pogodbo o odlaganju odpadkov.
Župan da soglasje k pogodbam o odvozu in deponiranju odpadkov iz tega člena odloka.
9. člen (gošče)
Gošče iz greznic se odvažajo na odlagališče oziroma na čistilno napravo. Gošče lahko odvažajo le izvajalci, ki predhodno pridobijo soglasje Komunalnega podjetja Vrhnika. Usedline iz peskolovov se odlagajo na odlagališče.
15. člen
torj<
An Vr
Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji in lastniki zemljišč. V primeru spora o zbirnih in odjemnih mestih odloči občinski Oddelek za komunalne zadeve. dc
Javna zbirna mesta določi občinski Oddelek za komunalne zadeve.
21. člen
Režim obratovanja odlagališča se določi s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
S pravilnikom mora biti določen način sanacije oziroma rekultivira-nja odlagališča med in ob koncu obratovanja. Režim obratovanja mora upoštevati naslednja načela:
1) Dostop na odlagališče je možen le v obratovalnem času, ko je prisoten dežurni delavec. Če povzročitelj sam pripelje odpadke, dežurni delavec evidentira vstop na deponijo, kontrolira vrsto pripeljanih odpadkov in določi mesto, na katerega se odpadki odložijo.
2) Upravljalec deponije mora zavrniti sprejem odpadkov, če povzročitelj oz. tisti, ki pripelje odpadke na odlagališče, ni iz občine Vrhnika oziroma iz občine Borovnica.
32. člen
Obstoječe odlagališče na Tojnicah lahko pod enakimi pogoji uporablja tudi Občina Borovnica. Souporabo odlagališča določita občini s pogodbo, ki jo skleneta na naslednjih načelih:
1) odpadki, ki so zbrani na območju Občine Borovnica, se lahko odložijo na odlagališču, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem odlokom in s Pravilnikom o urejanju odlagališča,
2) v primeru, da odvoza odpadkov v Občini Borovnica ne izvaja Komunalno podjetje Vrhnika, Občina Vrhnika določi ceno odlaganja,
3) Občina Borovnica plača sorazmerni del stroškov urejanja in rekulti-viranja odlagališča tudi po prenehanju obratovanja,
4) če Občina Vrhnika uvede plačilo odškodnine naselju, kije prizadeto zaradi bližine odlagališča, Občina Borovnica zagotavlja sorazmerni del sredstev.
33. člen
Občini skleneta pogodbo o souporabi odlagališča v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
Andrej KOS
(Predlagane spremembe so izpisane s poudarjenim tiskom)
za (P
k; U' ž; 51
8' 1;
t-
»IREKTORJI PRI VRHNIŠKEM ŽUPANU
Med brezposelnimi ni »strokovnjakov« za Vrhniška podjetja
Zadnji dan januarja je vrhniški ipan Vinko Tomšič pripravil irejem za direktorje vseh večjih hniških podjetij, da bi se obojes-ansko seznanili z uvajanjem lo-
jali z Drnovškom;
— največji problem pa je prepočasno razreševanje čistilne naprave; sredstva imajo rezervirana, rešujejo pa glede na možnosti se-
salne samouprave in delovanjem bbčine ter s problematiko gospo-Jdarjenja. Razgovora, ki je bil prvi Itak po dolgih letih, so se udeležili B Anton Debevec (IUV), Friderik Kovač (LIKO), Grega Erman
{(Kovinarska), Miro Obreza (Antene), Stojan Jakin (Komunalno podjetje, Igor Novljan (Primis), Ivan Samotorčan (Evgrad), Marjan Kržič (Kmetijska zadruga) in Daje Horvat (Obrtni center).
Zupan se je najprej vsem direktorjem zahvalil za dokaj uspešno vodenje podjetij, ki so nosilci gospodarjenja na Vrhniki. Glede na se probleme smo na Vrhniki lah-. ko zadovoljni, da ni bilo večjih . socialnih problemov in večjih od-. puščanj delavcev. Nekako se je za vse le našla rešitev. Res pa je, daje , bilo obdobje po osamosvojitvi za gospodarstvo eno najtežjih, saj so podjetja ostala osamljena brez kakršnih državnih in občinskih , podpor. Gospodarstvo se je moralo samo znajti v labirintu raznih problemov, nesoglasij in predvsem pomanjkanja trga. Sam kraj oziroma bivša občina pa sta bila zelo odvisna od dobrega poslovanja podjetij, kar je mogoče opaziti tudi pri pridobitvah raznih objektov in samega napredka občine.
Nato so posamezni direktorji predstavili svoje videnje na problematiko gospodarjenja v Sloveniji in opisali težave, s katerimi se srečujejo pri poslovanju svojih organizacij.
Anton Debevec (Industrija usnja Vrhnika):
— zaposlenih je približno 2350, doslej delavcev niso odpuščali;
— povezujejo se s Konfekcijo — Logatec;
— proizvodnja teče brez večjih problemov, izvozijo 95% celotne proizvodnje;
— precej dohodka so izgubili zaradi nerealnih tečajnih razlik (približno 15 mio dolarjev);
— izpad so reševali z notranjimi rezervami;
zadnji meseci potekajo nekako normalno, problem je z uvozom surovin iz vzhodnih držav, zato morajo uvažati več kot 50% svinjskih kož iz Amerike;
— plače so po kolektivni pogodbi, vendar glede težavnosti dela premajhne;
°. problematiki usnjarske industrije so se že dvakrat pogovar-
danjega časa.
Friderik Kovač (LIKO):
sedaj je zaposlenih okoli 700 delavcev (300 v Borovnici, 400 na Vrhniki), pred leti pa je bilo že 900 delavcev;
— proizvodnjo so dopolnili z novim pohištvenim programom;
— trenutno nimajo večjih pretresov;
— plače so po kolektivni pogodbi;
— konec leta '94 pričakujuejo
— proizvodnja v letu 1995 ne bi smela biti problem tudi zaradi stečaja Elrada;
— več kot 50% proizvodnje izvozijo na evropske trge (17 držav);
— plače so skromno nizke, vendar upoštevajo kolektivno pogodbo;
— največji sedanji problem je tečajna politika, ki še vedno ni stimulativna;
— stroški proizvodnje in materiala se hitreje povečujejo kot cene anten (aluminij se je podražil za 50%);
— država se vse preveč mačehovsko obnaša do kriznih podjetij;
— pričakujejo pomoč občine, predvsem prek poslancev in svetnikov napram državi in vladi.
Grega Erman (Kovinarska):
— menijo, da so hudi časi mimo, saj se krivulja uspešnosti dviguje;
— sedaj je zaposlenih 125 delavcev (bilo jih je tudi že samo 75 od bivših 200);
— glede na povečanje proizvodnje morajo na novo zaposlovati, vendar ne dobijo ustreznih kadrov;
— več kot 90% proizvodnje izvozijo, zato jih bremenijo neusklajene tečajne razlike;
— v letu 1994 bo rezultat pozitiven; proizvodnja za leto 1995 pa je več kot 100% zasedena;
— spoštujejo kolektivno pogodbo pri plačah, višati pa jih ne
— srečujejo se tudi s težavami pri pridobitvi delavcev — pleskarjev;
— plače so minimalne, ker imajo nekaj dolgov za nazaj;
— pričakujejo pomoč vrhniškega gospodarstva, da bi jim omogočili pridobitev pleskarskih in električarskih del.
Marjan Kržič (Kmetijska zadruga):
— zaposlenih je 105 delavcev (v mlekarni, klavnici, trgovinah in predelavi);
— težave so z izvozom mleka, ker ne morejo konkurirati z izvoznimi cenami;
— na domačem trgu je cena mleka zagotovljena;
— v letu 1994 pričakujejo ne kako pozitivno poslovanje;
— problemi s kadri, saj pravih ne dobijo;
— prispevki so še zmeraj preveliki, zato bodo morali iskati notranje reorganiziranosti;
— napoved za leto 1995 je pesimistična, saj so precej odvisni od ukrepov vlade;
— pozitiven rezultat jim prina šajo trgovine.
Igor Novljan (Primis):
— zaopslenih je 24 ljudi;
— zadnjih nekaj let so pozitivno poslovali, kar pričakujejo tudi v letu 1994;
— za leto 1995 so dela zagotovljena, vendar so problemi pri neusklajenih cenah;
— precej sredstev so namenili za posodobitev tehnologije (cena projekta hiše od 8000 DEM na 3500 DEM);
— srečujejo se tudi s težavami pri pridobivanju ustreznih kadrov, saj z Zavoda za zaposlovanje ne dobijo pravih;
— veliko delajo za območje občine Vrhnika, se pa v zadnjem času privatizirajo (v delniško družbo).
Leto se je izteklo, kaj pa sedaj?
na pozitivi.
Ivan Samotorčan (Evgrad):
— delujejo kot delniška družba pri Gradbenem podjetju Grosuplje; ki je drugo največje gradbeno podjetje v Sloveniji;
— že tri leta poslujejo pozitivno, uspešno bo tudi leto 1994;
— doslej delacvev niso odpuščali;
— želijo zaposliti nove gradbene delavce, vendar le-te težko dobijo;
— plače solidne, vendar tudi z njimi ne pritegnejo novih delavcev;
— dela imajo precej in je leto 1995 kar zasedeno;
— sami naredijo na raznih investicijah 1/3 gradbenih del, 2/3 pa razni obrtniki in kooperanti.
Miro Obreza (Antene):
— z izgubo bivšega jugoslovanskega trga so nastale resne težave, zato so morali število zaposlenih zmanjšati za polovico; sedaj je 60 zaposlenih (in 10 začasno);
morejo, ker so blokirani;
— zahvaljujejo pa se občini in državi za finančno pomoč pri sanaciji podjetja.
Dare Horvat (Obrtni center):
— delo imajo za pleskarje, medtem ko za električarska dela nimajo zasedenih mest;
Stojan Jakin (Komunalno podjetje):
— zaposlenih je 74 ljudi (v letu 1981 že 110 zaposlenih);
— ljudi niso odpuščali, ampak je bila to naravna selekcija;
— zaposleni so predvsem domačini, ki imajo večji obseg dela;
— tudi oni večkrat iščejo delavce prek Zavoda za zaposlovanje, vendar ustreznih kadrov ne dobijo;
— v letu 1994 bodo pozitivni ne glede na že 9 let zamrznjene komunalne cene, kijih določa vlada.
Tajnica občinskega sveta Sonja Pirnat-Keršmanc in vodja upravne enote Andrej Kos pa sta vse prisotne seznanila z. novo lokalno samoupravo in organizacijo občinske uprave.
Župan Vinko Tomšič je direktorje na koncu seznanil še z nekaterimi načrti za bližnjo in daljno bodočnost Vrhnike:
— gradnja nove šole naj bi bila prednostna;
— pokazala se je potreba po obnovi Cankarjevega doma;
— nadaljevati je treba z iskanjem nove deponije in uresničiti projekt čistilne naprave;
— želja je po prizidku knjižnice;
— že v letu 1995 pa nas čaka tudi plinifikacija Vrhnike.
S. S.
V domu obrtnikov se marsikaj dogaja
sVevcamje
Olga
Kogovšek, s.p.
Trgovine in posamezni kupci!
r° ugodnih cenah vam nudimo nagrobne sveče različnih vrst In velikosti.
K?«- MiJOina 52 (Razpotje — ob cesti proti Žažarju) 61360 VRHNIKA Tel.: 753-272, 755-452
Vrhniški in borovniški obrtniki, zasebniki in poslovneži so združeni v Združenje obrtnikov, imajo pa tudi svoje prostore v t.i. Domu obrtnikov. V zgornjem prostoru je lepa in primerna dvorana za prireditve, razstave in seje. Tako sami večkrat pripravijo za stanovske kolege kakšno prireditev. V februarju so skupno počastili Prešernov dan in Valentinovo, dan ljubezni. Ob lepem kulturnem programu, ki so ga izvedli pevci iz Logatca in harmonikarja glasbene šole Vrhnika, so za trenutek pozabili na vsakodnevne probleme pri opravljanju obrti. Na »Valentinovo«, dan ljubezni, je vse navzoče spomnila povezovalka programa Mirjam Suhadolnik, ki je odrecitirala nekaj ljubezenskih pesmi.
(S. S.)
Z veseljem sem prebrala uredniški zapis z omenjenim naslovom v zadnji številki glasila. Naš časopis. Do sedaj so nam zgodovino in bodočnost pisali uradniki različne barve, vonja in okusa, žal pogosto brez okusa, tokrat pa smo lahko prebrali korekten novinarski zapis, ki nas objektivno seznanja z najpomembnejšimi dogodki pravkar minulega leta. Poglobljen komentar raziskovalnega novinarja bo lahko služil kot izhodišče za oblikovanje razvojne politike za naslednje srednjeročno obdobje, nekatere ugotovitve pa bo potrebno še proučiti, da bomo lahko dojeli celoten pomen, kije včasih skrit za nekoliko prezahtevnim strokovnim jezikom.
Bralcem, ki bi morda imeli težave z razumevanjem, priporočam nekoliko več potrpljenja in pa večkratno polglasno branje, odsvetujem pa večje napore na prazen želodec in ob zapovedanih praznikih. Kronistu bi svetovala morda le nekoliko več skromnosti in pa seveda preudarnosti, saj je iz nekaterih ugotovitev možno zaznati nagnjenost k pretiravanju. To se odraža predvsem pri zahtevah glede višine trgovskega centra Loka in pri kaznih za lastnike psov. Urednika bi opozorila na določilo... člena Ustave republike Slovenije, ki prepoveduje smrtno kazen, tako da bosta urednik in župan morala dopolniti predlagane rešitve z novimi, ki ne bodo v preveč očitnem nasprotju z Ustavo. Resnici na ljubo pa je seveda treba dodati, da Ustava glede višine trgovskega centra Loka eksplicitno ne postavlja omejitev.
Naj sklenem z željo, da bi ostro pero urednika tudi v bodoče pravočasno in objektivno poročalo o vseh pomembnih dogodkih, tako domačih kot tudi iz sosednjih občin, predvsem iz občine Borovnica. Hkrati pa bi po tej poti rada izrazila podporo krajanom Pokojišča, Padeža in Zavrha v njihovem neenakem boju proti lovcem in divjadi in proti nadvladi uradniške nomenklature Borovnice in Vrhnike.
Viole ta D., Drenov Grič
Sem oče dveh mladoletnih otrok, ločen, ne po svoji krivdi, nekadilec in pivec Droginih sadnih čajev. Odločno protestiram proti vsebini članka z naslovom »Leto se je izteklo, kaj pa sedaj«. Ni mi razumljivo, kakšno uredniško politiko vodite, če je to sploh kakšna politika. Kako morete dovoliti, da se različni pisuni spotikajo praktično ob vse pridobitve mlade, demokratične države in da blatijo vse, kar je bilo ustvarjeno z denarjem nas davkoplačevalcev?!
Verjamem, da bo moj protest izzvenel v prazno, saj je očitno, da ste vsi povezani in da korenine teh povezav segajo daleč nazaj v komunistično preteklost, v udbomafijo in igralniški lobi. Prepričan sem tudi, da mojega pisma ne boste objavili, vendar bom, ne glee na to, ohranil svojo pokončno držo; moji otroci se me ne bodo sramovali, ne glede na to, kaj jim njihova mati govori o meni.
Jožef N., Velika Ligojna
Z zanimanjem prebiram vaš časopis, še posebej tiste sestavke, ki govorijo o prosveti. Veselim se vsake pridobitve, ki bo omogočila naši mladini, da hitreje zapopade učne novosti, saj učenost ne raste za vsakim gabrom. Ker sem kljub že kar odmaknjeni mladosti še vedno navezana na mladež in njeno vzgojo (še vedno hranim šibo, ki sem jo uporabljala več ko štirideset let), me čudijo besede, kijih je Uradnik namenil obema šolama iz moje mladosti. Ne razumem, zakaj se spravlja, kot sam pravi, na same temelje vrhniškega osnovnega šolstva, niti z besedo pa nevmeni trgovine s pohištvom v prostorih Glasbene šole! Pa bo že moralo biti prav tako, malo stara sem že, pa ne razumem prav vseh novotarij. Me pa veseli, da je Kulturno prireditveni center Pavza vzel pod streho Glasbeno šolo in z njo celo sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju in pakt o ne-napadanju. Bo pa potrebno v prosveti še marsikaj postoriti; ne vem, če bom dočakala šolsko leto 2000/2001, bi pa rada videla, kako bodo otroci devet let zdržali v šoli, še posebej se pa veselim za sedaj še ne javno objavljenega vstopa Vrhnike med slovenske srednješolske centre.
Martina K, Blatni dol
Ponavadi se ne spuščam v javne polemike, saj mi moj poklic omogoča, da delujem takorekoč javno, vendar ne z besedo, ampak konkretno, predvsem pa v dobro ljudi, ki so v stiski. Sem človek dejanj, takorekoč stalno pripravljen nuditi pomoč. Če se že oglašam, potem je to takorekoč slučajno, bolj zato, ker ta trenutek sirena še ne kliče k akciji. Bi pa želel, s povsem strokovne plati dopolniti razmišljanje ge. Martine K, ki v Pismih bralcev takorekoč omenja gradnjo srednješolskega centra. Prav tako bi se rad navezal na novico, ki sem jo zasledil v članku »Leto se je izteklo, kaj pa sedaj?«, kije bil takorekoč objavljen v januarskem Našem časopisu. Če je torej Cankarjeva rojstna hiša pogorela, potem je bilo to tudi zaradi takorekoč premajhne usposobljenosti takratne požarne obrambe, ergo potrebujemo srednjo požarno šolo. Pa še eno, takorekoč opozorilo: ko boste rušili Cankarjevo rojstno hišo (verjetopisec nestrokovno misli na ostanke oziroma takorekoč pogorišče), svetujem skrajno diskretnost, saj se je prah okrog odlaganja gradbenih odpadkov na Vrhniki takorekoč komajda malo polegel.
Florjan U, Blatna Brezovica
Nepreklicno odpovedujem vaš Naš časopis, čeprav sem celoletno naročino dobil kot darilo ob visokem delovnem jubileju, in mi je drag spomin. Kot dolgoletni predsednik, tajnik in podporni član Društva ljubiteljev rejcev malih živali izražam skrajno nezadovoljstvo s tem, kar ste objavili v članku »Leto se je izteklo, kaj pa sedaj«. Gre za očitno potvarjanje dejstev, saj je npr. takratna krajevna skupnost Borovnica dala absolutno podporo izgradnji pasjega zavetišča na Dolu. Krajani so bili pripravljeni celo s prostovoljnim delom pomagati pri obnovi stavb, če bi invetsitorjem zmanjkalo denarja, nekateri pa so javno (v medijih) mirili med seboj skregane predstavnike različnih društev za zaščito živali. Menim, da je nedopustno, da se nekdaj szdljevski časopis tako očitno postavlja na stran tistih, ki kličejo pogrom nad nedolžne živali.
Ne vem, zakaj je potrebno uporabljati izraze kot so »pasja zalega« in celo primerjati te plemenite živali s farnim ekološkim grehom. Tudi mi ni jasno, kaj je avtor mislil z zadnjim stavkom »da se je Vrhnika s kožuhom ogrnila«, je pa to za nas, ljubitelje rejcev malih živali, skrajni cinizem!
Franc Leo C, Ohonica
PREDSTAVLJAMO VAM POLICIJSKO POSTAJO VRHNIKA
Policisti več na terenu in med ljudmi
V vsakdanjem življenju se vse pogosteje srečujemo z delovanjem policistov, ki skrbijo za naše varno življenje. Prav gotovo niso nujno zlo, ampak ljudje, ki delujejo za blaginjo mlade slovenske države in njenih prebivalcev. Kako so policisti organizirani na Vrhniki, kako delujejo in s kakšnimi problemi se ukvarjajo, nas je zanimalo. V tej in v naslednjih številkah Našega časopisa vam bomo še posebej predstavili problematiko vzdrževanje javnega reda in miru, reševanje kriminalitete in prometno varnost v letu 1994. V prejšnjih obdobjih so taka policijska poročila obravnavali delegati na skupščinah, sedaj ob novi lokalni samoupravi pa naj svetniki tega ne bi počeli.
Policijska postaja Vrhnika pokriva celotno območje dveh novih občin Vrhnike in Borovnice. Njihovo delo temelji na zakonih in predpisih ter na splošnem delovnem področju: varovanje življenj ljudi in premoženja, vzdrževanje javnega reda in miru, urejanje in nadzorovanje prometa na javnih cestah, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovega izročanja pristojnim organom, varovanje določenih oseb in objektov, dajanja nujne pomoči, da se odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, naloge v zvezi z orožjem, strelivom in razstrelivom, kontroliranje in izvajanje predpisov s področja tujcev in mejnih zadev ter druge naloge. Kot vidimo je delokrog nalog velik in zanimiv.
Na Vrhniki te naloge opravlja in izvaja 21 delavcev, oziroma 19 policistov (komandir, namestnik
komandirja, pomočnik komandirja, 5 vodij varnostnih okolišev ter 11 policistov). Glede na vse naloge pa bi bilo treba na policijski postaji zaposliti še 5 policistov. Vsi zaposleni so v povprečju zelo mladi, saj znaša povprečna starost 28 let, povprečna starost policistov na terenu pa znaša celo 25 let. Prav gotovo je mladost kriva, da se pokažejo neizkušenost, razne napake in hitro reagiranje pri opravljanju službenih nalog. Vendar je v letu 1994 bilo na postopke policistov le 5 pritožb. Za dva delavca pa sta bila sprožena disciplinska postopka zaradi prekoračenja pooblastila.
Vsi policisti imajo najmanj srednjo izobrazbo, trije pa višjo, kar je velik napredek pri izobraževanju in nato zaposlovanju policistov. Največji problem pa so stanovanja, saj je med njimi še 11 samskih. Zato na vrhniško postajo kadrujejo predvsem fante iz Vrhnike in s tem rešujejo te probleme. Tako je 7 policistov domačinov, 4 so iz Logatca, ostali pa so postali že kar pravi Vrhničani.
Vsi Vrhničani vemo, daje policijska postaja na Trgu Karla Gra-beljška 1. Vendar so ti prostori že zdavnaj neprimerni za nemoteno delovanje policistov. Zelo optimistični razgovori se vodijo za pridobitev prostorov v bivšem samskem domu (JLA) nasproti pošte. Upajo, da se bodo preselili proti koncu leta 1995, tam bi dobili tudi prostor za pridrževanje, saj sedaj prestopnike vozijo v Ljubljano. V letošnjem letu so popolnih' vozni park z novim terenskim vozilom, tako da imajo 6 službenih vozil.
Komandir policijske postaje je Zdravko Godnjavec, kije to delo pričel opravljati v marcu lanskega
Razgovor s komandirjem policijske postaje Vrhnika Zdravkom Godnjav-cem so prekinjali stalni telefonski klici.
Delo policistov ni samo kaznovalna politika, ampak izvajajo tudi učno prometno uro za naše najmlajše učence, in to kar praktično na zelo prometni ulici.
leta. Prej je bil komandir v Logatcu. Na Vrhniko je prišel že leta 1974 ter pričel delovati kot policist pripravnik. V letu 1980 je v Logatcu postal pomočnik, leta 1990 pa komandir te postaje. Tako že 25 let deluje kot policist na tem delu Notranjske. Medtem sije pridobil naziv inšpektor in postal pravnik za notranje zadeve. V skoraj enoletnem delovanju na Vrhniki se kažejo tudi že uspehi, saj se je zelo povečala uspešnost raziskanih zadev. Tudi organizacijo delovanja policistov je uspel prilagoditi vrhniškim razmeram.
Ob predstavitvi smo se pogovarjali ravno z njim ter zvedeli še nekaj novosti iz njihovega področja delovanja: »Delo policista poskušamo čimbolj približati krajanom odnosno ljudem, zato jih boste zdaj večkrat videli na ulici ali cesti. Tudi v KS bomo bolj usmerili svoje delo, kjer bomo uvajali vodje policijskega okrožja, na katerega se bodo lahko obračali krajani. Intenzivno pa vodimo razgovore o novi organizaciji policije, projekt se imenuje JAVNA VARNOST. Ta bo prinesel večjo profesionalizacijo in strokovnost policije, po posameznih specialnih nalogah. Tako naj bi za posamezne primere kršenja skrbeli le določeni policisti, specializirani za ta opravila. Upamo, da bo ta projekt zaživel v treh mesecih, čeprav ga delno na naši postaji že uvajamo, saj so rezultati že vidni, ker se nam je odstotek raziskanih dejanj dvignil. Prav tako želimo naše delo čimbolj približati občanom obeh občin, kar bo vidno s predstavitvijo naše policijske postaje v Našem časopisu ter nato še v nadaljevanjih o specialnih nalogah javne varnosti v letu 1994.«
Na koncu nam je komandir navrgel še nekaj številk: »Prijavnem redu in miru smo obravnavali 544 prekrškov, (v letu 93 — 564) v porastu so prekrški z elementi nasilja. Kaznivih dejanj (kriminalitete) v letu 1994 smo imeli 416, kar je za 16,5% več kot v letu 1993/357). Vzroki so predvsem v slabih socialnih razmerah, nizkega družbenega in osebnega standarda ter visoke stopnje brezposelnosti. Zanimiv pa je podatek, da smo raziskali kar 63,3% kaznivih dejanj, za 10% več kot v letu 1993. Prometnih nesreč pa je bilo 323 in so se v primerjavi z letom 1993 za 22,4% zmanjšale, za 40,2% seje zmanjšalo tudi število telesno poškodovanih, mrtvih pa je bilo 7 (v letu 1993 pa 5).«
Na koncu je pogovor nanesel tudi na nekdaj z zanimanjem brano »ČRNO KRONIKO« v Našem časopisu. Ali naj jo ponovno vpeljemo, je odvisno tudi od samih bralcev. Vemo, da je v dnevnem časopisju veliko prave »črne kronike«, česar pa mi ne bi posnemali. V primerni obliki, brez imen in priimkov, bi lahko spet na hudomušen način opisali zanimive dogodke iz policijskih zapisnikov, v katerih se znajdejo razni kršitelji. Zato naprošamo tudi bralce, da nam sporočijo želje in mišljenje glede ponovne uvedbe ČRNE KRONIKE, lahko na telefon 756-224 (Simon Seljak).
N. Č.
USTANOVLJEN OBMOČNI ODBOR ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
PO
Enotnost za zgled in velika razsodnost
IS ir<
Pr. lokali
Sreda, 22. februar 1995, bo zapisana kot zgodovinski trenutek za vse udeležence vojne v Sloveniji iz leta 1991. Tistega dne je bil namreč ustanovljen kot prvi v Sloveniji območni odbor združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Vrhnike in Borovnice.
Prvega zbora so se udeležili številni veterani obeh zdajšnjih občin Vrhnike in Borovnice, oba župana in generalni sekretar ZVVS Drago Bitenc, ki je obenem tudi občan vrhniške občine.
Kratek kulturni program je v domu Karla Grabeljška pripravila glasbena šola Vrhnika, nato pa sta sledila pozdravna govora obeh županov.
Vrhniški župan Vinko Tomšič je poudaril, da je v času osamosvojitve Slovenije prišla do izraza enotnost in odločnost slovenskega naroda, tako kot tudi ob uporu proti okupatorju leta 1941. Obakrat so bile pozabljene razne strankarske in politične razprtije, ki pa so se pozneje le preveč odražale v nadaljnjem življenju Slovencev. Taka enotnost bi morala biti vzgled tudi nadaljnjim rodovom. Prav zdajšnji veterani so pokazali izreden razum in veliko srčnosti ter motiviranosti za dosego enotnega cilja —samostojno Slovenijo.
Andrej Occpek, borovniški župan, se je navzočim veteranom zahvalil v imenu obeh občin za vsa takratna dejanja in modro vodenje akcij na celotnem takratnem vrhniškem območju. Zato je treba negovati enotnost in pripravljenost ljudi tudi v prihodnje, saj se moramo zavedati majhnosti Slovenije in še vedno neurejenih razmer v bližnji soseščini. Spregovoril je tudi Drago Bitenc, generalni sekretar ZVVS, ki je poudaril pomen združevanja slovenskih veteranov, da bi tako pridobili večje priznanje in uveljavitev v zdajšnji družbi. Na Vrhniki tako ustanavljajo prvi občni odbor, ki bo deloval za dve občini, Vrhniko in Borovnico. To je lahko tudi veliko simbolično dejanje, saj se je ravno tod pričela 10-dnevna vojna, tod je bilo koncentrirano veliko težkega orožja in oborožitve, vendar pa so takrat prišle do izraza zelo modre in prave odločitve. Lahko bi tudi rekli, da sta bili Vrhnika in Borovnica doslej le premalo poudarjeni in priznani ob takratnih zgodovinskih dohodkih. Združeni veterani pa bi lahko to popravili in s skupnimi močmi bolje predstavili takratne dogodke iz tega območja.
Zbor veteranov je sprejel akcijski program dela območnega odbora, ki je določen v devetih točkah:
• organizacija in izvedba zbora veteranov ZVVS za Vrhniko in Borovnico;
• tradicionalni zbor veteranov (2. 7. 1995);
• pridobivanje in evidentiranje članstva;
• zbiranje in hranjenje zgodovinskega gradiva iz vojne za osamosvojitev Slovenije 1991;
• skrb za prizadete v vojni;
• podpora samoiniciativnim
Opazno je naraščanje nasilniškega in objestnega obnašanja mladih, kar večkrat občutijo igrala in športni rekviziti v vrtcu in športnem parku. V februarju je bil tarča napada spet centralni vrhniški vrtec. Posledica: velika škoda...........
Novi predsednik odbora Janez Čerin iz Borovnice bo prav gotovo priza-devno vodil Združenje veteranov za vojno v Sloveniji.
na na smo z Vrhni diti n nika i podre trebn čatuc narav Zase zaščit name stvari
O I varjal veljni ne za drhoi žen zi občin ki so na vi razreS Kal dobju sevale zaščit Na1 nja ir dobju moup to or nosti spren občin podre Kdi nom i drugii Z , pred i
Pogled na ustanovno sejo območnega odbora ZVVS
akcijam veteranov;
• zagotoviti spominskemu znaku »Logatec, Vrhnika 1991« status spominskega bojnega znaka »MORS«;
• organizacija pogovornega kluba veteranov na Vrhniki;
• aktivneje vključiti v razprave ob sprejemanju zakona o veteranih.
Prav tako so soglasno izvolili novo vodstvo območnega odbora ZVVS, ki ga bo vodil Janez Čerin. Za namestnika je bil izvoljen Zmago Solina, za člane odbora pa še: Karel Nikolavčič, Tomo Pejič, Stanka Drenik, Franc Treven, Igor Miklavčič, Slavko Blažič in Peter Kavčič.
Pod točko razno je bila kar zanimiva razprava. Prisotni so menili, daje treba pregledati vsa priznanja in zahvale, ki so bile podeljene ob zadnjih dogodkih
vojne za Slovenijo ter popraviti morebitne krivice.
Posebej pa je bilo poudarjeno, da je član združenja veteranov lahko udeleženec priprav in aktivnosti v vojni za Slovenijo, kije državljan Republike Slovenije in je v obdobju od 17. 5. 1990 do 26. 10. 1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal naloge v pripravah in v vojni za Slovenijo. Član veteranov pa ne more postati oseba, ki je s svojim ravnanjem ovirala priprave in aktivnosti v vojni za Slovenijo. Po končanem ustanovitvenem zboru območnega odbora ZVVS za občini Vrhnika in Borovnica so se udeleženci ob kozarčku pijače razgovo-rili o dogodkih izpred štirih let tet spregovorili o zdajšnjih problemih, ki tarejo veterane.
S. S.
Še eno jezero sredi Vrhnike
Nočni veseli pohod »najbrž« mladih nadobudnežev: popisali so občinsko stavbo, in to ravno pod okni uredništva Našega časopisa. Upamo da ni bilo to posebno pismo ogorčenih bralcev, ■
No ne bomo se prepirali, ali je res sredi Vrhnike, ali ni. Kajti nekateri trdijo, daje središčVVrhni-ke pri Mantovi, drugi pa da je to okolica Trga Karla Grabeljška. Naj bo eno ali drugo, jezero je »sredi« Vrhnike. Na dvorišču za trgovino Mercator poleg Zdravstvenega doma je po vsakem dežju ter še nekaj časa potem, razen ob sušnih dnevih, velikojezero, kjer ■
največkrat plavajo jekleni konjički stanovalcev iz bloka. Kako to popraviti oziroma sanirati? Najverjetneje z asfaltom. Vendar prav gotovo občina tega ne bo storila. Potreben je dogovor vseh uporabnikov dvorišča, ali pa bodo še naprej imeli presihajoče jezero. Cerkniško se lahko skrije.
N.Č..
>OGOVOR Z JANEZOM DONIKOM IN VIKTORJEM RAZDRHOM   DRUŠTVO »MEČEK« V LETU VARSTVA NARAVE
Sistem zaščite in reševanja bo smotrno urejen
Opozorilne table
Pred nami se vrstijo spremembe okalne samouprave, ki so prinesle ta našem območju dve občini. Prej mo zadeve reševali v okviru občine Vrhnika, zdaj pa se bo treba navaliti na delitev del med občino Vrh-tika in občino Borovnica. Tudi na lodročju civilne zaščite bodo po-rebne razne spremembe, kar dolo-a tudi »novi« zakon o varstvu pred laravnimi in drugimi nesrečami. Iz sedaj deluje samo en štab civilne ■aščite za obe občini predvsem z lamenom, da bi tudi v Borovnici itvari statusno uredili.
O problematiki smo se pogovarjali z Janezom Donikom, poveljnikom občinskega štaba civil-le zaščite, in z Viktorjem Raz-irhom, ki je profesionalno zadolžen za zaščito in reševanje za obe )bčini. Postavili smo vprašanja, d so trenutno aktualna in glede ia vse zakonske določbe tudi azrešljiva:
Kako se bodo v prehodnem ob-lobju nove lokalne samouprave reševale naloge s področja civilne zaščite?
Naloga sistema zaščite, reševanja in pomoči v prehodnem obdobju reorganizacije lokalne samouprave je zadržati kontinuiteto organiziranosti in pripravljenosti ter se postopno prilagajati spremembam, ki jih terjajo nove občine in nova zakonodaja na področju civilne zaščite.
Kdo je odgovoren z novim zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami?
Z novim zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre-
čami sistem zaščite in reševanja temelji na odgovornosti države in občin za odpravljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter preprečevanju in zmanjšanju njihovih posledic. Temelji tudi na obveznosti gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij za izvajanje nujnih ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in premoženja v okviru n jihove dejavnosti ter na samoodgovornosti prebivalcev za njihovo osebno in premoženjsko varnost. Dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so humanitarne in nevojaške narave.
Nekdo bo moral voditi in usklajevati naloge s tega področja. Kako je to določeno?
Vodenje zaščite, reševanja in pomoči je v pristojnosti vlade, županov in poslovodnih organov.
Operativno-strokovno vodenje sil za zaščito in reševanje in pomoč v občinah pa neposredno izvajajo poveljniki Civilne zaščite ob pomoči štabov CZ ter poverjeniki za CZ.
Štabi CZ se oblikujejo po načelu strokovnosti, v skladu z načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, ki se načrtujejo po občinah in družbah ter zavodih in drugih organizacijah, kijih v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi ali uporabljajo delovna sredstva, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče.
Področje zaščite in reševanja je vedno »živa« tema, ki jo je treba ob dogodkih hitro opraviti, saj če po-
moč hitro daš, dvakrat daš. Kdo bo to opravljal zdaj?
Podlaga za pripravo načrtov zaščite in reševanja po občinah so ocene ogroženosti, ki jih izdelajo občine na svojih območjih, ter tako opredelijo potrebo po silah za zaščito in reševanje.
Sile za zaščito reševanje in pomoč sestavljajo enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij (prostovoljne formacije), pooblaščena podjetja, zavodi in druge organizacije (poklicne formacije) ter enote in službe CZ (dolžnostne formacije).
Doslej je bilo v razne enote, službe in druge oprativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč vključenih 13% prebivalcev občine, kar se bo po novem zmanjšalo na do 5%. Tako zmanjšanje sil je pogojeno z novo organiziranostjo sistema zaščite in reševanja ter večjo koncentracijo sredstev za strokovno usposabljanje in opremo specializiranih enot in služb.
Na koncu naj še dodamo, da se bodo posamezne aktivnosti in zadeve še vedno urejale skupno, čeprav bosta morala delovati dva štaba civilne zaščite. Tudi nekatere specialne enote bodo skupne, predvsem zaradi smotrnosti in povezanosti nekaterih infrastruktur med obema občinama. S skupnimi močmi je mogoče marsikaj narediti.
S. S.
Letošnje leto je posvečeno varstvu naravne in kulturne dediščine. Tega se zavedamo vsi naravovarstvenih, zato bi radi storili čim več koristnega za naše okolje. Vaščani Krajevne skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo ste verjetno že opazili opozorilne table, ki so postavljene na celotnem prostoru skupnosti.  Posebno pomembne so na krajih, kjer so pogosta onesnaževanja in uničevanja (ropanja) narave. Table so iz naravnih materialov z vžganimi napisi in opozarjajo na črna odlagališča smeti, na »ropanje« fosilov, na onesnaževanje potokov in na pretirano trganje cvetja spomladi in vse leto. Veseli smo, da že mnogi pravilno razmišljajo o varstvu in ureditvi naših lepih predelov krajevne skupnosti. Mnogi se zelo zanimajo za sodelovanje in koristno pomoč pri našem delu,
1. marec je dan CIVILNE ZAŠČITE. Ob tem dnevu je poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Slovenije podelil vsakoletna priznanja za uspehe pri organiziranju, usposabljanju ter praktičnem delovanju na področju zaščite in reševanja. Za pretekla leta sta priznanji prejela podpo-veljnik občinske gasilske zveze in član občinskega štaba za civilno zaščito Jože Mesec, Sinja Gorica in Prostovoljno gasilsko društvo Podlipa — Smrečje.
Začetna alpinistična šola
Pri Alpinističnem odseku Planinskega društva Vrhnika se bo pričela ZAČETNA ALPINISTIČNA ŠOLA. Obsegala bo teoretična predavanja, praktičen prikaz veščin in plezanja v plezališčih ter skupne ture v gore. Vse zainteresirane vabimo na uvodni sestanek, ki bo v petek, 24. marca 1995 ob 19. uri v prostorih društva na Tržaški cesti 11, 1. nadstropje (iznad salona pohištvo LIKO).
KAJ BO S STARO CESTO?
Disciplina
v kraljestvu pločevine
y, četrtek, 2. februarja, so se v seJni sobi Krajevne skupnosti Vrh-P*a sestali prebivalci Stare ceste •astniki tamkajšnjih lokalov. . ema pogovora je bila Stara cesta "Jena preureditev. Predstavlje-
'.sta bili tudi dve možnosti lokavega načrta za del območja
!?re ceste, in sicer od križišča z Ulico Na klancu do križišča s Ce-'to gradenj, ki ga je izdelal Biro ^'jnis Vrhnika.
, Ze v lanskoletni novembrski jtevilki Našega časopisa v prilogi Jfadne objave je bil objavljen **Po javni razgrnitvi osnutka oltacijskega načrta, ki je bil na ^'ed 30 dni od objave. Prostorski Zvedbeni načrt je predvideval ?reditev prometa, komunalne in-fastrukture, namenske rabe ob-ektov (vsebina, zunanja ponud->a)
•n ulične opreme. Izvajalec '°kumenta, Biro Primis, je bil po-erjej opozorjen, naj s programom ireditve preveri parkirne površi-le- Na podlagi izdelanih možnosti 3kacijskega načrta je izvršni svet 10 Poprejšnjem mnenju komisije a Prometno signalizacijo sprejel ..,eP, da se s fazo osnutka lokavega načrta dodela različica ""editve Stare ceste, ki ohranja n°torni promet, prepoveduje par-;'ranje, loči peščevo površino od estišča nivojsko, dodaja nove >arkirne površine in opredeljuje '.arnembnost večjih prostih povr-ln> ki se povezujejo s Staro cesto.
Ena od možnosti je, da bi Staro cesto zaprli za ves promet z motornimi vozili (razen za dostavo in prebivalce) in tako bi tam nastala cona za pešce. Druga, po mnenju večine prisotnih na seji bolj sprejemljiva, pa je, da bi promet potekal tako kot doslej (enosmerni promet v smeri severovzhod-jugo-zahod), le da bi bila hitrost omejena na 20 km/h. Ob tem pa se še vedno poraja vprašanje o parkiranju na Stari cesti. Kot vemo, je na tej cesti prepovedano ustavljati in parkirati (razen za dostavna vozila), prepovedana je tudi vožnja s kamioni (zopet razen za dostavna vozila). Ob tem pa je treba poudariti, da kljub temu, daje na Vrhniki urejenih kar nekaj parkirnih prostorov, težko najdemo, predvsem v dopoldanskem času in v bližini Stare ceste, majhen prostor za svoj avto. Ravno zaradi tega so lastniki tamkajšnjih lokalov predlagali, da bi ponovno omogočili ustavljanje motornih vozil (čas bi bil omejen na 15 minut).
Poleg vsega tega pa prebivalce Stare ceste moti nekulturnoobna-šanje voznikov (prehitra vožnja, pri čemer so v nevarnosti pešci, in nepravilno parkiranje vozil, saj tu sploh ni dovoljeno parkiranje) in tudi obiskovalcev nočnih klubov, ki so v neposredni bližini. Lahko bi celo rekla, da so s tem odprli
dokaj aktualno temo, saj nekateri menijo, da nočni klubi ne sodijo v samo središče mesta, drugi pa pravijo, da lastniki klubov ne morejo storiti prav ničesar, saj je kulturno obnašanje odvisno od obiskovalcev samih in ne od lastnikov nočnih klubov.
Da nekako povzamem vse to: seja je mimo, slišali smo predloge, rešitve pa še vedno ni na obzorju.
Verjetno se bomo do nadaljnjega še vedno spraševali: KAJ BO S STARO CESTO?
Mateja Šmuc
Zopet črno odlagališče, in sicer pri odcepu ceste proti kamnolomu Mineral; ki smo ga že videli v Našem časopisu. Razmere so bile že delno urejene, vendar pa ljudje spet nanašajo razno odpadno kramo.
hodnji rodovi nam bodo za to še kako hvaležni. Zavarovati moramo svoje naravne danosti, kijih ne najdemo kjerkoli, ampak so značilne samo za naše območje.
Kot smo že večkrat omenili, naj bi Stara cesta v bližnji prihodnosti postala naravni rezervat, kjer narava ne bi bila okrnjena in vanjo ne bi preveč posegali. Prav tako bi bilo treba zavarovati kamnolome pred odnašanjem fosilov, kapnikov in podobnega. To je cilj našega Društva Meček. Za uresničitev načrta se bo naše društvo povezalo z drugimi podobnimi v bližnji in daljni okolici ter z Regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani.
Radi bi uveljavili nekako skrbništvo za naravo, za zavarovanje vitalnih interesov pri ohranjanju naravnega ravnotežja, naravnih virov in javnih dobrin, zavarovanja znamenitosti in naravnih spomenikov, življenja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, videza krajine. Pri varstvu temeljnih pravic do narave in okolja so pomembne eksistenčne in osebne pravice človeka do narave in okolja, in sicer v prvem primeru do narave in okolja kot odnosa, v drugem pa kot pravnega razmerja do določene zadeve iz narave in iz okolja.
Kako lepa so črna odlagališča smeti, si lahko ogledate na slikah, ki jih je »poslikal« novinar Našega časopisa.
Prav grozno pa je videti pod celotnim delom ceste Drenov Grič — Horjul, kjer vreče smeti najverjetneje odvržejo kar iz avta.
celo iz sosednjih krajevnih skupnosti se zanimajo, kako bi sodelovali. Ti ljudje nas tudi opozarjajo na še neodkrita črna odlagališča smeti in bele tehnike. Upamo, da bomo prišli na sled brezvestnežu, ki blizu kamnolomov na Drenovem Griču odlaga vse mogoče: od starih piskrov, do tekstila, spodnjega perila, ostanke pralnega stroja in drugo »svinjarijo«. Kakšen razpoznaven znak bo verjetno že mogoče dobiti. Mladi raziskovalci se bodo potrudili in razvoz-ljali uganko. Tudi druga črna odlagališča bomo kmalu razkrinkali.
V prizadevanjih, da bi »preobrazili« človeka in ga ponovno us-merli k naravi, se moramo vsi enakomisleči združiti in enotno delovati. Ne smemo si dovoliti, da nas razdvajajo majhne ekonomske koristi in neznatne razlike v
Črno odlagališče je tudi na robu »Cimpretovega Griča«.
Polnoštevilno zbrani prebivalci in trgovci Stare ceste na zboru
pogledih; premostiti jih moramo z razumom. Pogledati moramo resnici v oči in ugotoviti, da je dejanski vzrok za takšno stanje v naravi le človek in njegovo početje, kije v nasprotju z delovanjem narave same. Vsak poseg v naravno okolje poruši ckosistem. Pri tem je neizbežno propadanje živalskih in rastlinskih vrst.
Ugotoviti moramo, da za ohranjanje narave v njeni prvobitnosti, kot si jo je v milijardah let oblikovala sama, ni dovolj samo čiščenje, kot ga poznamo danes, temveč je treba storiti še kaj drugega, da okolja nc bi več onesnaževali in uničevali. Predvsem bi morali v letošnjem, naravi posvečenem letu storiti kar največ in potem z varstvom narave nadaljevati v prihodnosti. Naši pri-
Ob koncu še enkrat naprošamo vse krajane in druge obiskovalce območij v Krajevni skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo, naj upoštevajo napise na opozorilnih tablah in pomagajo ohraniti to našo deželico lepo!
Tako kot v prejšnji številki Našega časopisa se tudi tokrat zahvaljujemo LIKU Vrhnika za podarjeno opremo klubskega prostora društva Meček ter g. Francu Oblaku — (Zontove-mu) za podarjen les za opozorilne table. Tudi g. Maroltu — ZEGO hvala za prevoz omenjene opreme.
i NA
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Obisk pevskega zbora Adoramus iz Logatca
Na svečnico, 2. februarja, so nas obiskali pevci pevskega zbora ADORAMUS iz Logatca. V slabi uri dolgem programu so nam peli različne cerkvene pesmi, nazadnje smo skupaj zapeli še dve narodni in Kje so tiste stezice ter Prišla bo pomlad. Polna dvorana nas je bilo. Upamo, da so bili pevci zadovoljni z obiskom pa tudi z aplavzom.
Za njihovo odlično petje smo se zahvalili z darilom, ki je delo naših rok. Domenili smo se, da kmalu spet pridejo.
Janko
Vse najboljše in še veliko zdravja in dobre volje!!
Kronika dogodkov
24.1. smo paznovali rojstne dneve tistih, ki so imeli v oktobru, novembru in decembru rojstni dan.
31.1. smo praznovali s tistimi, ki so imeli okrogle obletnice bivanja v Domu, in s tistimi, ki praznujejo okrogle obletnice biva-
nja v Domu, in s tistimi, ki pomagajo pri hišnih opravilih. 2.2. nas je obiskal pevski zbor Adoramus iz Logatca.
Lepo pozdravljeni do prihodnjič,
Vera
Kdo smo, kaj smo?
Naj se vam, dragi občani, predvsem pa upokojencem Vrhnike po daljšem času zopet predstavimo.
Smo velika 1.384-članska nestrankarska organizacija, ki sprejema v svoje članstvo, vse upokojence, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost.
Najstarejši član našega društva bo letos dopolnil 100 let, najmlajši le 40. V preteklem letu se nam je pridružilo 72, v letošnjem pa že 26 novih članov.
Dodajmo našim letom smisel življenja — to je naša misel, ki ustvarja našo prihodnost. Zato moramo biti pripravljeni zapustiti staro in zaživeti z novimi miselnimi vzorci. Nove miselne smernice naj postanejo del našega življenja, saj bomo le tako zdravo in smiselno ohranili duševno svežino. Staramo se že od rojstva naprej, vendar tudi zdaj, v pozni je-
Organizirali smo 11 izletov, katerih seje udeležilo 753 udeležencev (7 po naši lepi Sloveniji, 2 v Italijo, 2 v Avstrijo). Poleg navedenega seje srečanja upokojencev Slovenije na Rogli udeležilo 77 članov, pustovanja 78, silvestrovanja 93, dveh kolesarskih izletov (v Podlipo in Bevke) pa 77 članov.
Veselo je tudi vsako prvo soboto v mesecu, ko se lahko vesele družbe željni upokojenci v bifeju našega društva ob prijetni glasbi našega harmonikaša A. Kogov-ška »veselo zavrtijo«, se okrepčajo z dobrimi »čevapčiči« in žlahtno kapljico, kije nikoli ne zmanjka.
Še vedno so zelo aktivne in uspešne naše balinarke, ki na tekmovanjih ali prijateljskih srečanjih z balinarji drugih društev dosegajo lepe rezultate. Tudi re-
šeni življenja, ne želimo biti stari. Pa je to sploh mogoče? Je, če bomo sprejeli polno odgovornost za svoje življenje z mislijo, da postane človek v starosti najbolj odrasel. Sreča starega človeka je torej odvisna od tega, kako se je pripravil na spremembo svojega, do upokojitve aktivnega življenja. Človek mora za srečnejšo in smiselno starost tudi sam veliko narediti. Možnosti je veliko; ena od mnogih je tudi vključitev v društvo upokojencev, kjer teče življenje v dokaj živahnem ritmu.
In kaj vam lahko nudi naše društvo, se boste vprašali? Navedli vam bomo nekaj naših dejavnosti, ki so v preteklem letu popestrile življenje našim članom.
kreacijsko balinanje prinaša ljubiteljem tega športa veliko zadovoljstva. Veliko naših članic se udeležuje rekreacijske telovadbe, rade pa se družijo tudi naše članice, ki se ukvarjajo z ročnimi deli.
Prijetne družabnice so.
Vse večje tudi upokojencev, ki se čutijo osamele, pozabljene in zapuščene. Niso potrebni samo materialne pomoči, ampak predvsem lepe besede in človeškega odnosa do njih. Zato smo v okviru naših finančnih možnosti v septembru ponovno priredili družabno srečanje s pogostitvijo vseh naših 75 in več let starih članov, udeležilo pa se ga je kar 132, od 294 takih članov.
Ob tej priložnosti razen naših članov vabimo vse, kijih zanimajo naše aktivnosti, na našo letno konferenco, ki bo v torek, 14. marca, s pričetkom ob 16. uri v Mali dvorani Doma Ivana Cankarja na Vrhniki, Tržaška cesta 25.
Vse, ki še niso plačali letošnje članarine, pa/prosimo, da le-to čimprej plačajo v društveni pisarni ob sredah ali petkih od 9. do 12. ure, do 30. aprila pa ob sredah tudi popoldne od 15. do 18. ure.
Naša dolgoletna tradicija so tudi prednovoletni obiski in obdaritve naših članov, starih 80 in več let, ter bolnih in invalidnih članov, mlajših od 80 let. Naši od-
Kulturno-prlredltvenl center in okrepčevalnica
borniki so obiskali in obdarili kar 237 takih članov. Tudi na naše člane, ki so v oskrbi doma upokojencev na Vrhniki, nismo pozabili; obiskali in obdarili smo 39 takih članov.
Skratka, vsa naša dejavnost je bila in tako naj bi bilo tudi v prihodnje, odsev želja, hotenj in potreb naših članov.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo: Industriji usnja Vrhnika, ki nam je že drugič omogočila prirediti družabno srečanje z več kot 75 let starimi člani v prostorih njihovega obrata družbene prehrane in prijaznemu osebju tega obrata za strežbo na srečanju, Osnovni šoli I. Cankarja na Vrhniki za uporabo večnamenskega prostora v šoli za naše »silvestrovanje« ter uporabo telovadnice za rekreacijsko telovadbo naših članic, SO Vrhnika in LIKO Vrhnika za finančno pomoč, ki smo jo porabili izključno za navedene humanitarne dejavnosti.
Da pa se ne bi vi, dragi upokojenci, že na začetku svoje upokojitve zaprli v svoj svet in se počutili odveč in stare, vam za vzpodbudo posredujemo nekaj misli starih modrecev, ki so že zdavnaj ugotovili, da:
— Stari in modri zaslužijo dvojno spoštovanje.
— Star les daje svetlejši ogenj.
— Biser skriva stara školjka.
— Starec dela bolj s pametjo kot z rokami.
— Sonce je staro, toda toplo. Modre in še vedno veljavne so
bile tudi besede našega pesnika dr. Franceta Prešerna, kije dejal, da je dolgost našega življenja kratka, je pa odvisna od načina našega življenja. Zato vas, dragi upokojenci, ki se nam še niste pridružili, vabimo v naše vrste. S spremenjenim načinom življenja boste tudi sami ugotovili, daje še kako resnična miselnost strokovnjakov — starejših psihologov, ki ugotavljajo, da je možno starati se in ne biti star.
To potrjuje tudi posnetek veselega silvestrovanja naših članov.
Upravni odbor Društva upokojencev Vrhnika
PREGLED DELA DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA
Želijo si kombi
Že nekaj let zapored je pustna sobota dan, ko se člani Društva invalidov Vrhnika sestanemo na rednem letnem občnem zboru. Mala dvorana Cankarjevega doma, ki je edini primeren prostor na Vrhniki — brez arhitekturnih ovir —je že premajhna za te naše shode.
Poročila o delu društva so podali predsednik društva in referenti, zadolženi za posamezna področja. Kratka, toda izčrpna poročila potrjujejo uspešno delo in to predvsem pri socialnem programu. Največ skrbi je bilo posvečene programu ohranjanja zdravja. V letu 1994 je bilo v to vključenih blizu 100 članov. Zanimanje članstva za to obliko ohranjanja zdravja je zelo veliko. Zal so prepogosto zmogljivosti
ZDISa premajhne za vse naše želje, premnogokateremu pa je to onemogočeno čisto enostavno — ni prevoza. Društvo je poskrbelo tudi za tiste, ki so v socialni stiski in jim je v jeseni dodelilo skromno ozimnico krompir, jabolka itd. Lepa je tudi skrb za invalide starostnike, v obliki obiskov in voščil ob rojstnih dnevih. Opravljenih je bilo tudi več obiskov članov, ki se nahajajo v bolnišnicah.
Ena od dejavnosti društva je tudi udejstvovanje v športu. Žal to ni vsakemu mogoče. Tisti, katerim zdravje to dopušča, so nas v minulem letu dostojno zastopali sirom Slovenije, saj kmalu ne bo več prostora, kam shranjevati prinesena priznanja.
Na občnem zboru se je prvič predstavil tudi naš pevski zbor,
Mala dvorana Cankarjevega doma je bila kar premajhna za vse člane DI Vrhnika;
Na podlagi Odloka o javnem redu in miru (Ur. list RS št. 36/92), Pravilnika o ravnanju z opuščenimi vozili in drugimi odstranjenimi predmeti in materiali (Ur. list RS 52/94)
OBČINA VRHNIKA RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO OPUŠČENIH NEVOZNIH AVTOMOBILOV
Javna dražba bo dne 15/3-1995 od 15.00 do 17.00 ure na prostoru Komunalnega podjetja Vrhnika.
Ogled avtomobilov je na dan licitacije od 13.00 do 15.00 ure. Pogoj za sodelovanje na licitaciji je plačilo varščine v višini 10% izklicne cene, ki jo interesenti lahko vplačajo na blagajni Komunalnega podjetja Vrhnika.
OBČINA VRHNIKA
Kdaj delajo zdravniki
Zasebni zdravniki splošne prakse, ki imamo ordinacije v prostorih Zdravstvenega doma Vrhnika, obveščamo svoje paciente o novih telefonskih številkah:
dr. France CUKJATI dr. Ljuba PREBIL-BOŽOVIČ dr. Dunja PIRŠIČ-KOREN dr. Primož RUS
dr. Darko LAVRENČIČ je še nadalje dosegljiv na št. 756-141.
754-311 754-112 754-112 754-755
Delovni čas ordinacij splošne prakse je nespremenjen:
	dopoldne	popoldne
ponedeljek	dr. Lavrenčič dr. Piršič	dr. Cukjati dr. Prebil
torek	dr. Cukjati dr. Prebil	dr. Lavrenčič dr. Piršič
sreda	dr. Lavrenčič dr. Piršič	dr. Cukjati dr. Prebil
četrtek	dr. Cukjati dr. Prebil	dr. Lavrenčič dr. Piršič
petek	menjaje	
Delovni čas ordinacije dr. Primoža Rusa je vsak dan od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00, ob petkih pa od 8.00 do 14.00..
Ob sobotah dopoldne dela le eden od zdravnikov, ki v nujnih primerih poskrbi tudi za paciente drugih navedenih zdravnikov. Ob sobotah popoldne, v nočnem času in ob praznikih pa je za vso občino organizirana redna dežurna služba, dosegljiva po telefonu 756-141.
V času zdravnikove odsotnosti zaradi bolezni ali dopusta vas bo sprejel drug zdravnik, ki bo napisan na vratih ordinacije vašega izbranega zdravnika.
V imenu zdravstva dr. France Cukjati
Stari in novi predsednik Janez Petrič
»\ la pi temi
priP' sebi vleč( COt la 18 lokv Kdo najt splo robi T pisr Bre prei bru
katerega uspešno vodi Jože Jes1 novec. Lepo so zapeli, njihova # lja pa je, da se jim pridruži še vt občanov.
Novo vodstvo, katero je biloi voljeno, si je zadalo obširno de za leto 1995. Tudi naprej bo gla na skrb društva — skrb za zdrav tistih, ki se lahko vključujejo v program. Nabavljenih bo neti zdravstvenih pripomočkov, ki b do na voljo za izposojo članol Nadaljevala se bo skrb za social šibke in podobno. Kot doslej bomo tudi v bodoče z našimi K movalci udeleževali vseh nam d stopnih športnih prireditvah.
Imamo smele načrte, imamo p1 tudi velik problem. Premnogf krat smo onemogočeni v svoji' prizadevanjih, zaradi čisto ertf stavne stvari, ni prevoza in zatoj tudi ena od zadanih si nalog, p'' dobivanje sredstev za nakup kol" bija. Prepričani smo, da bomo' svojih hotenjih uspeli — »tudi' pomočjo občanov«.
VRHNIŠKI KINC
4. 3., sobota, ob 18.00 *
5. 3., nedelja, ob 17.00 S DIVJA REKA — ameriški, akcti \ ska kriminalka
RIVER WILD, režija: Curtis Hair :j son. \
V gl. vi.: Maryl Streep, Davi"! \ Strathaim, Kevin Bacon.
5. 3., nedelja, ob 20.00: INTERVJU Z VAMPIRJEM ■> \ amer.
INTERVIEW WITH THE VAM' PIRE, režija: Neil Jordan.
V gl. vi.: Tom Cruise, Brad Pitt Stephen Rea, Antonio BanderaS'
11. 3., sobota, ob 18.00
12. 3., nedelja, ob 17.00: SPECIALIST — amer. akcijska The SPECIALIST, režija: Luis LLOSA,
V gl. vi.: Sylvester Stallone, Sharon Stone, James Woods. *
12. 3., nedelja, ob 20.00: KRALJICA MARGOT — franco-ski zgod. kostimski
La Reine Margot, režija: Patrick Chereau.
V. gl. vl.: Isabelle Adjani, Dante' Auteuil, Virna Lisi.
14. 3., torek, ob 20.00: KVIZ amer.
QUIZ SHOW, režija: Robert Red-ford.
Vgl. vl.: JohnTorturo, Rob Morrow, Ralph Finnes.
18. 3., sobota, ob 18.00
19. 3., nedelja, ob 17.00 in 20.00: MASKA — amer. komedija
The MASK, režija: Charles Russell.
V gl. vl.: Jim Carrey, Camerofl Diaz, Peter Riegert, Amy Yasbeck
21. 3., torek, ob 20.00: RAZKRITJE — amer. erot. krim-
DISCLOSURE, režija: Barry Le-vinson.
V gl. vl.: Michael Douglas, Dem' Moore, Donald Sutherland.
25. 3., sobota, ob 18.00
26. 3., nedelja, ob 18.00: TOMBSTONE — amer. western, režija: George Pan Cosmatos.
V gl. vl.: Kurt Russell, Val Kilmer, Michael Bienn, Powers Booth.
26. 3., nedelja, ob 20.00: LJUBEZEN V TROJE — amer. kom.
TREESOME, režija: Andrew Fleming.
V gl. vl.: Lara Flynn-Boyle, Stephen Baldwin, Josh Charles.
28. 3., torek, ob 20.00: STARGATE — amer. znanstveno* fantast., predpremiera
Oh knj
^AŠ ČASOPIS_
NA PREDSTAVITVI KNJIGE TATJANE OBLAK
Brez sladkorja, prosim
FEBRUAR—MAREC 1995
7
>V prejšnjem življenju sem imela prav gotovo svetlejše oči in k temu bolnemu pismu prav nič ne pripomore pulover, ki ga imam na sebi danes in preko katerega se vleče samovšečen napis BEST COMPANY 1876... Kakšna bi bila 1867. leta? Bi v mojih očeh rastli lokvanji in bi mi v usta tekel med? Kdo ve, morda sem vseeno ujela najboljši vlak in morda se mi sploh ni treba bati temnih sil na robu tega svetlega dneva...«
Tole je odlomek iz romana v pismih Tatjane Oblak z naslovom Brez sladkorja, prosim, katerega predstavitev je bila v petek, 17. februarja, v prostorih Cankarjeve-
ga doma na Vrhniki.
Tatjana Oblak živi na Verdu in očitno je bilo, da so vsi, ki jo poznajo, nestrpno pričakovali izid njene prve knjige, saj je bila Velika dvorana Cankarjevega doma nabito polna. Od tam verjetno nobeden ni odšel razočaran, saj je predstavitev v celoti uspela in tako prepričala slehernega obiskovalca, da bo z veseljem prebral knjigo, ki je izšla pri založbi Mondena, ki je pokazala izredno zanimanje za mlade slovenske pisatelje.
Literarni kritik Tugo Zaletel je o romanu povedal, daje to gladko berljivo, razveseljujoče, sprošče-
no komuniciranje glavne junakinje s prijateljem, ki bi navsezadnje lahko bil celo ljubimec, čeprav le platonični, vendar je zadeva zastavljena dovolj zrelo in spretno, da se zlahkav izogne kakršnikoli pretiranosti. Čeprav avtorica upo-
rabi pogosto uporabljeno ljubezensko temo, niti za trenutek ne zaide v past samosmiljenja, ampak je ravno prav samoironična, da pri bralcu tudi tako globoko-umne teme, kot je razmišljanje o smislu bivanja in modrovanja o preteklih in prihodnjih življenjih, ne povzročijo upada zanimanja. V vse skupaj je namreč prav spretno vgrajenih precej vsakdanje prijetnih dogodivščin s potovanj, na katerih Tatjana vedno znova odkriva vrsto drobnih, a
Obiskovalci knjige.
so
navdušeno
sprejeli celotno prireditev —predstavitve
... Ni težko biti vesel,
če živiš s takimi in med takimi kot jaz.
Še luna nad nami sije močneje kot drugod po svetu. Nad Verdom jo je treba vsake toliko kar gasiti, tako neusmiljeno iari. Prava sreča, da so v gasilske vrste strnjeni samifejst moiakarji. Hvala jim!
Potem bi morala pozdraviti tri mizarje: Janeza Rožmanca z Vrhnike, Pavla Vidmarja iz Sinje Gorice in Janeza Kogovška iz Li-gojne. Da bi večer ne bil res čisto brez sladkorja, je poskrbela poleg mojih dragih sorodnikov Novakovih tudi Adamičeva pekarna.
Vsem drugim radostim in dobrotam pa so tako ali drugače botrovali družina Ajka in Mia Kunstelj, mesnica Blatnik, trgovina Maxim, Kmetijska zadruga in gostilna Marinčič, da o rujni kapljici iz Sodčka Kriičevih sploh ne izgubljam besed.
Seveda so bili ob meni te dni kot ponavadi... moji imenitni sodru-Žinjaki, sorodniki, sosedje in prijatelji.
In komu bi se lahko danes zahvalila za nepozaben večer, če bi med sojenicami moje knjige ne bilo Zveze kulturnih organizacij Vrhnika in drage Marte Rijavec!
Lepo nam je bilo tudi ob mojstrskih nastopih Dejana Mesca, plesu skupine Medeja in igri Urše Hlebec in Matije Milčinskega.
Hvala vsem, ki ste prišli in lep pozdrav vsem skupaj! 17. februarja 1995 Tatjana Oblak
Avtorica Tatjana Oblak
prijetnih zanimivosti. Poleg vsega tega pa nas navdušuje tudi izrazoslovje, ki je sicer značilno za mlado populacijo. Opazna je prisotnost slenga, ki pa ji ne uide z vajeti, temveč je vseskozi kultivi-ran in ni akademsko napihnjen, zato je bralcu všečen in razumljiv.
Ob koncu se pridružujemo vsem čestitkam, ki so bile izrečene Tatjani Oblak ob izidu njene prve knjige, in ji želimo, da bi jo to vzpodbudilo k nadaljnjemu pisanju in tako k nastanku še ene tako
zanimive knjige. . x
Mateja Smuc
Program nekaterih prireditev na Vrhniki:
KONCERT NEW SWING KVARTETA, 10. 3. Cankarjev dom
RAZSTAVA SLIK AKAD. SLIKARJA FLORISA
OBLAKA,
Mala dvorana CD
OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV, 24. 3. OŠ I. Cankar
KONCERT MLADINSKEGA PZ CANTEMUS Z MADŽARSKE, predvidoma 31.3.
Posodobiti Cankarjev dom na Vrhniki - da ali ne
Z namenom, da bi občane spomnili na kulturni hram, ki že 55 let stoji ob Tržaški cesti, dili ljudi k razmišljanju, ali ni morda že na vrsti, da bi v druščini infrastrukturmh objektov dobil novo oble-
"j^ssssz^*^-*™......^^.m*«—
prav vsem najlepše zahvaljujemo. Na vprašanja smo dobili takele odgovore:
I. Kako pogosto obiskujete različne prireditve na Vrhniki?
L filmske pred.
2. koncerte
3. pevske zbore 4- igre, drame
5. otroške pred.
6. likovne razst.
7. zabavne prir.
LPIgdjvjmja, srečanja, sestanki
pogosto
priložnostno
43 128 101 42 15 37 30 23
tno	poredko	skupaj
80	123	246
140	50	318
109	71	281
89	102	233
48	119	182
70	94	201
93	86	209
56	118	197
19	ljudi po
70	ljudi po
36	ljudi po
3	ljudi po
1	ljudi po
12	ljudi po
1	ljudi po
SKUPAJ 188	
občani — kulturni tolar	
4	ljudi po
1	ljudi po
8	ljudi po
3	ljudi po
4	ljudi po
17	ljudi po
1	ljudi po
24	ljudi po
10	ljudi po
1	ljudi po
115	ljudi po
26	ljudi po
3	ljudi po
4	ljudi po
1	ljudi po
SKUPAJ 222	
15% 20% 10% 8% 8% 5% 0,20%
100% 80% 50% 40% 30% 25% 23% 20% 15% 7,5% 10% 5% 2% 1% 56%
H. Kaj je po vašem mnenju vzrok, da ne morete pogorje obiskovati kulturnih nrireditev na Vrhniki?
5.
Pomanjkanje prostega časa 117
Predrage vstopnice 17 premalo prireditev, ki me zanimajo 152 nič od naštetega, pač pa 49 ~ premalo obvestil oz. plakatov za
prireditve (18) premalo zabavnih prireditev (1)
— Pomanjkanje volje (2)
— oddaljenost (10) ~ premalo agresivnih reklam za predstave in
za CD v celoti (!)
— odsotnost (1)
— premalo obvestil v Borovnici (1)
— pomanjkanje kulturnih prireditev (1)
— lenoba (1)
— program na Vrhniki nekaterim ne ugaja(l) —- starši nekaterih otrok nimajo časa (1)
— nezainteresiranost (1)
SKUPAJ 39 OD 49
menim, da dovolj pogosto obiskujem kulturne Prireditve 53
SKUPAJ 388
V. Kdo naj bi po vaši presoji in v kolikšni meri prispeval sredstva za prenovo CD?
VI. Ali ste pripravljeni prispevati denarna sredstva za obnovo CD?
P' koliko ste v splošnem zadovoljni s kakovostjo »"■turnih prireditev, ki jih obiskujete na Vrhniki?
zelo sem zadovoljen(a) 126 * §e kar sem zadovoljen(a) 176 ■ nisem preveč zadovoljen(a) 26 • sPloh nisem zadovoljen(a) 3
SKUPAJ 331
1. občina Vrhnika 111 6 9 6 1
108 31
3 2
53 19 31
7
1
1
SKUPAJ 289
ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po
1. da
2. ne
244
82
SKUPAJ 326
2. Ministrstvo za kulturo
ljudi po
ij-ij:  pV- Spodaj je naštetih nekaj stanovskih skupin ljudi.
J>°simo vas, da sebe uvrstite v ustrezno skupino, ■ijS   *m°r po vaši presoji sodite; med:
delavce
2. kmete
3- uslužbence
4. podjetnike Si:   I' ?brtnike
6. intelektualce $:   I' uP°kojence :;::•:   §• dijake — študente nezaposlene
10- v nobeno od naštetih, pač pa:
23 3
82 15 15 67 55 63 1
17 (dijaki) SKUPAJ 341
16 2 4 1 1
15 61 41
3 2
69 32 1
44 1 1
12
SKUPAJ 306
ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po ljudi po
3. podjetja in podjetniki v občini
4 ljudi po
1 ljudi po 11 ljudi po 6 ljudi po
2 ljudi po 24 ljudi po
1 ljudi po
100% 80% 70% 60% 55% 50% 40% 35% 33% 30% 25% 20% 10% 2% 0,3%
100% 90% 80% 70% 65% 60% 50% 40% 35% 33% 30% 25% 22% 20% 15% 14% 10%
100% 60% 50% 40% 33% 25%
17,5%
VII. Prostor za morebitne pripombe:
3.
Na Vrhniki je več kulturnih točk, ki med seboj niso povezane in izkoriščene. Zakaj? (1) Predlog za oglasno desko, ki zadeva prireditve v CD, naj bi stala na Cankarjevem trgu. Veliko uspeha pri težkem podvigu! (1) Predlog za več plesnih prireditev, več predavanj o popotnikih ali tudi o pesnikih, pisateljih, kantavtorjih, literarni večeri (1)
4. Premalo otroških predstav (kakovostnih) (2)
5. Filmska ponudba je letos dobra (1)
6. Znesek, ki naj bi ga občani prispevali za obnovo CD, naj bi bil le majhen delež (dijaki — študentje). (5)
7. Več komedij. (2)
8. Popravilo centralne kurjave v dvorani. (1)
9. Denar za uresničitev projekta naj bi v celoti zbrali iz kulturnega tolarja. (1) Potrebna je temeljita analiza in ocena projekta, o katerem ne sme odločati en sam posameznik ali določena skupina ljudi. (2) Edina obiskana prireditev je Novoletni kon-
10.
11
cert, zato se CD ne splača obnoviti. (1)
12. Denar, ki naj bi ga zbrali za obnovo, naj bi •' namenili gospodarno v realizacijo in ne samo • v neproduktivna dela. (1) :
13. Boljši bar. (2) i
14. Letos je bar zelo dober. (1) :
15. Premalo gledaliških predstav. (4) '
16. Premalo narodno-zabavnih ansamblov. (1)
17. Še kar smo se pripravili obnoviti, izboljšati, smo s skupnimi močmi uspeli. Zato pogumno. (5)
18. Premalo plakatov. (4)
19. CD je treba čimprej obnoviti. (2)
20. Predlaganje izgradnje novega CD. (1)
21. Nujno potrebna sodobna in funkcionalna oprema. (1)
22. Za projekt mora biti javni natečaj, tako dobimo več kakovostnih rešitev. (2)
23. Nujna zamenjava stolov (na balkonu). (2)
24. Ustrezno zračenje. (1)
25. Nujno večji prostori. . (3)
26. CD naj bi zgradili na prostoru pred trgovino Mercator. (1)
27. Kdo vodi CD? (1)
28. Namesto pavze naj bi sredstva porabili za obnovo CD. (1)
29. Javni mediji. (1)
30. Na splošno premalo tovrstnih prireditev. (2)
31. Namesto trgovskega centra naj bi zgradili CD. (1)
32. Kdo je sestavil anketo? (OŠ) (3)
33. Kakorkoli že bo denar zbran, naj bo dom čimbolj funkcionalen. (1)
34. Veliko notranjega zadovoljstva v letu
1995. (1)
35. Premalo družinskih prireditev. (1)
36. Maketa so »gradovi v oblakih«. (1)
37. Prevzgoja gledalcev Filmskih predstav ali odstranitev. (1)
38. Premalo prostora za mlade. (1)
39. Premalo parkirnih prostorov. (4)
40. Boljša dvorana. (4)
41. Predraga vstopnina. (4)
42. Nekateri filmi pridejo prepozno. (3)
43. Obiskovalci iz Kranja. (2) SKUPAJ 89
ŠTEVILO IZPOLNJENIH ANKET: 349
Anketna vprašanja smo sestavili: Ivan Logar, dipl. psiholog, Darinka Fabiani, glasbeni pedagog, in Marta Rijavec, strokovna delavka Zveze kulturnih organizacij Vrhnika.
Za izvedbo ankete se zahvaljujemo članicam ŽPZ »Concinite« in Darji Mohorič.
Marta Rijavec
Pogled na maketo, kakšen naj bi bil prenovljeni Cankarjev dom
PC
VABILO
Turistično društvo »BLAGAJANA« Vrhnika vabi na letni občni zbor društva, ki bo v torek, 21. marca 1995 ob 18.uri v dvorani doma Karla Gra-beljška.
Vabljeni!
Teze za program TD »Blagajana« Vrhnika za leto 1995
Temeljni cilji Turističnega društva »Blagajana« so:
• Spodbujanje razvoja turizma kot kakovosti človeškega življenja s številnimi ekološkimi motivi.
• Skrb za ohranjanje okolja.
• Razvoj turizma kot dobre možnosti splošnega gospodarskega razvoja, posebno pa dejavnosti, ki konkretno sodelujejo v turistični ponudbi.
• Ozaveščanje prebivalstva in družbenih struktur, daje možno z turizmom doseči drugo boljšo kvaliteto življenja v prijaznem in mirnem okolju.
1. VIDEZ IN UREJENOST KRAJA
• Urejenost Vrhnike in okolice je osnova za turistično ponudbo, kakor tudi za prijetno občutje občanov samih.
• Dajali bomo predloge in pobude za urejenost kraja, kakor tudi kritike za stvari, ki si to zaslužijo, posebno pa pri posegih v naravo in prostor.
• Prizadevali si bomo za obnovo in revitalizacijo mestnega jedra in vztrajali pri imenovanju komisije, ki bi urejala to problematiko. V prenovo pa vključiti strokovne delavce, ki znajo ohranjati tipičnost kulturne dediščine.
• Postopoma bomo oblikovali, izdelovali in namestili turistične kažipote na vseh turističnih točkah.
• Še nadalje bomo vključeni v priprave za novo komunalno odlagališče in izgradnjo nove čistilne naprave.
• Opozarjali in skrbeli bomo za redno vzdrževanje in čiščenje pločnikov, ulic, parkirnih prostorov, parkov, zelenic in rečnih ko-
PA ŠE TO!
Praznovanje obletnic poroke
V zadnjem času je opaziti vedno več praznovanj ob različnih obletnicah, raznih jubilejih, tradicionalnih dnevih in raznih drugih zanimivih dogodkih. Tudi enega večjih življenjskih dogodkov, »poroke«, se vedno večkrat spominjamo in ga proslavljamo na različne načine. Nekateri praznujejo že kar prvo obletnico in tako naprej do najvišjih obletnic skupnega življenja, seveda če vmes ne pride do ločitve. Različne obletnice praznovanja poroke pa imajo tudi različna imena in nekaj vam jih kot zanimivost naštejmo:
bombažna poroka 1. obletnica lesena poroka 5. obletnica
kositrna poroka 6. in 1/4 letnica bakrena poroka 7. obletnica
pločevinasta poroka 8. obletnica vrl nična poroka 10. obletnica
peteršiljeva poroka 12 in 1/2 letnica steklena poroka 15. obletnica
porcelanasta poroka 20. obletnica srebrna poroka 25.obletnica biserna poroka 30. obletnica
platnena poroka 35. obletnica aluminijasta poroka 37. in 1/2 letnica rubinasta poroka 40. obletnica zlata poroka 50. obletnica
diamantna poroka 60. obletnica železna poroka 65. obletnica
plemenita poroka 70. obletnica kraljeva poroka 75. obletnica
S. S.
(povzeto iz VZAJEMNOSTI)
rit. Posebno skrb bomo namenili parku Močilnik, Retovju in Trojici.
• Dali bomo vzpodbude za obnovo fasad, zgradb in njih okolice.
• Preko Turistične zveze Slovenije, bomo vključeni v akcijo »Najbolje urejen kraj v Sloveniji«. Na Vrhniki in bližnji okolici, pa bomo izvedli oceno urejenosti individualnih hiš in urejenosti trgovin.
• Organizirali bomo razna zanimiva predavanja s področja urejanja vrtov in gojenja okrasnih rastlin.
2. TURISTIČNA PONUDBA
• Promocija Vrhnike ostaja tudi nadalje osnovna naloga TD, s katero želimo privabiti izletnike in turiste.
• Še nadalje bomo inicijatorji za izdajo kvalitetnega prospekta Vrhnike.
• Najmanj dvakrat na leto bomo sami ali v sodelovanju z »Našim časopisom« izdali »Turistični informator Vrhnike«.
Ta naj predstavi turistično in gostinsko ponudbo Vrhnike, ki jo bomo razposlali šolam, raznim društvom, turističnim birojem in agencijam.
• Iz najbolj obiskanih turističnih točk v naši občini, Tehnični muzej Bistra, Cankarjeva hiša..., bomo usmerjali turiste tudi na druge zanimive turistične točke v občini.
• Vzpodbujali bomo nove prenočitvene zmogljivosti v privatnih sobah, kmečki turizem, vikendi.
• Vplivali bomo na kvalitetno ponudbo gostinskih lokalov, modernizacijo in doseganje višjega nivoja.
• Skupaj s Planinskim društvom bomo obdelali in obeležili planinske, turistične in druge peš poti.
• V turistično ponudbo bomo poskušali vključiti: ribiče, lovec, čolnarjenje, jahanje in kolesarjenje.
• Sodelovali bomo z društvom »ROSIKA«, pri turistični ponudbi Barja z Ljubljanico.
• V Starem malnu, pa bomo uredili okolico naravnega kopališča in prijazno ponudbo koče. Pričeli bomo z obnovo mlina.
• Organizacija prireditev sejmov na Stari cesti: Argonavtski, Kmetijski, Miklavžev in Novoletni sejem. Sejme bi popestrili z gostinsko ponudbo in raznimi programi.
• Sodelovali bomo v raznih publikacijah, dnevnem časopisju in objavljali zanimivosti in ponudbo Vrhnike. Udeleževali se bomo sejmov: Alpe-Adria, Gost — Tur Maribor in drugih z namenom promocije Vrhnike.
• Nadaljevali bomo z usposabljanjem turističnih vodnikov. Sodelovali bomo pri razvoju turističnega spominka Vrhnike.
• Izdali turistični koledar za leto 1996, ter izdali nove razglednice.
3. DRUŠTVENA DEJAVNOST
• Sodelovali bomo z Turistično zvezo Slovenije, Ljubljansko turistično zvezo in po potrebi z drugimi zvezami.
• Še naprej bomo vodili iniciativo Notranjske regije.
• Nadaljevali bomo z akcijo za vpis rednih članov, in pravnih članov Turističnega Društva »Blagajana«.
• Zaradi nastalih razmer na področju profesionalnega dela turizma, se bomo odločno zavzeli za vsaj štiri urno profesionalno delo v društvu.
KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DRENOV GRIČ — LESNO BRDO
Lep napredek v desetih letih
Pevci mešanega pevskega zbora Drenov Grič — Lesno Brdo
Polna dvorana gasilskega doma
V soboto, 18. februarja 1995, je Mešani pevski zbor Drenov Grič — Lesno Brdo pripravil jubilejni koncert v gasilskem domu^ob 10-letnici svojega delovanja. Številni krajani in vabljeni gostje so napolnili dvorano gasilskega doma ter tako počastili visoko 10. obletnico delovanja, predvsem prepevanja Mešanega pevskega zbora.
Zborovodkinja Mojca Oblak je za jubilejni koncert pripravila raznovrsten program pesmi znanih in neznanih avtorjev. Pevci pa so z navdihom in mislijo, da praz-
Vrhniški godbeniki letos praznujemo
V maju bo pihalni orkester Vrhnika praznoval 70-letnico svojega obstoja in delovanja. V ta namen bo pihalni orkester Vrhnika, ob pomoči zunanjih sodelavcev, pripravil bogat kulturni program, ki bo obsegal dneve odprtih vrat pihalnega orkestra, slavnostno sejo, slavnostni koncert, pro-menadne koncerte gostujočih pihalnih orkestrov itn.
V želji, da bomo cilje tudi dosegli, smo ustanovili pripravljalni odbor, kateremu predseduje gospod Igor Novljan. Priznati moram, da so cilji znotraj orkestra še nekoliko večji, saj nameravamo ob tako visokem jubileju poskrbeti za določene spremembe glede godbene obleke, nabaviti godbeni prapor ter kupiti kakšen kakovosten instrument.
Uresničitev vsega omenjenega bo od pripravljalnega odbora zahtevala veliko dela in truda, še zlasti pa veliko finančnih sredstev, ki pa jih sam pihalni orkester nima dovolj. Zato kot vedno doslej pričakujemo pomoč vrhniške občine, ZKO Vrhnike, podjetij, zasebnikov, podjetnikov, obrtnikov.
Za konec naj omenim, da boste bili z natančnejšimi informacijami delovanju orkestra in dnevih o poteku prireditev seznanjeni v naslednjem Našem časopisu.
Igor Rozmane
nujejo 10-letnico obstoja, program zanesljivo odpeli do konca in pokazali, da se z leti veča kakovost petja.
Domači krajani so z navdušenjem spremljali program in pevce sproti nagrajevali z aplavzom. Program je bogato vsebinsko povezovala Mirjam Suhadolnik, kar je prav gotovo dalo jubileju še večjo veljavo.
Na koncu uradnega programa zapetih pesmi je Marta Rijavec, predstavnica Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, podelila bronaste Gallusove značke za 10 let nepretrganega petja v zboru. Prejeli so jih Katarina Lenarčič, Irena Kržmanc in sedanja zborovodkinja zbora Mojca Oblak. Njej so se zahvalili tudi sami pevci ter zaželeli, da bi še nadaljevala »trdo« delo z njimi, saj so veseli vsakega napredka v kakovosti zbora. Cisto na koncu pa so sedanji pevci povabili na oder vse prisotne ne-
v
Katarina Lenarčič
Irena Kržmanc
kdanje člane zbora ter skupno zapeli še tri pesmi, kar so poslušalci z navdušenjem pozdravili.
Pevci mešanega pevskega zbora Drenov Grič — Lesno Brdo so še enkrat dokazali, da jih druži predvsem veselje do petja, do lepe slovenske besede ter medsebojnega prijateljstva in razumevanja, saj so preživeli veliko ur pa tudi na pevskih vajah. Obljubljajo, da bodo z delom nadaljevali še boj zavzeto ter nadaljevali tradicijo zborovskega petja na Vrhniki. Ob
Zborovodkinja Mojca Oblak
tem se pevci zahvaljujejo vselil tur« so kakorkoli pomagali in še f C magajo pri organizaciji kon<* nos tov. Ti pa so: Občina Vrhnil pre Zveza kulturnih organizacij Vi dar nika, Loterija Slovenije, Osno* prh šola Log-Dragomer, Gasilsko <H sr« štvo Drenov Grič — Lesno Bri lovi Gostilna Kavčič, trgovina Meti H h tor Drenov Grič in France I van lovšek. I nan
Za 10., jubilejno obletnico p1 vsei pevanja pa vsem pevcem in p1 I rovodkinji tudi v imenu bral' dol Našega časopisa iskreno če* pol tamo. Stir;
Sedanji člani pevskega zb" zar; so: P'3'
Katarina Lenarčič, Irena K1 stfa mane, Ljubica Jelovšek, HeW 1 Jesenko, Marija Žitko, Ton( kat Permoser-Žvab, Ana JelovŠ« zan Mari Škof, Nada Metljak, Fra» * ka Baje, Ela Jerina, Joži Kova# dar Katja Jesenko, Bernarda Nov* Metak Veselinovič, Meta Petr» _ Dušan Merlini, Franc Jesena Ot Stanko Jeraj, Miran Kržmaf' Rada Žitko, Andrei JelovŠej m Robert Polanc, Jože Zitko, Jo' WL Jelovšek, Jože Jakše, Berna? Il Škof in Jure Petrač.
Vrhniška knjižnica čaka na prizidek ali obnovo
Članek, ki je bil pod tem naslovom objavljen v DELU 7. 2. 1995, meje vzpodbudil k pisanju mojega videnja na ta problem.
Vrhniško knjižnico redno obiskujem vsaj enkrat na teden že 16. leto. Moram priznati, da je sicer vzorno urejena in zaposleni so zelo prijazni, pa tudi prizadevni. Vseeno pa vidim, da več kot zmorejo v takih prostorih, ni mogoče narediti.
Čas neusmiljeno prehiteva prostorsko stisko, saj ni potrebnega prostora za čitalnico. Nemalokrat sem priča obisku študentov in dijakov, ki stoje proučujejo ali se seznanjajo z gradivom za svoj
študij. Preprosto nimajo potre nega prostora, kamor bi sedli mirno pregledali ali si zapisali i ločene stvari, saj strokovne druge podrobne literature knj> niča ne izposoja na dom.
Omeniti moram še »prosto ček«, velik 5—6 m2, kjer zaposl ni delajo. Dodatno so v tiste' prostoru že mize, na katerh so d" ločene aparature. Skratka, ut# njenost do skrajnega maksimuifl'
Za konec bi se vsekakor strinj? la z navedeno objavo v DELU, ^ si Cankarjeva Vrhnika zasW vsaj primerne prostore za knj'' žnico.
B. I
USTANOVLJENO KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO »LIGOJNA«
Iz Ligojne se daleč sliši
Na pobudo folklorne skupine Ligojna so v Ligojni pred kratkim ustanovili Kulturno-umetniško društvo, ki se imenuje po kraju. Društvo združuje člane obeh Li-gojn, Velike in Male. Dolgo je v kraju delovala le folklorna skupina, ki je že močno uveljavljena v ožji in širši okolici. Lani so osnovali Ženski pevski zbor, ki je štel približno 15 pevk. Najprej so pričele s cerkvenimi pesmimi, kasneje pa so v svoj program vključile tudi narodno pesem. Tako sta obe kulturniški skupini delali zase in se sem pa tja tudi dogovarjali za skupno predstavitev. Tako so lani že skupaj organizirali prireditev v počastitev materinskega dne. V goste so povabili že bolj izkušeni pevski zbor KUD Drenov Grič — Lesno Brdo in skupaj z njimi pripravili celovečerni koncert. Pevke so se tedaj prvič javno predstavile občinstvu. V domačem kraju so jih toplo sprejeli in prav to jim je dalo več moči za nadaljnje, kakovostnejše delo. Zbor vodi g. Edvard Popit, znan glasbenik in glasbeni strokovnjak. Trenutno jih pripravlja za Občinsko sreča-
nje pevskih zborov.
Folkloristi Ligojne se počasi pripravljajo na praznovanje okroglega jubileja, 20-letnice obstoja. Ker je organizacija takega praznika dokaj obširna in zahtevna, bodo okvirni program pripravili že letos. Vztrajno in pridno vadijo, precej tudi nastopajo. Pred Novim letom so se nadvse zabavali z ostarelimi v Domu upokojencev na Vrhniki. Nekoliko prej pa so navduševali invalide z multiplo sklerozo in učence Posebne šole iz Podlipe ob Ustanovitvi njihovega društva. Za letos imajo že kar nekaj vabil v občini in po Sloveniji. Folklorno skupino že ves čas vodi ga. Tonka Permoser-Žvab. Letos se bodo člani Folklorne skupine najprej predstavili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob sejmu Alpe-Adria, ki bo v začetku marca.
Nekoliko širše predstavljeni skupini sta se združili pod okrilje Kultumo-umetniškega društva Ligojna. Ustanovni občni zbor so imeli 3. februarja 1995 v prostorih Krajevne skupnosti Ligojna. Ude-
ležili so se ga člani FOLKLORA SKUPINE in ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA, pridružili pa s« se jim tudi PRITRKOVALCI i* Ligojne. Pritrkovalce vodi i Franc Podlipec iz Male Ligojne; to je skupina mladih, ki jih vesel' ta zvrst glasbe. Gospod Podlipe' je povedal, da so mladi zelo n& vdušeni za to delo, on pa z njifl]1 rad dela. Vadijo kar v Ligoji* uspeh pa bo »slišen« daleč naoke li, saj ni lepšega kot ubrano prit/' kovanje. Verjamem, da seje tega mogoče naučiti z ljubeznijo d" pritrkovanja in pridnim delom Tudi za zdravje mladih pritrke valcev je poskrbel g. PodlipeC' Kupil jim je posebne naušnike, & ne bi preveč trpel njihov sluh.
Ustanovnega občnega zbora s* je udeležila tudi ga. Marta Rijave' z Zveze kulturnih organizacij Vrh' nika. Ob sprejemanju pravil druŠ' tva jim je pojasnila nekaj stvari i" zaželela veliko uspehov pri deli1 vseh treh vključenih skupin.
Predstavitev zapisal Tonka Permoser-Žvab
S¡ vi ni
O B Z
ti 1
p
o s
t t
1
t
(
POKOJiŠKI NAČRTI V LETU 1995
FEBRUAR—MAREC 1995
POGOVOR Z MARIJO TOMŠIČ
9
Najprej cesta med vasmi Ohranjamo dom brez politike
Z letom 1995 je pričela v vrhniški občini poslovati nova krajevna skupnost — KS Pokojišče. : Vanjo smo se združili krajani Po-kojišča, Padeža in Zavrha, ker ;smo ocenili, da bomo kot skup-j nost lažje zadovoljevali naše skup-; ne interese ter skupaj s širšo lokalno skupnostjo uspešneje razvijali omenjeni prostor.
Relativno visoka nadmorska višina, plitka zemlja, podvržena ' suši, razgiban relief, prevelika : obremenitev prostora z rastlinojedo divjadjo pomenijo neugodne razmere za kmetovanje. Vojaško-strateški položaj planote je v preteklosti zaviral razvoj infrastruk-, ture.
|    Omenjeni dejavniki ter odsot-l nost javnega prevoza iz teh oz. I preko teh krajev ter nizek stan-I dard krajanov, ki si niso mogli i privoščiti lastnega prevoznega I sredstva za dnevno vožnjo na de-I lovna mesta v dolino, so povzroči-\ li h kontinuirano 40-letno izseljevanju prebivalcev. Kmetovanje namreč nikakor ne more preživeti vsega prebivalstva planote.
Demografske značilnosti ter dolgoletna neustrezna kmetijska politika, se v končni fazi manifestirajo v krajini s prekomernim zaraščanjem površin pokojiške planote, ki pomeni oazo v prostranem gozdnem kompleksu.
To je le nekaj ugotovitev, nad katerimi bi se moral marsikdo zamisliti.
Krajani se tega zavedamo, vendar sami brez pomoči širše ob-
močne skupnosti nimamo prave moči. Prvi korak smo storili s tem, da smo se pravno organizirali, opozorili na probleme in posledice. Brez obsežne raziskave tudi vemo, kaj je prvi ukrep, ki bi negativne trende preusmeril v pozitivno smer.
Asfaltirana cesta do delovnih mest (dolina), bi spremenila kraje v privlačnejše za marsikoga. Mladi bi se lažje odločali za stalno nastanitev. To mora biti predvsem interes širše skupnosti in nenazadnje nacionalni interes. Na tak način bi se ohranila poseljenost, kar bi spontano reševalo veliko problemov (stanovanjski problem, ohranitev razpoložljivega življenjskega prostora za prihodnost, vzdrževanje kmetijskih površin, ter nenehno možnost razvoja načrtnega turizma).
Slednje bo v perspektivi nedvomno glavna profitna dejavnost tega prostora. Zavedati se namreč moramo, da kraji ležijo v neposredni bližini glavnega mesta države, ki ima svoje zakonitosti v nenehni ekspanziji — širjenju, njegovi prebivalci pa se bodo čedalje pogosteje vračali v neokrnjeno naravo...
Družba se mora torej zavedati moralne odgovornosti do zanamcev in prispevati v dolgoročne naložbe. Ker pa se s tem zmanjšajo sredstva za trenutne, kratkoročne koristi, je nujno potrebna visoka zavest odgovornih, ki razpolagajo z denarjem davkoplačevalcev.
Začetek reševanja omenjene problematike je po našem mnenju torej, v posodobitvi cest. Omenimo pa naj, da je za raziskave v zvezi s Pokojiško planoto zainteresiran tudi Urbanistični inštitut Slovenije in je zato možna v prihodnosti kaka obsežna raziskava za nadaljnje ukrepe.
V letu 1995 predvidevamo torej posodobitev oz. asfaltiranje ceste med vasmi Padež — Pokojišče — Zavrh v dolžini 2.600 m, kar naj bi stalo 20 milijonov tolarjev.
Po okvirnem finančnem načrtu naj bi Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (1,400.000.—SIT za 1. 1994, 1,400.000,— SIT za 1995) prispelo 2,800.000 SIT, krajani 2,200.000 SIT, Lovska zveza Slovenije 200.000,00 SIT in občina Vrhnika 14,800.000,00 SIT.
Zavedamo se, da je omenjena investicija trenutno velik zalogaj za občino Vrhnika, vendar menimo, da je pri usklajevanju sofinanciranja krajevnim skupnostim s strani občine potrebno upoštevati dejstvo, da se na območju Pokojiške planote, zaradi različnih vzrokov, že vrsto let ni investiralo. Poleg tega se moramo zavedati, da morajo biti kriteriji o soudeležbi občine na podeželju povsem drugi, kot v urbanem okolju, ker le tako lahko pričakujemo enakomernejši razvoj občine.
Marko Debevec, predsednik KS Pokojišče
OBISK PRI JANEZU MOLKU NA SERVISU BMW
Mojster kot točna ura
Marija Tomšič
Z novo ureditvijo po občinah seje marsikaj spremenilo. Novi župani so župani, nič več predsedniki občinskih skupščin. Ali se je zato, ker je teža župa-novanja drugačna kot prej, kaj spremenilo v družinah in domovih, odkoder se župani podajajo med ljudi in se vanje spet vračajo. To nas je zanimalo tudi zategadelj, ker je v marcu že dolgo praznovanje, ko se včasih drugače, zdaj pa na materinski dan spomnimo, da je marsikje močan pečat javnemu delovanju svojega moža dala prav njegova žena.
Kako Marija Tomšič, žena vrhniškega župana, gleda na to, kar seje po volitvah zgodilo. Ali seje življenje v družini kaj spremenilo?
»Naša hiša je imela vedno na široko odprta vrata. Naj bo nedelja ali praznik in k nam vselej prihaja veliko ljudi. Vinko je prepovedal uporabo domofona. Pravi, da je vsak gost vreden, da ga gremo osebno pozdravit k vhodnim vratom.«
Pa prijatelji. Vplivni ljudje imajo različne prijatelje. »Pravi prijatelji so ostali isti kot prej, glede tega se ni čisto nič spremenilo. Daje pri hiši doma župan, pa nismo razglašali ne prej ne zdaj. Pravzaprav nama je obema težko, ker so zaradi številnih obveznosti za pozornost prikrajšani ljudje, ki bi naju najbolj
potrebovali.«
Pri tolikšnih pričakovanjih za vaju ostane le malo časa. Je sploh kaj možnost' za pogovor?
»Če nič drugega, imava zdaj navado, da greva za kako uro vsak dan na sprehod, tam se lahko z možem pogovarjava, ohranjava stik med seboj in da se sprostijo napetosti, ki jih tako delo prinaša. In še drugo navado imamo pri nas. Naj bo kosilo kadar koli, včasih tudi pozno, ohranili smo navado, da se enkrat na dan zbere vsa družina pri skupnem kosilu. To nas drži skupaj.«
Saj se je družini, ki ima toliko različnih obveznosti, težko zbrati?
»Delam v Misijonski pisarni, kjer je delo raznoliko in zato zanimivo. Po drugi strani zavzame nekaj mojega časa tudi delo za stranko (SKD), saj imamo vsak teden enkrat uradne ure na Vrhniki. V politiko sem zašla, ker me je to pritegnilo, čeprav sem se spočetka obotavljala. Vendar poskušam delovati z neko pripadnostjo stvarem, ki jih je mogoče uresničiti samo na ta način. Morda je tako tudi prav, saj poskušam zadeve tako urediti, da bi stvari med somišljeniki ne prali javno, saj je vse mogoče narediti s pogovorom. Nekaj bolj me obremeni tudi to, da sem letos predsednica odbora SKD v notranjski regiji. Kar mi ostane časa, vodim računovodstvo svojemu možu za njegovo obrt. Pri računih je zelo natančen.« Pa je to delo zanj tudi obremenitev? »Mislim, da se v delavnici sprosti, čeprav mu vzame veliko preostalega časa.« Bodo rekli, da je v vaši hiši sama politika? »Občinskih službenih vsebinskih stvari doma ne premlevamo, tudi o ljudeh, ki delajo na občini ali v občinski politiki, se pri nas ne pogovarjamo. Dom je dom, politika v njem nima prostora. Je pa res, da mož zaradi številnih problemov včasih ne more spati. Dolžnost je le breme.«
Ohranjate dom in ga poskušate obraniti, otroka sta odrasla?
»Spoštovala sem svojo mater, ki nas je tri otroke morala prehraniti in vzgojiti brez očeta, ki je bil ob koncu vojne leta 1945 »pogrešan«. Nikoli ni tožila, verjetno za svoje težko življenje nikoli ne bi zahtevala odškodnine. Pač pa sem prepričana, da bi morali dati materam res tudi tista tri leta porodniške, vendar naj bo to postopno, po drugi strani pa gospodarski projekt, ki bi ga bilo res mogoče izpeljati.«
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
Pogodbe o najemu grobnega prostora
»ovo. (Foto: Bojan Grom)
Enega od sedmih uradnih pooblaščenih servisov za avtomobile BMW v Sloveniji ima Janez Molk z Vrhnike. Seveda mu bavarska tovarna teh vozil in ljubljanski Tehnounion, kijih pri nas uradno Prodaja, ne bi dala dovoljenja za obratovanje tako pomembnega servisa, če Janez Molk ne bi imel bogatih nemških izkušenj ravno s temi avtomobili, 21 let je služil v BMW tovarni in te avtomobile tudi zamižanim očesom pozna v dno duše.
rat
K Jan
svoje avtomobile lastniki beemvejev s pretežnega konca Primorske, Ljubljane in njene okolice in seveda Vrhničani, ki teh limuzin ravno tako ne stradajo- Ne, ne, v glavnem sploh ne gre za Popravila, ampak redne servise P? prevoženem določenem številu kilometrov, kar tovarna toplo priporoča tistim, ki bi avto radi •meli še dlje, kot sicer zdrži.
Janez Molk je tako kot Ivan Cankar pravi Vrhničan in po končani osnovni šoli se je odšel v
ezu Molku vozijo servisi-
Ljubljano učit za avtomehanika. Vendar mu kasneje delo v takratnem Avtoprometu ni preveč dišalo, ker je v glavnem ležal pod kabinami težkih tovornjakov. Njihovi motorji mu niso bili tako pri srcu kot nežni motorčki osebnih avtomobilov, četudi je šlo takrat zgolj za fičke, fiate 1100 in zastave 1300. Zato je po letu dni presedlal k Slovenijaavtu, kjer je spoznal drobovja strojev vseh teh vozil in po dveh letih in pol se je odločil, da bo poskusil kaj bolj resnega in dramatičnega.
»Prav zares mi ni nihče pomagal, da sem se leta 1966 brez prekinjene delovne dobe zaposlil na Bavarskem, v tovarni BMW, od koder so takrat s trakov že pošiljali svoje prve avtomobile, ki so kasneje postali pojem vrhunskih nemških vozil. »Vse papirje sem si priskrbel sam in kljub temu, da sem bil izšolan, sem v tovarni v okviru intelektualnih del opravljal manj pomembna opravila,« je povedal Janez Molk.
Ko je tistega leta odšel v Nemčijo, je bil že zaljubljen v Vrhničan-ko Marušo. Zato niti ni čudno, da seje iz Miinchna vsaka dva tedna vračal na Vrhniko. Čeprav si je v Nemčiji privoščil vse, kar mlad človek sem ter tja potrebuje, je pridno varčeval in v Turnovšah so kamlu pognali temelji za novo hišo. Maruša ga je zvesto čakala in ko je Janez konec osemdesetih let delal že kot pomemben mož v oddelku končnih vozil v BMW, sta se naposled vzela in kmalu je na svet privekala prva mala »Mouč-ka«, ki sojo krstili za Simono. Za njo je prišel še Matej. Hiša je bila že pod streho. Janez Molk je začel razmišljati o vrnitvi iz Miinchna na Vrhniko. Leta 1987 se je dokončno vrnil. Tedaj je bila pod streho tudi delavnica.
«Takrat mi je Tehnounion postavil pogoje, kontrolo pa je opravljal Nemec, ki je bil zadolžen za vzhodnoevropsko mrežo BMW-ja. Pogoje sem izpolnjeval in začel sem delati. Ob tej priložnosti bi rad povedal, da sem tako Tehnounionu kot nemškemu zastopniku in sami tovarni BMW zelo hvaležen, ker me pri uresničitvi začrtanih ciljev niso ovirali, ampak pomagali in z vsemi še danes zelo dobro sodelujem. V kratkem bom odprl tudi trgovino, kjer bo mogoče kupiti skoraj vse avtomobile BMW, rezervne dele, dodatno opremo in tudi akustiko,« ponosno pove Janez Molk, ki mu v življenju ni bilo ničesar podarjeno.
Še danes dela praktično od jutra do večera, pomaga mu po-, močnik Matej Brglez iz Blatne Brezovice, ki bo kmalu takšen strokovnjak kot mojster, kjer seje fant tudi izučil. Janez Molk z nemško natančnostjo naroča stranke in v njegovi delavnici niti na dvorišču ni nereda in na pol zastarelih vozil, kar se pogosto pojavlja na nekaterih dvoriščih avtome-haničnih delavnic.
»Razlika v proizvodnji beemvejev se danes bistveno razlikuje od minulih let, saj tehnika nenehno napreduje, tako da kar težko slediš vsem novostim,« pravi Janez Molk, ki mu tudi zapletena elektronika in proizvodna tehnologija teh bavarskih limuzin ne dela nobenih posebnih preglavic.
Bojan Grom
V zadnjem času je Komunalno podjetje Vrhnika pričelo z obnovo najemnih pogodb za vrhniško pokopališče. Ker je to povzročilo med najemniki nekaj nejasnosti, smo se odločili, da ta svoja dejanja dodatno pojasnimo.
Pokopališka dejavnost je pri nas predpisana z zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 34 leta 1984. Zakon zelo natančno določa pogoje opravljanja dejavnosti, urejanja pokopališč ter med drugim tudi o oddajanju grobov v najem.
Ne glede na to je Komunalno podjetje že v skladu s prejšnjim zakonom z vsakim najemnikom grobnega prostora sklenilo najemno pogodbo, ki pa je bila sklenjena le za dobo 10 let.
Ker je bila večina pogodb podpisana v začetku osemdesetih let, je tudi njihov rok pretekel in so bi-
Odprava po nagrado
Bil je torek, 24. 1., ko se nas je pet učencev, ravnatelj in pomočnik ravnatelja vrhniške osnovne šole odpravilo v Ljubljano po nagrado. Dobili smo jo za najbolj čisto in urejeno šolo. Bili smo tretji. Podelitev je bila na Srednji gostinski in turistični šoli v Ljubljani.
Ko smo prišli tja, smo se posedli po stolih, ki so bili postavljeni v veliki dvorani. Potem so nam učenci tamkajšnje šole pripravili krajši kulturni program. Nato je sledila podelitev. Kot že vemo, je bila naša šola tretja, druga pa je bila OŠ Žalec. Med srednjimi šolami je bila tretja Gostinska-turistična šola Maribor, prva pa naša gostiteljica.
Po podelitvi so nam pripravili celo kosilo. Najprej so nam postregli z vsemi vrstami solat, sledilo je še nekaj glavnih jedi, za sladico pa je bila torta.
Ko smo se najedli, smo se počasi odpravili. Vsi siti in veseli z nagrado v avtu smo se odpeljali iz Ljubljane.
Tadej Leb, 6. d
le pravno formalno neveljavne. Pripravili smo nove pogodbe, ki so sedaj sestavljene tako, da veljajo za nedoločen čas.
Predčasna prekinitev pogodbe je možna, vendar je ta člen enak oz. nekoliko milejši, kot je bil že v stari pogodbi.
Tudi ostali členi so enaki kot v predhodni pogodbi, razen pri posameznih najemnikih, kjer so nastale spremembe zaradi novih iz-mer in evidenc.
Cene najemnin se obračunavajo na način, ki je predpisan, trenutno pa so cene z uredbo vlade Slovenije (Ur. list RS 80/94) zamrznjene.
Tako samovoljno in neargu-mentirano oblikovanje cen ni mož-
no. Tudi ta člen je smiselno enak kot v prvotni pogodbi.
Skratka, iz navedenega je razvidno, da se pogodbeni odnos med strankami ne spreminja, zagotovljena pa je kontinuiteta in s tem odpade ponovno pošiljanje pogodb po poteku.
Do konca februarja je bilo tako razposlanih že okoli 700 pogodb, od tega so najemniki vrnili podpisanih okoli 500. Upamo, da bo obrazložitev zadostna tudi za tiste najemnike, ki jim naš postopek ni bil čisto jasen in bodo pogodbo podpisano vrnili. Če pa so še kakšne nejasnosti, se lahko obrnejo neposredno na podjetje.
Komunalno podjetje Vrhnika
PREJELI SMO
Presenečenje v Razorski dolini
V zvezi z informacijo o predvideni lokacijski industrijsko-komu-nalnih odpadkov, ki jo je podal župan občine Vrhnika g. Vinko Tomšič, dne 12. 2. 1995 na občnem zboru krajanov KS Podlipa — Smrečje, KS Stara Vrhnika, smo se krajani zaselkov Razorske doline, Podlipske doline, Krošlje-vega griča, Trčkovega hriba in širše okolice sestali dne 20. 2. 95. Presenečeni ob informaciji o možni lokaciji izražamo ogorčenje nad takšno možnostjo. Menimo, da predvidena lokacija ne ustreza zaradi ekološko-komunalnega, kot tudi naravno kulturnega vidika.
Na tem področju je več hudournikov in potok, kije tudi hudourniškega značaja. Pod predvideno lokacijo je vir podtalnice, kar so že dognali nekateri krajani iz geoloških kart.
Menimo, da bi predvidena gradnja deponije ogrozila tako pitne vire kot tudi divjad, kot razvoj živinoreje v dolini. Ravno tako se bo porušilo ekološko ravnotežje, v najširšem smislu besede, v kar smo globoko prepričani.
Na celem obdobju neposredno nad lokacijo za deponijo so naselja obstoječih vikendov in nastanjenih hiš. V prostorskem planu
občine pa so začrtane še lokacije za izgradnjo novih vikendov, kar pa je v nasprotju z to deponijo.
Kljub vsem strokovnim prijemom pri gradnji predvidene deponije bo po našem mnenju ekološka škoda večja kot vsaka ekonomska vrednost gradnje. Zato proti predvideni lokaciji nasprotujemo in pozivamo pristojne, da se lokacija za komunalno deponijo predvidi na lokaciji, kjer ni prebivalcev, oziroma kjer ne bo ogroženo okolje v taki meri, kot se to lahko zgodi v Razorski dolini.
Poleg tega opozarjamo tudi na dejstva, da niso razrešena lastninsko pravna vprašanja glede zemljišča, kjer je predvidena lokacija.
Seznanjeni smo s tem, da so bivši lastniki nacionaliziranih zemljišč vložili denacionalizacijske zahtevke, katerih pristojni organi še niso rešili.
Globoko smo prepričani, da vsa ta dejstva dokazujejo neprimernost lokacije za deponijo v Razorski dolini. Zato si bomo vsi prizadeti prizadevali za ohranjanje zdrave, čiste in ljudem prijazne narave.
Odbor za ekološko ohranitev Razorske doline v imenu enaintridesetih pobudnikov
Iskanje
borovniške
duše
Čeprav sem se v borovniško življenje vključil precej kasneje kot tisti, ki so tu rojeni, mi le ni vseeno, če bo občina, ki so nam jo naročili, ostala mrtvoudna, kot da v njej ne prebivajo ljudje, temveč v njej samo prespijo in gredo v življenje drugam.
Nova borovniška občina bo zaživela, če bo imela nekakšen skupni imenovalec, ki bo povezoval vse želje in zamisli prebivalcev. Podobno, kot se iščejo drugod, se bo namreč tudi dogajalo, da ne bo vse teklo gladko, da bo morda včasih več razočaranj kot veselja, čeprav prav za prvo ni nobenega razloga. Borovnica mora torej kot občina dobiti svojo dušo, če se tako izrazimo. Zato bi bilo prav, ko bi za nove skupne zamisli razen občinskih institucij, se pravi župana in občinskega sveta, doslej delujočih društev in podjetij, prispevala tudi skupina dobromislečih ljudi. Res je sicer, da Borovnica ima kar nekaj društev, vendar med njimi ni tolikšne povezave, kot bi bila za Bo-rovnco primerna. Vsako posebej prav pogosto ljubosumno vleče na svojo stran.
Da bi iz te občine, ki jo že imamo, nekaj naredili, moramo najprej evidentirati in aktivirati interes prebivalstva, potem pa spodbujati z različnimi informacijskimi in animacijskimi dejavnostmi. Borovniška občina mora določiti svoje razvojne interese, dognati svojo razvojno filozofijo, analizirati razvojne probleme in trende, obenem pa analizirati svoj razvojni potencial. Razvoj naj bi šel v smeri pospeševanja gospodarstva, urejanja prostora in vasi, obenem pa tudi v smeri socialnega in kulturnega napredka.
Kdo naj bi v našem kraju bolje formuliral in dodal nove razvojne zamisli, kot skupina ljudi, ki so sodelovali doslej, vendar tudi taki, ki še niso bili aktivno soudeleženi v krajevnem razvoju.
Zato predlagam ustanovitev Društva za razvoj in oživljanje borovniške občine, v katero naj bi povabili vse prebivalce našega območja, ki so se že uveljavili v kraju, vendar tudi tiste, ki so doslej stali ob strani in je zanje Borovnica le spalno naselje, so pa sicer ugledni strokovnjaki, vsak na svojem področju, ter vse druge, zlasti mlajše ljudi, ki bi bili pripravljeni prispevati svoje zamisli. Tega potenciala v kraju ni malo, verjetno bi take ljudi, nekateri so bili celo na volilnih listah strank, vljudno povabili k sodelovanju, saj več glav več ve.
Društvo bi bilo lahko neformalna, mogoče pa tudi formalna skupina, ki bi se dobivala enkrat mesečno. Poskusimo!
Tone Janežič
BOROVNIŠKI OBČINSKI SVET
Država podaljšuje nejasnosti
Na 2. seji borovniškega borovniškega občinskega sveta na sveč-nico v prostorih dosedanje KS je bila osrednja točka občinski statut. Tedaj so sklenili, da osnutek predstavijo javnosti na več načinov. Zato so v soboto, 11. februarja in naslednjo soboto 18. februarja dopoldne župan, neka-
teri občinski svetniki in člani statutarne komisije povabiti ljudi, naj sami pridejo na sedež sedanje KS, kije za zdaj tudi sedež občine, povedat pripombe. Nekaj zainteresiranih obiskovalcev je res bilo, toliko, da so čistopis osnutka že imeli na naslednji, 3. seji, kije potekala v lovskem domu LD Borov-
Sestanek občinskih svetnikov v lovskem domu
Občinski svet v Borovnici je v februarju dvakrat zasedal, enkrat v polni zasedbi, drugič je upravičeno manjkal en njegov član, ker je bil službeno odsoten. Druga februarska seja (na sliki) je bila v borovniškem lovskem domu.
BOROVNIŠKA KOT ARIJ A
V Brezovici se pozna,
da tam lokal-palriotizem je doma.
»Ne drezaj v naše,
drugače ti slabo kaže«,
bi se razbrati dalo,
ko prideš v borovniško Kotarijo.
Ah, Bog ne daj,
da rečem kotarijo,
kesam se, kesam
in rečem KAČENIJO.
Gasilsko društvo
kulturo kačansko gor drži,
če pa kdo kdaj v jarku obleži,
tega mu zamerit ni.
Gasilci tu so res doma,
saj vsaka hiša,
če ne enega,
pa dva gasilca da.
Za maskoto služi jim Kapit ni mu mar geometrija, šale njegova so filozofija. Če Kačenija svoj grb bi imela, njegova glava gotovo notri bi čepela.
A ta Drašler je kot ata Smrk bdel nad Miklavževimi parklji, da jih vzel ne bi »lunin mrk«. Pa se eden mu je zmuznil, malce preveč ga je cuknil, in se zvrnil je v jarek, kjer pričakal ga je spanec. Pa se štorja srečno je končala, glava čez dan bila je že ta prava.
Če zavil boš v Kačenijo kdaj, prosi Cikota naj ti skuha čaj. To mu je njegov pasjon, čeprav sam prisega na Union.
Veliko je Kačanskega potenciala,
katerega se kultura Borovniška
ne bi sramovala.
A kaj, ko to ljudstvu vidno ni,
Kačan zaveden la v Kačeniji ždi.
Če ti jasno ni zakaj,
vrni se nazaj:
« V Brezovici se pozna,
da tam lokal-patriotizem je doma.«
Sabina Hrovatin
Borovniški župan si je uredil pisarno
Zadnji pogon lovcev
Kar nekakšna tradicija je, da borovniški lovci vsako leto pripravijo zadnji pogon, veselo srečanje, s katerim se oddolžijo svojim boljšim polovicam za samotne ure, kmetom za pohojeno travo in lovsko škodo, prijateljem da verjamejo njihovim lovskim zgodbam in ne nazadnje sebi, ki pri lovu najbolj trpijo. V lovsko bratovščino so letos z lovskim krstom sprejeli štiri člane, med katerimi so trije imeli dolg pripravniški staž, četrti pa je lovsko vzgojo srkal že z očetovimi nauki. Prav posebno opazna med gosti je bila skupina lovskih prijateljev iz Pr-lekije. Šolski kuhar seje izkazal z lovskim golažem, po polnoči pa še z lovsko obaro.
niča.
Sploh pa so brez izjeme vsi občinski svetniki drugače kot na prvi seji k razpravi na obeh naslednjih sejah konstruktivno prispevali, kar kaže, da se je med njimi že naredilo ozračje zaupanja, kar zadeva vpršanja krajevnega razvoja.
Temeljni dokument občine naj bi bil sprejet v marcu.. Zato so svetniki na 3. seji že prekvalificirali osnutek občinskega statuta v predlog, mu dodali tudi tisto, kar jim iz državnega zbora in vladnih služb sproti pošiljajo, vendar bodo kljub pričakovanju še novih dopolnitev poskusili dokument spraviti pod streho čim hitreje, čeprav ne na vrat na nos.
Tedaj bo začela občina tudi uradno delovati, čeprav še ne bo imela proračuna, ki je tudi v pripravi, zdaj le v okvirnih postavkah, saj je vse preveč neznank, potrebe pa so tudi velike.
S sklepom občinskega sveta je tudi določeno, da dosedanji svet KS Borovnica, ki je bil izvoljen konec leta 1990, še naprej skrbi za nujna komunalna vzdrževalna dela v borovniški občini, kajti življenje v pričakovanju statuta ni zastalo. Temu svetu mandat poteče s sprejetjem občinskega statuta.
Na seji v lovskem domu je svet ustanovil tudi komisijo za razmejitev, ki bo pregledala, kako po novem potekajo meje občine glede na novo razdelitev z vrhniško občino.
Na ponedeljkovem sestanku je svet KS v dosedanji sestavi sprejel zaključni račun za lani, bržkone na občinsko vodstvo in na župana pa bo prenesel kar dolg seznam želja, zlasti o ureditvi krajevnih cest.
N.Č.
Predlogi k statutu
Statutarna komisija borovniške občine je dve soboti zaporedoma zW pripombe na besedilo, ki so ga pripravili na podlagi zakona o lok samoupravi.
OBČINA BOROVNICA
Vabi k sodelovanju
diplomirane pravnike, pravnike, višje upravne delavce, ekonomiste in ekonomske tehnike
za delo v Občinski upravi občine Borovnica.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi, pošljite do 16.3.1995 na naslov Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 61353 Borovnica. Za dodatne informacije kličite na telefon št. 746-126 vsak torek od 16.00 do 19.00 ure. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom za naslednja delovna mesta:
1. glavnega tajnika
2. finančno ekonomskega referenta
3. komunalno tehničnega referenta
OBČINA BOROVNICA
IZLETI IN SREČANJA BOROVNIŠKIH UPOKOJENCEV
Vsak mesec na pot
Borovniški upokojenci smo letošnje leto pričeli s pustovanjem v gostišču Pod mostom na Dražici pri Borovnici. Kako smo se zabavali v domačem kraju, vedo tisti,
Kot smo že poročali, borovniški župan Andrej Ocepek vsk torek popoldne uraduje v Borovnici na Paplerjevi 22. V prvem nadstropju, kjer je bil prej sedež krajevne skupnosti, si je uredil pisarno z nekaj pisarniške opreme in pohištva, ki doslej občine ni še nič stalo. Kakor je videti, bo vsaj še nekaj časa tako, dokler ne bo statuta in proračuna. Oprema in oprava sta kot novi.       ... ....
KOLESARNICA V BOROVNICI
Potreba ali mala šola kraje
Pred nekaj leti, ko v »borovniški fari« na železniški postaji še nismo imeli poštene kolesarnice, smo se spraševali, kam postaviti kolo ali pa motor ob odhodu v službo v Ljubljano ali kateri koli kraj naše države.
Sam se že več kot 30 let vozim z vlakom v Ljubljano in ker mi železniška postaja ni ravno blizu hišnega praga, se do tja pripeljem z kolesom ali ob lepem vremenu z motorjem. V dobri veri, da s& bom ob vrnitvi iz službe odpeljal čimprej domov, sem že nekajkrat proti svoji volji moral odpraviti kar peš. Poudarjam — proti svoji volji.
Namreč, naši mladci oz. mladenke, ki imajo časa na pretek, pa tudi denarja jim očitno ne manjka — o tem se lahko prepričam ob obisku bližnjega bifeja Cokle — se očitno polni energije in znanja do mehanike lotijo tam stoječih dvokoles in preiskušajo svoje ročne spretnosti v hitrosti razstavljanja in uničevanja posameznih sestavnih delov koles in motorjev.
Potencialni vozniki, ki se že malo bolj spoznajo na motorje z notranjim izgorevanjem, pa si postrežejo z pogonskim gorivom — mešanico, ki je za njih seveda zastonj. Saj so polni znanja o uporabnosti cevke za dotok bencina.
Doživel sem tudi že to, da sem v zahvalo za »njim podarjeni« bencin dobil v rezervoarju za gorivo polno čisto pravega, belega snega. In ker moje znanje o izkoriščanju energije ne dosega znanja teh mladih korenjakov, si z energijo vodne pare pač nisem mogel dosti pomagati. Zanesel sem se na svoje lastne moči, zgrabil motor in ga lastnoročno potiskal domov v klanec približno 2 km daleč.
In zdaj se sprašujem, kaj mi je storiti. Ali naj začnem obiskovati tečaj o izkoriščanju energije, ali naj vzamem dopust in nekje skrit čakam storilce tega dejanja, ali naj preprosto stojim na policijski postaji in vlagam pritožbe, ki tako ali tako ne bodo resno obravnavane, saj imajo organi pregona že tako preveč dela.
Edino rešitev vidim v tem, da postavimo pred našo kolesarnico nekaj starih koles in motorjev tako, kot je otrokom pred vrtec postavljena ograja iz železa in lesa, da jih bodo potem imeli za igro, najboljše v razstavljanju in uničevanju bi morebiti še nagradili z kakšno knjigo o lepem vedenju in spoštovanju osebne lastnine.
Sam pa bom svoje kolo oz. motor rajši puščal na drugih .mestih, na varnem — pri kakšnem znancu ali sorodniku. Ali pa bo morebiti potrebno braniti naše jeklene konjičke pred zdolgočasenimi, dolgoprstnimi in neodgovornimi »drobnimi« tatovi.
Anton Svete in družinski člani, raznašalec
ki so se srečanja udeležili. Med letom pa se bodo izleti in srečanja vrstili takole:
• 10. marca se bomo potepali po Notranjski, Krasu in Italiji. Ogledali si bomo Bazovico, v Kobjeglavi pa se bomo še okrepčali, tako da bomo lažje nadaljevali pot proti domu.
• 7. aprila bomo obiskali Hrvaško in Istro. Večji postanki bodo v Opatiji, Plominu in Pazinu. Sprehajali se bomo ob slovenski obali in se prek Kopra vrnili domov.
• 4. maja se bomo od Borovnice poslovili zavtri dni. Obiskali bomo Avstrijo, Švico, Nemčijo in Liechtenstein. Ogledali si bomo številne zanimivosti in lepote pokrajin, med drugim tudi Boden-sko jezero, cvetlični otok Manau in renske slapove.
• 9. junija bomo potovali po kamniško-savinjski in koroško-avstrijskih krajih. V Radmirju si bomo ogledali cerkveni muzej z znamenitimi masnimi plašči. Obiskali bomo tudi Prežihovino in Pliberk. Pri Ančki v Šenčurju pa se bomo okrepčali.
• 7. julija se bomo peljali na Dolenjsko, kjer si bomo med drugim v spremstvu vodiča ogledali Taborsko jamo. Na Polževem pa nam bo na pikniku igral in nas zabaval naš »Janez«.
• 11. avgusta bomo vandrali po Gorenjski in Posočju. Ogledali si bomo Vršič, v Trenti pa arbore-tum »Juliana« ter muzej v Kobaridu.
• 8. septembra se bomo potepali po Posavju. V Brežicah si bomo ogledali mesto in tamkajšnji muzej, s Svete gore pa se bomo razgledovali po Kumrovcu in
okolici. V Senovem bomo pok šali dobrote v zidanici Mihe 5 niča.
• 6. oktobra bomo poto*1 po Gorenjski, prestopili mej" Ratečah in si ogledali BelopeS' jezera. V Trbižu bomo nakupo* li in si ogledali še Rabeljsko jef ro. Sprehajali se bomo v Plani' Po želji bomo obiskali tudi zna' Avsenikovo gostišče.
• 3. novembra, jej, približa se nam že sveti Martin, ki iz v"' dela vino. Kje na Dolenjskem! bomo praznovali, pa naj bo' skrivnost.
• In že bo december. Drtf' bodo kar prehitro minevali. % pet bomo za leto starejši, ven* veseli, da smo si med letom lah^ privoščili veselo »vandranje« P naši lepi domovini. Za konec W 1995 pa bomo 15. decembra p*1 redili še prednovoletno družabij srečanje. Kje, pa bomo še videl'
Vse leto bomo po prografli1 prepotovali lep košček naše d" movine. Spoznali jo bomo v vs* letnih časih. Marsikaj bomo vid* prvič, upajmo pa, da ne zadnji' Tudi tujino si bomo z zanimanje11 ogledovali in lepote naših kraj'' primerjali z njihovimi. Kjer k" bomo potovali, bomo poskrb«1 tudi za krajše ali daljše postane da se bomo lahko okrepčali odžejali.
DU Borovnic
Vse. borovniške upokojence, ki ljubite naravne lepote in ki vam družabna srečanja ter spoznavanje kulturnih znamenitosti pomenijo duševno sprostitev v vsakdanjem življenju, vljudno vabimo, da se udeležite naših izletov in srečanj.
Podrobnejše informacije s popolnim programom za vsak izlet posebej pa lahko dobite pri Mileni Volk v pisarni DU Borovnica ali po tel. 631-244.
TRIJE GASILSKI OBČNI ZBORI
Stebri in varuhi krajev
V borovniški občini so bili februarja občni zbori treh gasilskih društev. Borovniški gasilci so se sešli v soboto, 4. februarja zvečer, zbor je bil posvečen proslavljanju 110. obletnice ustanovitve PGD Borovnica, zato so se dogovorili tudi o vsebini praznovanja, ki bo predvidoma v sredini junija. Naslednji dan popoldne je bil občni zbor breza tiskih gasilcev v obnovljenem in oživljenem gasilskem domu Breg-Pako, na katerem so okrepili vodstvo društva in za predsednico izvolili Slavko Gerdina. Teden dni kasneje je bil občni zbor gasilcev v Brezovici pri Borovnici.
BOROVNICA: 110 LET
Predsednik G D Ciril Kos je v svojem poročilu orisal delo društva v letu od lanskega občnega zbora, med drugim je ugotovil, da so organizirane akcije za pomoč v nesreči pomembna sestavina današnjega dne in pripomnil: »Tudi v današnjih modernih časih velja, da je taktika brez tehnike nemočna, tehnika brez taktike pa nesmiselna«. Ogenj na strehi bližnjega ni nikoli privatna zadeva, je rekel, zato gasilci zavestno gojijo pripravljenost izpostaviti se v javnosti pa naj bo to pri gašenju požarov, pripravi gasilske vaje, proslave, sodelovanje pri procesiji ali Florjanovi maši itd. Nadaljeval je z opisom delovanja:
»Spomladi sva se dva člana OGZ Vrhnika udeležila tečaja »Nevarne snovi«, ki je potekal tri dni v učnem centru na Igu. Prav takko sva v mesecu decembru še opravila nadgradnjo tega tečaja v poklicni gasilski brigadi v Sežani. Trije sodniki OGZ Vrhnika smo sodili na državnem tekmovanju v Kranju. Kar dva sva bila iz našega društva. Lahko vam povem, da so se mi izpolnile vse skrite želje v gasilstvu, ker sem sodil paradno gasilsko disciplino — vaja z motorno brizgalno za članice ter člane. Štirje naši člani so pomladi obiskovali tečaj za naziv «izprašani gasilec«, ki je pod okriljem OGZ Vrhnika potekal na Vrhniki. Vsi so pridno obiskovali ta tečaj ter uspešno opravili izpite. Mogoče bi bilo potrebno tak tečaj v tem letu organizirati tudi v naši kotlini.
Udeležili smo se tudi obnove znanja za strojnike, ki je bilo v Podlipi. Prav tu je bilo prvikrat tudi srečanje veteranov naše gasilske zveze. Štirje naši člani so se udeležili tega družabnega srečanja.
stovoljna, delo v njej je pa obveznost.
Zahvalil bi se tudi vodstvu OGZ Vrhnika za finančno ter materialno pomoč. Toliko kot lani že dolgo nismo bili deležni njihove pomoči.
V letu 1995 nas čaka veliko dela. Praznovali bomo 110. obletnico društva. Ob tej priliki bo naša krajanka društvu podarila kip našega zavetnika Sv. Florjana. Organizirali naj bi tudi veliko gasilsko parado po naši vasi in veselico.
Z novim letom smo postali spet svoja občina. Potrebno se bo do-
Zbrali so nekaj nad 30 kubikov lesa, člani društva so sodelovali tudi pri razrezu. Rezultat dejavnosti je viden tudi na zunaj, saj je dom sezidan in pokrit.
Pred koncem leta so natisnili društveni koledar in ga delili po hišah. Mislim, da so ljudje to našo potezo lepo sprejeli, kar so pokazali tudi prostovoljni prispevki, je rekel predsednik Sivic.
Gasilski dom, ki je bil še pred lanskim novim letom v žalostnem stanju, je le začel ponovno postajati tudi družabno središče kraja. Posebna anketa, s katero smo lju-
Začeh smo tudi z izgradnjo dr-v?.rmc.e ter nove kurilnice kot prizidek k domu. Tega dela seje udeležilo dokaj veliko število naših
- .vnaj vcntu) Sievi
članov. Veliko obrazov smo pa tudi pogrešali. Upam, da bodo letos bolj pridno obiskovali dom ter se prijeli dela. Da je ta gradnja dokaj uspešno potekala, gre predvsem zahvala poveljniku društva Ludviku, nato še Francetu,Tonetu, Viliju, Stanetu, Igorju ter mojstrom pri izdelavi ostrešja. Zavedati se moramo, da sta vstop in izstop iz naše organizacije pro-
govoriti, kako bo odslej potekalo naše delo ter financiranje. Finančni plan smo že predstavili našemu županu.«
Občnega zbora so se udeležili predstavniki državne gasilske organizacije, predstavniki OGZ Vrhnika, predstavniki sosednjih društev, pa prijatelji iz Gorenjske iz Preddvora, med številnimi borovniškimi prijatelji društva pa tudi borovniški župan Andrej Ocepek in predsednik borovniškega občinskega sveta Anton Kržič.
BREG PAKO: novo vodstvo
Dosedanji predsednik PGD Breg-Pako Ciril Šivic je za obdobje od lanskega občnega zbora dejal, da so brežanski gasilci sodelovali pri številnih delovnih akcijah za obnovo doma. Člani društva so se zelo izkazali pri zbiranju lesa pri gozdnih gospodarjih, ki so se tudi lepo odzvali na prošnje.
di spraševali o tem, je pokazala, da bi bila drugačna odločitev morda finančno bolj uspešna, toda izgubili bi skupno hišo, ki sojo gradili naši predniki za potrebe domačega kraja, je rekel Ciril Šivic. Zato seje zahvalil vsem, ki so pomagali, da so lahko sproti uresničevali načrte, in vsem, ki so si vzeli čas in nam pomagali. Upamo, je dejal, da bo tudi domača borovniška občina vsaj toliko naklonjena temu, kar načrtujemo.
Upravni odbor društva je pokazal precej večjo zagnanost kot prejšnja leta, saj so bili sestanki v povprečju dvakrat na mesec. Šlo je za pomembne premisleke, saj je obnova zahtevala, da so se morali sproti odločati o marsičem. Tako tudi o oddaji dela domskega prostora za gostinsko dejavnost. Pogodba je sestavljena tako, daje bil zavarovan interes društva, vseh prebivalcev kraja, ki štejejo dom za svojega, in tudi najemnika. Da ni šlo za preproste odločitve, priča dejstvo, daje bilo vodstvo društva
pod nenehnim budnim očesom Članstva, ki je lani naraslo na 73 članov. To pa je skoraj četrtina prebivalcev obeh krajev.
Nato so po pozdravih borovniškega župana in predstavnikov občinske gasilske zveze izvolili novo vodstvo, ki ga bo vodila Slavka Gerdina, v vodstvu pa je poskrbljeno za to, da ne bo trpela ne finančna in ne strokovna plat delovanja.
V letošnjem letu v gasilskem društvu Breg Pako načrtujejo naslednje aktivnosti: nakup avtomobila za potrebe društva, nakup in obnova gasilske opreme (pri čemer je poveljnik Bizjan obljubil vso pomoč), nakup orodja in oprema garaže, poskrbeli bodo za izbobraževanje: dva gasilca bodo usposobili za podčastnika, pet članov bodo poslali na tečaj za izprašane gasilce.
Radi bi dokončali protipožarni bazen pri gasilskem domu, uredili klubski poslovni prostor in stalni razstavni prostor ter stalno razstavo stare opreme in orodja, ki je v lasti društva, ter arhiva razvoja društva.
BREZOVICA PRI BOROVNICI: maja bo velik dan
V nedeljo 12. februarja so se sešli na občnem zboru tudi gasilci iz Brezovice pri Borovnici. Po vseh poročilih do sdelo uspešno ocenili, sploh pa operativno delo. Toda v letu 1995 obljubljajo, saj je tekmovalno, še nekaj več. Načrtujejo nastop s petimi tekmovalnimi desetinami, zato bo potrebnega veliko truda, da se načrtovano tudi uresniči. Večjo pozornost bodo namenili strokovnemu usposabljanju. V lanskem letu seje sicer 6 članov udeležilo tečajev za izpra-šanega gasilca, vendar jim manjka nižjih častnikov in častnikov.
Brezovški gasilci so bili delavni tudi drugače: organizirali so proslave ob prazniku mater in žena, imeli tradicionalno srečanje godcev in pevcev, skupaj z MK Slap so organizirali Miklavžev sprevod po Borovnici in Miklavžev večer v svoji dvorani. Med letom je stekla akcija za nakup prapora, v deluje tudi 5o kompletov miz in klopi. Društvo je hvaležno vsem, ki so prispevali s svojim delom in materialom, da je akcija uspešna. Posebna zahvala gre g. Frenku De-bevcu za kosovni razred lesa oziroma nadaljnjo obdelavo in pripravo za montažo miz in klopi, so povedali na občnem zboru.
Pomembno je bilo prvo srečanje pionirjev gasilcev borovniške kotline oziroma nove občine Borovnica. Kljub kislemu vremenu je prireditev lepo uspela in je vredna posnemanja!
Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki sedaj še skupne občinske gasilske zveze in borovniški župan, ki jim je dejal, da bo bolj srečen, če bodo mokri pri vajah
kot pri kakšnem velikem požaru.
Sprejeli so tudi zajeten plan dela v letu 1995: vaje in tekmovanja vseh razpoložljivih desetin, pregledi in čiščenja hidrantnega omrežja, izdelava centralnega ogrevanja v domu, izdelava shrambe za nove klopi in mize, organizacija proslave za matere in žene, veselica, srečanje godcev in pevcev, Miklavževanje ter sodelovanje s sosednjimi društvi.
V nedeljo, 7. maja, pripravljajo na Florjanovo nedeljo prav posebno praznovanje vseh prebivalcev vasi in seveda gasilcev. Po dopoldanski gasilski maši se bodo popoldne zbrali na kratki slovesnosti ob posvetitvi kipa sv. Florjana in razvitju prapora. Za to slovesnot so povabili rojaka, du-
TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA
Strokovno povezovanje
Konec februarja je imelo Turistično društvo Borovnica občni zbor, ki so se ga ob članih društva udeležili tudi nekateri gostje, načelo seje z nastopom upokojenskega pevskega zbora ter s pozdravom jn poročilom predsednika društva Jožeta Petrovčiča.
i uristično društvo Borovnica se lahko ob naštevanju dejavnosti v lanskem letu pohvali z nekaterimi posrečenimi akcijami, ki so bile v naših krajih lepo sprejete. Potekale so na več področjih, JC p Jal Predsednik Petrovčič.
Razvijajo izletništvo in pohodništvo: marca lani je bil izlet v
larnco, ravno na Jožefov dan. Pridružilo seje precej Jožetov.
h u ma-' SO °rganizirali izlet okrog Planine s številno udeležbo, °b koncu leta je bil na Štefanovo pohod na Pokojišče z dvakrat večjo udeležbo kot ob prvem pohodu.
Pripravili so tudi čiščenje kraja. Ob dnevu planeta Zemlja so smeti pobirali šolarji, akcije se udeležil vrtec, upokojenci, ki so Pnšli v velikem številu. Nadaljevala se je obnova Pekla, in to po predvidenih načrtih.
anitarij še niso zgradili do konca, saj nekatere stvari še niso razčiščene.
Postavili so kozolček poleg ostanka viadukta kot kažipot, na aterem so napisane glavne točke Borovnice. Na lokacijsko do-oljenje so pri Primisu čakali tri mesece, sicer bi bil postavljen že Prej.
Med bolj odmevnimi dogodki, ki so jih pomagali soorganizi-rati, je bilo tudi odprto prvenstvo zmajarjev. To so pripravili s Klubom letalcev Vrhnika.
Seveda je želja še veliko: končno bo treba nekaj ukreniti glede stebra in okolice. Želja v društvu je tudi, da bi po zgledu drugod organizirali sejemski dan, na stojnicah pa naj bi ponujali blago
od doma in od drugod. Glede na to, da so se jim pridružili numizmatiki z bogatimi zbirkami različnega , tudi narodopisnega blaga, bi radi k sodelovanju pritegnili tudi druga društva, ki imajo podobne cilje kot jih imajo sami. Hotela v Borovnici verjetno še dolgo ne bomo imeli, bi pa lahko imeli kmetije odprtih vrat, razvijali bi lahko kmečki turizem in podobne dejavnosti, je predlagal Jože Petrovčič.
Borovniški župan je ob nastopu svoje službe povedal, naj bo občina Borovnica ljudem v ponos, obiskovalcem pa v veselje. Tega se v društvu zavedamo in se trudimo, da bi tako tudi bilo, je povedal Jože Petrovčič.
V razpravi, ki ni bila posebno burna, so se oglasili g. Pirš kot predstavnik Turistične zveze Slovenije, g. Svetek kot predstavnik Ljubljanske turistične zveze, v katero seje TD Borovnica včlanilo in pričakuje od nje pomoč. Zbor je z obvestilom, da bo aprila izšel Turistični informator za Vrhniko, lahko pa tudi za Borov-
hovnika Jakoba Turšiča, ki naj bi oboje tudi blagoslovil.
Pri opazovanju vseh treh občnih zborov je bilo opazno, da imajo brezovški gasilci največ podmladka, kar daje upanje, da bo društvo živelo še naprej, podobno pa je tudi v Borovnici, kjer je podmladka manj, vendar je pionirska desetina pripravila prikupno recitacijo precej dolge pesmi.
Splošni vtis pa je tudi, da z izjemo borovniškega doma, kjer je več drugih možnosti, oba druga postajata družabno središče kraja, pri čemer je bilo iz strokovnih vrst slišati opozorilo, da to ni nič slabega, če ne trpi strokovno gasilsko delo.
T.J.
VRTNARSTVO RAHNE Andrej Rahne, s.p.
Ulica bratov Mivšek 34
Borovnica
tel.: 061 746-096
Soočenje z mostom
Neznan avtomobilski dirkalec je neko nedeljsko jutro preskušal trdnost ograje na mostu čez Borovniščico pri tovarni Liko in pod železniško postajo, od bifeja Cokla grede. Ograja, kije bila narejena enkrat v prvi ali drugi petletki prejšnjega štetja, ni zdržala udarca, o usodi pločevine in njenega krivilca pa zaupni viri molčijo. Kar je, je. Menda seje lahko odpeljal naprej, kajti iz vode niso nikogar pobirali. Za oporo pešcem, ki hitijo na postajo, zdaj služi lesena premostitev.
nico, pozdravil predsednik TD Blagajana Tomaž Grom in si želi sodelovanja na informativnem področju.
Zlasti pomembno pa je bilo opozorilo iz razprave, da bo namreč treba ob ohranjanju Pekla in njegovih lepot poskrbeti, da bi ne prišlo do večjega onesnaženja. Zato je bilo sklenjeno, da bi se društvo poskušalo povezati s cerkniško občino, kjer še imajo v rokah platno in škarje za izdajanje različnih gradbenih dovoljenj za parcele nad sotesko, kajti tam je še njihovo ozemlje. Kar namreč onesnažijo zgoraj, voda prinese navzdol po hribu.
Sprejeli so tudi delovni načrt, v katerega so zapisali nekatere letošnje akcije, med njimi vsaj začetek urejanja okolice ostanka viadukta in drugih turističnih točk.
Članice aktiva kmečkih žensk, ki so sodelovale tudi z nekaj pevskimi točkami, so na koncu srečanja turističnega društva v borovniškem lovskem domu poskrbele tudi za točko razno: narezek in druge dobrote, tudi tekoče zadeve.
Detektiv Megla bo to nedeljo ob petih spet v borovniškem kotu
Občinski svet v Borovnici je sklenil dosedanji krajevni praznik 10. marec letos proslaviti kot občinski, v spomin na ne posebno posrečen napad in miniranje preserskega mostu v začetku decembra 1941. Italijani so tedaj po ožji in širši okolici Bistre, še največ pa po Dolu pri Borovnici, pobrali vse »sumljive« moške, proti njim so 7. marca 1942 uprizorili velik proces v Ljubljani in 39 obdolžencev obsodili na smrt. 16 moških, pretežno iz današnje borovniške občine, so tri dni nato v gramozni jami tudi ustrelili, potem pa so se zbali velikega negodovanja v javnosti, saj se je vedelo, da je šlo za justični umor, se pravi, da so pobili nedolžne ljudi. Zato so preostalim smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Partizansko glavno poveljstvo je tedaj moralo sporočiti, da med obsojenci ni nobenega, ki bi sodeloval v napadu na preserski most. Borovniška krajevna skupnost je vsa ta leta 10. marec praznovala kot krajevni praznik, tudi letos bo posebna delegacija ta dan položila venec k spomeniku v gramozni jami na Žalah v Ljubljani. Občinski svetniki niso bili proti županovemu predlogu o letošnjem praznovanju, ko bodo podelili na začetku tudi posebne zahvalnice nekaterim, ki so dosti prispevali za kraj že doslej. Vendar bodo spomin na stare Borovnicam obogatili tudi z uprizoritvijo igre Detektiv Megla, ki jo je pred drugo vojni spisal borovniški rojak Jože Kranjc, ponovno uprizorilo pa lani jeseni Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. To gledališče bo s to igro gostovalo v večnamenskem prostoru borovniške osnovne šole v nedeljo, 5. marca ob 17. uri. Vstop na prireditev in predstavo je prost (vabi vas občina).
Zanimive so vloge v tej veseli igri, ki govori o tem, da se verjetno v občini Sabočevo skrha zločinec, kije ukradel cesarsko kraljevo blagajno, detektiv Megla pa naj bi ga odkril in to sporočil državi. Tako nastopajo sabočevski župan Andreje, njegova hčer Tinka, občinski odborniki Cukala, Petrač in Čepon ter še nekatere stranske vloge, med njimi orožnik Vrh. Stvar se zaplete, ker država v osebi detektiva poseže v krajevne razmere. Igra je nastala na podlagi resničnega dogodka iz let umika avstroogrske vojske ob razpadu, ljudsko pripovedovanje od ust do ust pa ga je močno napihnilo. Prvič so jo v Borovnici uprizorili že kmalu po nastanku, vendar so jo krajevni veljaki kmalu zatrli, kot pravijo tisti, ki se tega še spomnijo, kajti močno je cikala na domače strankarsko mikastenje. Trdijo, da je stari Cukala, kije ena izmed glavnih oseb v igri, sam posodil domačim igralcem svojo opravo, značilno zeleno pleteno kapo( pravijo ji štumf), hlače, nogavice, telovnik in verigo za uro, tako da se ljudje spomnijo, kot da bi nastopil sam Cukala v živo.
Zaradi borovniških homatij torej danes kot krstna predstava velja ptujska uprizoritev Detektiva Megle iz leta 1939 v režiji Frana Žižka. Razmere tam so bile toliko odmaknjene, da ljudi niso zadevale v živo.
Pač pa se ljudje iz Borovnice še spomnijo, da je z Detektivom Meglo v letih povojnega borovniškega kulturnega razcveta v petdesetih letih gostovala dramska skupina z Iga, in vrnila s svojo predstavo borovniškim igralcem njihovo gostovanje v njihovem kraju. Nekajkrat so detektiva Meglo poskušali dati na spored tudi domači igralci, vendar so jim menda dobronamerno odsvetovali. Pač: z detektivom Meglo so se Borovnicam še srečali ob otvoritvi prizidka k osnovni šoli v večnamenskem prostoru OŠ. Tedaj so iz igre izbrali odlomek o seji občinskega sveta, odigrali so ga Borovnicam sami. Uprizoritev, ki jo bomo gledali to nedeljo v Borovnici, pa so postavili na celjski oder v tej gledališki sezoni v režiji Francija Kriiaja. Gledališče je predstavo nekoliko dramaturško priredilo za novejše čase.
Kdo je bil borovniški rojak Jože Kranjc, kije spisal igro Detektiv Megla? Rodil se je 4. marca 1904vBoro vnici, po gimnaziji je študiral v Zagrebu na visoki šoli za trgovino in promet, nato je bil profesor na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Med okupacijo so ga zaprli v Italiji, nato je šel leta 1944iz Trsta v partizane v XIV. divizijo. Po vojni je bil profesor na Srednji gospodarski šoli v Ljubljani. Kot pisatelj je objavljal po različnih časopisih in revijah, pri Domačem prijatelju, Svobodi, Ljubljanskem Zvonu, Modri ptici, urejal je reviji Drama in Klas, v tridesetih letih je z Milanom Skr-binškom vodil založbo Drama, po vojni pa je v Pionirju in Cicibanu pisal v glavnem še za mladino. Umrl je 7. julija 1966 v Ljubljani. Škoda je le, kerje avtorjev sin Jože, kije bil dolga leta prevajalec in potem lektor v uredništvu Dela in je bil na delo svojega očeta zelo ponosen, umrl okoli letošnjega novega leta, v Borovnico pa je od časa do časa prišel pogledat Kranjčevo hišo nasproti šole. Od decembra lani je spet last Kranjčevih sorodnikov. On bi lahko kaj več povedal o slovstvu svojega očeta, tako pa nam kot pri drugih borovniških slavnih možeh in ženah ostane le zamudno brskanje po papirjih. Pa tudi tega se bo končno treba lotiti, če hočemo Borovnici spet vdihniti nekaj več krajevne duše in zgodovine. jqj^£ JANEŽIČ
MLADINSKO PREBUJANJE
Kaj (je) delal(l) MK Slap?
Naslednji prispevek je namenjen predvsem tistim, ki še ne poznate Mladinskega kluba SLAP (MK SLAP), ali pa imate o tem še meglene ali pa zgrešene predstave.
MK SLAP je bil ustanovljen in javno registriran v začetku leta 1994, na pobudo skupine mladih, ki seje zbirala pri verouku, a je želela srečanja vršiti ne le na duhovnem področju. Rada bi poudarila, da klub NI ne versko ne politično opredeljen! V njem se zbiramo mladi, ki se radi pogovarjamo in družimo — ne le v gostilni ali pa cerkvi. Dejstvo je, da je večina klubske populacije verne, a to do sedaj še ni predstavljalo nobene ovire, da medse ne bi sprejeli kateregakoli »antikrista«.
V preteklem letu smo organizirali več prireditev, ter se preko njih skušali predstaviti širši Borovnici. Začeli smo s proslavo ob Kulturnem dnevu, sledil pa mu je
pa so se pričele priprave na sedaj že kar tradicionalno Miklavževa-nje. Pripraviti je bilo treba preko 400 daril za borovniške in brezov-ške otroke, sponzoriranje in program celotne prireditve. Na tem mestu moram tudi omeniti, da je Miklavževanje v Borovnici najbolj obiskana prireditev in zato zahteva obilo sodelovanja vseh, ki so kakorkoli že pripravljeni pomagati. Tu se je dobro izkazalo sodelovanje z Gasilskim društvom Brezovica, kije »preskrbelo« parklje ter organiziralo prevoz ter svečan Miklavžev sprevod skozi Borovnico. Ne smem tudi pozabiti naširokosrčnost g. Miklavža, kije z obilico prijaznosti in dobre volje sprejel letošnjo vlogo in jo tudi odlično odigral. Vse skupaj pa verjetno ne bi uspelo, če ne bi bilo sponzorjev, ki so doumeli smisel pokroviteljstva in prispevali po svojih zmožnostih. To so bili:
jo zaigrali tudi v Brezovici ter jo na željo staršev še enkrat predstavili v šoli.
V letu 1995, pa smo že pripravili proslavo ob kulturnem dnevu, kjer se toplo zahvaljujem za sodelovanje s strani šole in moškega pevskega zbora Štinglc. Misli pa so že usmerjene na materinski dan in letni občni zbor.
Poleg širših javnih prireditev pa Slapovci pripravljamo pravljične ure za najmlajše, sodelujemo pri pomladanski čistilni akciji, izdajamo glasilo Slap življenja, z malce domišljije postavljamo ob božiču jaslice, organiziramo eno ali večdnevne izlete in potovanja, velikokrat pa gremo skupaj tudi na koncerte, v kino, na pijačo, v gledališče ali pa se karkoli igramo —
ga če je to nogomet, tarok ali pa Človek ne jezi se.
Do meseca septembra smo st ukvarjali tudi s prostorsko stisko. Po pogovoru s knjižnjičarko pa smo prišli na svoj račun, saj naf je velikodušno odstopila prosto! poleg knjižnice, kije v souporabi. Obe knjižnjičarki gojita do kluba lep in korekten odnos, za kar smo jima zelo hvaležni.
Uradno se dobivamo vsak petek ob 20. uri, drugače pa po potrebi. Tu snujemo svoje ideje, jih premlevamo in jih nato skušamo realizirati.
Če ima kdorkoli kakršnokoli idejo — pa naj bo še tako nora -1 je vedno dobrodošel (morda jo bomo pa skupaj uresničili). Radi slišimo vsako kritiko, veselimo pa se vsake pohvale. Lahko nam tudi pišete na naslov MK SLAP, Pa-plerjeva 23, Borovnica. Vedite pa, da je lahko vse kritizirati podol-gem in počez, a to ne pomeni drugega kot pokazati avtorju, da ne dela tako, kot bi delal jaz, če bi ZNAL.
Sabina Hrovatin
Pustovanje v GD Breg-Pako
Med različnimi prireditvami ob slovenskem kulturnem prazniku je po svežini zlasti izstopala tista, ki sojo v večnamnskem prostoru borovniške osnovne šole pripravili čini mladinskega kluba Slap. Nekaj pesmi je najprej zapel moški pevski zbor Štinglc, potem pa je sledil literarni in glasbeni spored, ki so ga sestavili in izvedli mladi Borovničani. Na sliki: prizor iz dramatizacije po Cankarjevih motivih.
materinski dan (25. marec). Meseca maja smo v sodelovanju s Študentsko organizacijo univerze Ljubljana organizirali študentsko državno gorsko kolesarsko tekmo (Borovnica — Pokojišče — Laze — Mavcova dolina). Poleti pa se je poln avtobus mladih odpeljal na kulturno — duhovno odkrivanje Evrope (Italija —Francija — Švica — Avstrija) v organizaciji Potovalne agencije ZORA in MK SLAP. S pričetkom šolskega leta
Sodobna povest o geometru Francu Mefu s Pokojišča pri Sv. Marjeti
Terezijanski kataster je že stoletja vzorna zakonska norma in zaradi njene popolnosti se je ne loti spreminjati nobena državna uprava.
Toda, glej ga, zlomka! Na Notranjskem stoji vas, Pokojišče po imenu. V tej vasi živi pokojiški Franc Jožef. Dela rad, saj mu je minister »Gregor« podelil tret-jinsko finančno podporo za vsako delo, ki ga opravi on sam ali njegovi vaščani. Prepričal je sosede, naj se kar trudijo sejati, pridelek nebo bog ve kakšen, malo ga bo pojedla divjad, malo ga bodo sami, škodo jim bo v celoti pokrila Lovska družina Borovnica, potem še enkrat gojitveno lovišče, pa bodo imeli dvojno letino. Nekaj kmetov je seveda pozabilo sejati, pa saj ni pomembno, če je škoda, je škoda za vse. »Kdo bi si mislil, tako visoko na Pokojišču, pa kar dve letini?« se sprašujejo zavarovalnice.
Minilo je potem leto in nekateri dan. Prišelje zakon o lokalni samoupravi. Jožef ne pomišlja dolgo, ampak urno skliče vaščane in jim oznani novost, da je borovniška fara premajhna in zaostala za uresničitev visokih ciljev, da bo treba ubogati drugega župana, dohtar, g. župnik in učitelj pa naj ostanejo kar isti saj, če bodo šli naši otroci na tuje, pod novim učiteljem ne bodo deležni brezplačne šolske malice.
Mladi mož pride k stricu Jožefu in ga vpraša: »Ali smo sedaj res druga občina?« Odgovori mu, da so res. »Kaj pa našega ranjkega starega ata, ali bomo tudi njega vzeli na drug »britof«?« Stric Jožef mu pove, da za ranjkega očeta naj skrbijo zaenkrat kar tam spodaj. Razen malo obračanja se mu ne bo slabo godilo.
Kaj pa meje? »Nič se ne bojte,« pravi Jožef, »kako bom in s čim bom, to je moja skrb. Meje začrtam kar sam, pa še kakšen slap si odmerimo za razvoj turizma, saj ima stara fara štiri dovolj. Gozdovi so blizu nas, visoki lovski turizem tudi«.
Gojitveno lovišče (po dekretu ex. Izvršnega sveta L. 53 odvzeto LD Borovnica) je polno divjadi. »Jara lovska gospoda« iz Ljubljane komaj že čaka sprejetje novih »ohlapnih« zakonov o privatnem lovstvu, z negodovanjem zelene bratovščine iz Borovnice pometejo kar prijatelji iz lovske zveze, saj so vendar oni oblikovalci zakona.
Pokalo bo, da bo kaj!
Da, Jožef, pokalo bo, pa ne po borovniških gozdovih, pač pa po mizah ustanov, ki so nasedle premetenemu sebičnežu. Ne bomo dopustili ministru »Gregorju« molka ob našem slovesu!
Po Franu Levstiku priredil: Bojan Čebela
ELLES, vrtnarstvo RAHNE, VVE-VIT, KOCKA, JURČEK, KIM — VI, g. Milan Vitaz, g. Tone De-bevec iz Brezovice, Franc Debe-vec — električna dvigala, KA-MELIJA, GODEC, PEKEL, M.M.M., ga. Darinka Drobnič, frizerski salon SAŠA, frizerski salon Julka Lipuš, g. Avgust Mazi, ga. Alenka Pavlovčič, Niko Mi-kuš — ključavničarstvo, Pekarstvo in slaščičarstvo — Borovnica, Sadje in zelenjava — Borovnica, DANTE, ČEBELA, STIK; ŠKORPION ter ostali dobrodel-niki, ki niso želeli biti imenovani. Seveda pa Miklavža ne bi bilo brez vsakoletne pravljice, ki smo
Prenovljena dvorana v gasilskem domu na Bregu postaja središče družabnosti kraja, vendar tudi okolice. Tako je bilo sredi februarja, ko so nastopile znane harmonikarice Zupan in so bili obiskovalci prireditve navdušeni, še bolj veselo pa je bilo na pustno soboto, ko so se prebivalci poveselili na pustovanju. Nekateri najbolj vztrajni so pričakali nedeljsko jutro. Sploh pa se v marcu obeta še vrsta prireditev.
V PREMISLEK
Odnesli so tretjino občine
Občina Borovnica se je rodila kot ptič Feniks iz pepela, proti svoji volji, po volji parlamenta, ki ji je določil, da živi, ni pa ji omogočil preživetja. Določeni smo živeti, zato zahtevamo, da se nam vrne vse zemljišče, ki ga je občina Borovnica že imela. Bivšo občino Borovnico je ukinil neki drugi parlament že pred 40 leti. Ker so bili takrat drugačni časi, smo se morali s tem sprijazniti.
Nova občina Borovnica mora ponovno pridobiti celotno ozemlje, ki ga je nekoč že imela. Ne moremo se strinjati, da se zaradi špekula-tivnih interesov posameznikov iz treh zaselkov Zavrh, Pokojišče in Padež, ki štejejo 40 hiš, Borovniča-nom odvzame 1/3 območja. Ta teza je negospodarna in nevzdržna. Vseskozi so se v gradivih za razprave in referendum omenjali samo navedeni zaselki. Vsi smo to tako razumeli. Naj obvelja njihova volja po priključitvi k drugi občini, čeprav so življenjsko povezani z Borovnico, saj se brez nje ne morejo ne roditi (zdravstvena služba, cesta), ne odraščati (šola, službe), ne umreti (fara, pokopališče). Pripada naj jim tudi zemljišče, na katerem
in od katerega živijo. To pa so njive in travniki na Pokojiški planoti.
Meja KS Pokojišče naj bo, če že mora biti, po robovih travnikov od stare Rupcove hiše, po robu nad Kaludrno, mimo TV stolpa, ki pripada Borovnici, saj je bil zgrajen z denarjem in delom prebivalcev borovniške kotline, nato po vrhu do konca senožeti in nato po lovski meji med GL Ljubljanski vrh in LD Borovnica do avtomobilske ceste Vrhnika — Pokojišče. Pri logarski koči na Pokojišču naj zavije desno po senožetih za cerkvijo do Črnega vrha, od tam pa nazaj do ceste Padež — Koželjški log. To cesto naj prečka ob koncu senožeti ter poteka po njihovem robu za Padežem vseskozi po meji med senožetmi in gozdovi ter se priključi cesti iz Borovnice na zadnjem ovinku pod Čolnarjem. Na koncu gozda naj cesto prečka, objame še Ravnikarje-vo hišo in pride do izhodišča.
Vse drugo zemljišče, ki spada v KO Borovnica, mora ostati v lasti občine Borovnica, saj so njeni občani tudi 90i lastniki teh gozdov. Lastniki drugih parcel so iz drugih krajev, vendar imajo večinoma izvor v Borovnici. Prebivalci teh za-
selkov so lastniki samo nekaj posameznih parcel. Njihova logika, da spada v njihovo KS vse zemljišče, kjer imajo neko osamljeno parcelo, nas spominja na znano Milo-šičevo geslo: »Kjer živi en Srb, je Srbija.« Občani Borovnice naj svoje interese urejajo v Borovnici. Na to zemljišče so življenjsko vezani kmetje, ki tod ustvarjajo velik del dohodka,, ki jim omogoča preživetje. Borovničanom mora ostati prostor za rekreacijo, saj gre razvoj življenja v organizirane sprehode po urejenih gozdnih poteh, razvija se gorsko kolesarstvo, teki v naravi itn. Krajinski park Pekel mora ostati enoten v eni občini, saj le-to omogoča učinkovito varstvo in gospodarjenje. Lovska družina že sedaj ustvarja pomemben dohodek iz lovskega turizma in namerava to dejavnost še razširiti.
Spreminjanje občinskih meja bi lahko v prihodnosti pomenilo tudi križanje različnih interesov v lovstvu in gospodarjenju z divjadjo, ki je pomemben dejavnik v ohranjanju narave in njenih dobrin. Vsa navedena dejstva govorijo v prid premišljeni odločitvi pri določitvi meja, saj bi vsako nenormalno popuščanje skupinici vročekrvnih in preveč ambicioznih glav na račun vedno potrpežljivih Borovničanov lahko izzvalo nekontrolirane reakcije in nepredvidljive posledice.
Franc Turšič
NAŠ ČASOPIS
FEBRUAR-MAREC 1995
13
BRSKAMO PO BLEIVVEISOVIH NOVICAH, KAJ SO PISALE O NAŠIH KRAJIH
Potniki bodo Borovnico kakor ptica memo leti zgor dol gledali
Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, ki so izhajale v prejšnjem stoletju, so poleg gospodarskih nasvetov in tekočih dogodkov, prinesle kaj tudi o marsikateri zanimivi stavbi, kije nastajala v deželi. V začetku petdesetih let se je začela gradnja odseka južne železnice od Ljubljane do Trsta. Na poti čez Ljubljansko barje in Kras je bilo treba premagati mnogokatero težavo in premostiti marsikatero dolino. Tako so zgradili tudi borovniški most, ki je dolga leta ostal ena največjih zgradb v tem delu Evrope. Pod-lipski, dopisnik Novic, se je malo pred začetkom gradnje potikal po teh krajih in ni mu ušlo, da se tu
obeh straneh do verha, in konec rožnika ali začetek serpa-na bo že streho verh krasniga poslopja viditi zamogel. Veliko si prizadenejo pri tem zidanji razun g. dehanta A. Pečarja ver-li Verhniški možje, gospodje: Obreza, Javornik, Lenarčič, pa sploh tudi cela soseska. Le čudno se mi je zdelo, da pri takim delu sem bil pa Se v več krajih drugje prašan: ali na Verhniki kaj delajo? Kako prazna marnja je v hipu po deželi raznesena; ko je pa kaj vredni-ga in še celo delo, ki ga toliko potnikov iz ceste viditi mora,
dogaja nekaj velikega. Osemnajstega junija 1851 je v Novičniku iz Kranjskega tako zapisal:
Na svojim popotvanju nabrane drobtinice sim se namenil Novicam naznaniti. Kako mnogotere reči so novi časi spremenili. Tu in tam so bili do zdaj malo znani kraji, kjer potnika ni lahko kaka cesta memo peljala; železnica, ktera se po vse drugih vodilih dela, kakor nekdanje vožnje ceste, jih bo zdaj razglasila, in drugi, dozdaj večkrat imenovani kraji, pojdejo zdaj v pozabljenje. Med takimi kraji, ktere bo še le novi čas v ime prinesel, je Borovnica, unstran Verhnike, v kotu na koncu dolziga Ljubljanskega mahu. Ondi se za železnico pripravlja most, ki ga do zdaj enaciga nobena železnica še ne kaže; čez 200 sež-njev bo dolg in 19 ali celo po zadnji besedi 21 sežnjev bo visok. Veliko dela daje pripravljanje za podlogo, ker je v večidel mehki svet kolov obilo zabiti in po verhu rož djati treba, preden se bo kamnje po-kladati začelo. Zidanje bo prav za prav dva mosta obseglo, eniga verh druziga; kamnje se zato že na več krajih seka, pa v vse drugačni velikosti, kakor za druge zidanja. Ko bo ta most izdelan, bo Borovnica tako za-perta, kakor de bi bila od sveta odločena; pa od zgor doli jo bodo potniki kakor ptica memo leti gledali.
Pet let je še preteklo, preden je bil most zgrajen, prvi vlak pa je preko njega popeljal leta 1857, ko so ta konec južne železnice predali prometu. Borovnica je sicer po zaslugi železnice doživela dokaj-šen razvoj, vendar pa vseeno ni prehitela Vrhnike, kot je to prerokoval avtor članka.
Istočasno, kot priprave na gradnjo borovniškega mostu pa je potekala tudi gradnja nove vrhniške cerkve Sv. Pavla. O njej se je Pod-lipski tako razpisal:
Ko tamkaj deržava svoje moči v takih delih skazuje, se ne dalječ preč ena soseska serčno ponaša s zidanjem nove cerkve, namreč Verhnika. Lep zid, kakor vlit ali izrezan v zali bizantinski šegi je že skorej na
takrat so pa jeziki molčeči in peresa v kotih.
Vsa čast skromnosti vrhniških velmož. Prvi načrt za novo cerkev je naredil Matevž Medved, stavbenik, ki je zgradil tudi kupolo ljubljanske stolnice, vendar ga je gubernij "odklonil, češ da nima nikakršne umetniške vrednosti. Škof Wolf seje pridružil temu mnenju in odsvetoval Medveda tudi kot stavbnega mojstra, ker je pijanec in premalo vesten. Izvedli so načrt Josefa Schvbla, gradnja pa je bila vendar poverjena Medvedu, ki ga je družila prijateljska vez z dekanom. Kako pa o tem piše Podlip-ski v Novicah devetega julija:
Ko sim uni pot zidanje Verhniške farne cerkve omenil, moram danes povedati, da delo res nenadama naglo napreduje. Že je poglavitni oder (grušt) na zidovji postavljen, že se tudi spodej za obok pasovi (gurti) med stenami in stebri zidajo; obok cerkve bo namreč šest štirovoglatih stebrov (fajlarjev) nosilo. Na eni strani je pač tukej g. Schvppel-nu, uradniku pri javnih stavbah, na drugi pa umetnimu zidarski-mu mojstru Matevžu Medvedu očitna hvala za načertanje in izpeljanje krasne in prostrane cerkve dati. Ni zastonj Vodnik pel: -Um ti je dan- Kar umetnija narodov, kteri se od pred izobraženi kličejo, znajti in v podobi pokazati ve, to tudi bistri um Kranjca - Matevž Medved, mojster pri zidanji kupijo stolne Ljubljanske cerkve, je kmeč-kiga rodu v Cerkljanski soseski na Gorenskim - za začudenje dobro izpeljati zna. Da bo obok deset sežnjev široke cerkve, razun pasov, le s prosto roko brez pej izdelan, nočem omeniti; bolj se mi zvesto posnemanje bizantinske šege , ktera dalječ okrog zgleda nima, pri človeku, kteri ni nobene stavbne akademije obiskal, slave vredno delo dozdeva. Uno pot sim sploh Verhniško sosesko, nektere pa po imenu za-stran vneme pri tako mogoč -nimu delu hvalil; žal mi je, da nekterih imen Še nisim pristavil, na primero, g. Kašparja Tomšiča, očeta in sinu, g. Janeza Smuka, očeta in sinu, g. Klemenčiča, Kotnika itd.
Novo cerkev so zgradili okrog stare, ki sojo med gradnjo počasi podirali, material pa vzidavali v novo. Stara cerkev je bila iz leta 1628, med rušenjem pa so naleteli na temelje še dveh starejših. Nova poslopje je bilo tako že četrta cerkev na teh tleh, Do srede oktobra je bila že toliko zgrajena, da so jo lahko posvetili:
Na Verhniki (Oberlaibach) je veliko delo dovršeno; nova cerkev sv. Pavla je toliko izdelana, de je 19- tega meseca pervo sveto opravilo v njej obhajano bilo. Visoko častiti g. Janez Novak korar stolne Ljubljanske cerkve, kteri so pologo temeljniga kamna blagoslovili, so s pooblastenjem milostiviga škofa Ljubljanskiga, tudi zdaj blagoslovljenje sezidane cerkve opravili; častiti g. Jurij Vole so s krepko besedo soseski in njenim duhovnim in svetnim pervakam za njeno dozidanje prizadetje hvalo dali, in stanovitnost in dobrovoljnost do poslednjiga izdelanja mogočne stavbe in spodobniga okin-čanja od znotrej priporočili.
Velikost nove cerkve na Verhniki kažejo naslednje mere: 21 sežnjev 5 čevljev je dolga, malo manj kot 10 sežnjev široka, in 7 sežnjev 5 čevljev ima notranje svetlobe; šest visokih pa ne preokornih stebrov obok cerkvene ladije nosi. Zidanje je od znotrej vse izlikano, le malarija na sirovi sid ali pa izlikanje vunanje stene prihodnjega leta čaka. Veliki oltar kaže podobo spre-obernenja s. Pavla na platnu od g. Kurca žl. Goldenstein, drugo pa bo na sirovi zid izobraženo; stranski oltarji bodo prejšnji kamnati, leča ali kancelj pa je noviga dela lepe bicantinske podobe. Cerkev leta na deželi po Kranjskim nima enake, ne samo zavoljo bicantinske šege, ampak tudi zavoljo velikosti. Ako je bilo to delo že večkrat v ■Novicah- omenjeno, in se to tudi zdaj zgodi, naj se nikomur ne zdi preveč; je namreč dolgoleten spominik vneme in vzajemnosti Verhniške soseske z njenim duhovnim pastirjem g. A. Pečarjem in njenimi prvaki, posebej - izgled slovenske umetnosti v stavbah po širjim, in daljši spričevanje od gorečnosti za božje reči na Kranjskim sploh.
Leta 1851 je bila cerkev v glavnem dokončana, v bližnji prihodnosti pa je dobila še svojo opremo.
Matija Janežič
ALI SE BOMO SPET VOZILI Z VLAKOM
Drugo rojstvo vrhničana
Na posnetku je vrhniški kolodvor, kakršen je b.l okol. 1^
ga vlaka trenutno niti Železniški muzej v Ljubljani ne premore. Fotograf fo nam je za objavo ponudil Janez Smrtnik iz Vrhnike, s.n nekdanjega strojevodje na tej progi.
Nekdanja železniška postaja »Vrhnika mesto« še stoji in »čaka na vlak ki prihaja«;
Kako smo praznovali leto družine?
Stara postaja na Vrtnariji pa je naseljena s stanovalci, na bivši progi pa stojijo bloki in parkirišča štinnozcev;
Ob letu družine smo mesec oktober posvetili družini. Vključili smo se v slovenski projekt TI, JAZ, MOJA DRUŽINA IN NERODNA AVGUŠTINA.
Založba EPTA je izdala slikanico z naslovom Nerodna Avguština. V njej nam predstavlja medsebojne družinske odnose oče-ma-ti-otroci. Ob slikanici smo spoznavali družine otrok v vrtcu. Otroci so prinesli slike svoje družine, spoznali smo družinske člane, kje sta zaposlena starša, kdo še živi v družini (kuža, muca, papiga, ribica). Namen akcije je bil, da bi se družinski člani med seboj družili, pogovarjali, igrali, risali. Na druženje z risanjem smo starše povabili v vrtec sredi novembra. Mogoče so se ustrašili barvic, da jih je prišlo tako malo. Prek gibanja (plesa) po prostoru so prešli v gibanje po papirju. Čisto spontano so nastajali portreti družinskih članov, vmes je bilo tudi nekaj Avguštin. Izmed vseh risbic je Katarina izbrala tri, ki smo jih poslali na razstavo v Cankarjev dom. Katarino je zato doletela čast izbiranja, ker je imela naslednji dan — rojstni dan. Družine, katerih risbe so bile izbrane, so dobile za nagrado posterje iz slikanic založbe Epte.
Ob novem letuje bila razstava v Cankarjevem domu. Sredinčki in mali šolarji smo si jo šli ogledat. Bilo je lepo. Mija Ocepek
*™If'
u Vi-' ~*
Pisali so 1895. leto ko so pristojni zaprosili za začasno koncesijo za vrhniško progo. Praktično se je torej vrhniški vlak rodil na papirju pred natanko sto leti in na pragu novega zdajšnjega tisočletja. Sedaj se spet bližamo novemu tisočletju, v katerem naj bi, vsaj takšne so želje v dolgoročnih planih Vrhnike, do tega kraja južno od Ljubljane spet zapeljal vlak. Že pred časom so tej vrhniški želji ustregli tudi železničarji in zarisali »vrhničanu« novo traso. Le-ta naj bi poteka med staro cesto in avtocesto in le približno od Drenovega Griča navzdol proti Vrhniki po
stari trasi. Ali bomo doživeli drugo rojstvo »Vrhničana«?
Za izgradnjo vrhniške proge se je med drugimi močno zavzemal tudi Ivan Hribar, ljubljanski župan. Kot argument za to gradnjo je navedel potrebe Ljubljane po gradbenem materijalu, kajti Ljubljana je tistega leta doživela potres in so jo morali obnavljati. Gradbenega materijala pa izdelajo še največ na Vrhniki in njeni okolici — je k svojim argumentom še dodal Ivan Hribar. Sicer pa so o vrhniški progi razmišljali že pred ljubljanskim potresom.
Konzorcij za progo
Za gradnjo vrhniške proge so formirali poseben konzorcij, v katerem so bili tedaj znani možje: ljubljanski župan Ivan Hribar, vrhniški župan Gabrijel Jelovšek, pivovarnar Teodor Froehlich, rudarski inženir Avgust Glowatzky, davkar Ivan Gruden, industrijalec Josip Lenrčič in Karel Mayer, vrhniški trgovec. Člani konzorcija so se zavezali, da bodo podpisali za 15.100 goldinarjev delnic, Kranjska hranilnica pa je izjavila, da prevzame delnice za preostalih 14.900 goldinarjev. V financiranje nove proge se v podrobnosti nc bomo spuščali, ker tudi nimamo prave primerjave med tedanjimi in današnjimi cenami. Zato naj k temu zapišemo samo še to, da je po koncesijski listini (objavljena je bila v državnem zakoniku 1897. leta) prevzela država (avstro-ogr-ska) poroštvo za obrestovanje in odplačilo 400.000 goldinarjev (ali s kratico gld) prioritetnih obveznic za dobo 76 let do na višje vsote 17.000 gld. Koncesijska doba pa naj bi trajala do 26. maja 1987 leta..
Rok za gradnjo proge je bil nato odmerjen na eno leto, pozneje pa so ga za nekaj mesecev podaljšali, in sicer do junija 1899. leta. Javni promet na progi se je začel 24. julija 1899. leta. Žal je nato graditelje proga že razmeroma zgodaj razočarala. Tovor iz Vrhnike, kije bil na primer namenjen v Trst, so najprej zapeljali do Ljubljane in šele od tam proti Trstu. Tovor seje torej po »južni železnici« (tako seje imenovala dvo-tirna proga Dunaj — Trst) med Brezovico in Ljubljano pomikal dvakrat in prav tolikokrat so morali južni železnici odšteti tako-imenovane peažne pristojbine. Poleg tega je imelo območje vrhniške proge premalo tovora za vzdrževanje proge. Zato se je Ivan Hribar kmalu domislil, da bi lahko ta proga imela tudi tranzitni značaj. Za dosego tega pa bi jo bilo treba podaljšati do Podlipe in dalje skozi Račno v žirovsko dolino, proti Idriji in Mostu na Soči. Za vse to je bil že tudi izdelan načrt, to pa je bilo tudi vse, če k temu še dodamo, da so jo 1935. leta podaljšali do postaje Vrhnika — Trg.
Ukinitev leta 1966
V času vsesplošnega ukinjanja prog na Slovenskem, je prišla na vrsto tudi vrhniška proga. Zadnji vlak je po njej zapeljal 1966. leta. Ko so s te proge pobrali tudi še vse tire, je od vrhniške proge ostala samo še dokaj lepo vidna trasa. Ali bo po tej trasi, ki je še kar dobro ohranjena, spet kdaj zapeljal vlak?
»Če gledamo projekte, ki so jih izdelali na SCT, potem bo ljubljanski tramvaj zapeljal tudi do »Dolgega mostu,« nam na vprašanje odgovarja inž. Tadej Brate, svetovalec za tehnično dediščino pri Ministrstvu za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino. »In, če bodo tračnice položene do Dolgega mostu, potem bi bilo smotrno potegniti tire tudi do Vrhnike. Trasa bi lahko potekala ob stari cesti, pri kraju Dragomer pa bi se lahko podala po stari železniški trasi. Od tod dalje je trasa takšna, kot je bila in tudi objektov ni na njej. Namesto vlaka bi torej tod vozil tramvaj, čeprav bi bila proga normalnotirna, oziroma takšna kot za vlak. Treba pa je vedeti naslednje: nikjer na svetu nimajo tramvaje tako široke kot so železniški vagoni. Zato je klasični tramvaj na železnici problematičen, ker je razdalja od peronov do vagonov (tramvajskih) prevelika.«
Ali bo po stari vrhniški trasi zapeljal spet vlak, ali ožji tramvaj, je vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti bodoči porabniki tirov — med Dolgim mostom, ali Brezovico in Vrhniko. Zanesljivo je le, da so tisti časi, v katerih so prednjačili avtobusi, sedaj že mimo. Tovor in potniki se drugod po Evropi spet selijo z asfalta na tire.
R. Gogala
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE DOBROVA -POLHOV GRADEC - HORJUL LEOPOLDOM OBLAKOM
Zupan na dolge proge
Do župana občine, ki ima dolgo ime, toda tudi raztegnjena je zelo - Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Leopolda Oblaka je težko priti. Pa ne zato, ker bi ne maral pogovra. Kot zasebni obrtnik s podjetjem, ki ima kovaško tradicijo in je odprt v mednarodni trg, je stalno na poti. Tako rekoč vajen je že, daje dolgoprogaš, ki potrebuje pol ure in več vožnje do kraja na Dobrovi, kjer mu prav zdaj urejajo pisarno. Sicer pa zanj to ni nič novega. Vedno se je iz Šentjošta, kjer je doma, podajal v svet, kaj uredil za kraj in se potem vračal. Kot živa priča zadnjih nekaj več kot dvajsetih let Šentjošta. Njegova hiša in delavnica ima
kih še dlje, na Vič, smo se najprej pogovarjali, kako bo rešil zadeve z občinskimi dokumenti, kijih zakon zahteva, zakon se pa ves čas spreminja.
»Dokler niso stvari tudi na državni ravni dorečene, toliko časa se ne splača prehitevati, ker se mi zdi, da tako dvakrat delaš. Treba bo imeti nekakšen srednji tempo, v korak z zakoni, niso bili zadnjič dorečeni. Bo treba kar nekaj županov, da se bodo stvari stabilizirale in bodo po volji tako državi kot ljudem. V občini imamo precej zaselkov, večji kraji so le Črni vrh, Polhov Gradec, Horjul in Dobrova, pa seveda Šentjošt, kjer bomo ustanovili krajevno skup-
dominanten položaj prav za tablo, ki označuje kraj. Ko obiskovalec zavije okrog velike delavnice, pride v velik dnevni prostor, kjer mora biti zmeraj precej živo. Že otrok je bilo pri hiši precej, zdaj so na vrsti še vnuki. Zupan, ki ima za seboj močan rod in poleg tega še pridne sosede, bi se. komajda lahko zaprl vase in ne bi gledal tudi prihodnost svoje soseske. Zdaj je njegova soseska precej večja kot je bila prej, ko je imel polno zamisli samo za Šentjošt nad Vrhniko, kot pravi, saj tako je bilo včasih. Sploh pa so ljudje iz Šentjošta v tistih letih, ko seje začelo pri nas premikati v demokracijo, prišli z velikim korakom iz prisilne anonimnosti in dokazali, da niso iz zaspanega kraja. Sploh pa je to župan, ki lahko na svojo občino gleda zviška, s police, tako visoko je doma, trdijo oni od spodaj.
Z županom, ki ima v občini 39 zaselkov, kjer je od najoddaljenej-šega kraja do novega občinskega sedeža 32 kilometrov, prej pa so tako ali tako morali hoditi po oprav-
nost, saj je taka potreba. Občine še ne bomo imeli, čeprav smo jo v našem kraju izglasovali. No, marsičesa še nimamo, ambulante in pošte. Smo pa že imeli občino Šentjošt nad Vrhniko, čeprav seje potem v petdesetih letih marsikaj zasukalo na Ljubljano, ljudje so usmerjeni v službe tja dol, vzporedno tečejo nakupi, se pravi zapravljanje denarja, ki ga zaslužijo.«
Ali so ljudje v Šentjoštu kaj slabe volje, ker niso dobili občine?
»Ves čas so si naši ljudje za kaj prizadevali, sicer ne bi bilo tako, da bi imeli tu zgoraj faro že več kot dvesto let, in tudi cerkev ima že več kot sedemsto let. Kakor zdaj poslušam naše ljudi, bi si želeli vsaj samostojno občino Horjul - Šentjošt s temi vasmi, ki so v fari Šentjošt. Pričakujem od družbe, če je količkaj demokracije, da bo ljudem prisluhnila. Pa to ni samo moje mnenje, ampak mnenje več ljudi, ki tako mislijo. Nismo pa bili nedelavni, naša društva imajo v prostorih, kjer se
zbirajo, vse stene obložene s priznanji.«
Kako ste živeli doslej?
»Veliko smo dosegli s svojim delom pa tudi občina Vič nam je kar stala ob strani. V zadnjih dvajsetih let. Trideset let po vojni pa se ni vedelo, da sploh smo. Ljudje, ki so bili obremenjeni z zgodovino, se niso upali dvigniti, zatrli so jim tudi tisti kalček napredka, boljše in napredne ljudi so pri nas vse pospravili, zato še danes naletim na marsikaj. Čas bo rane zacelil. Jaz v to ne drezam, svoj cilj, da moramo začeti normalno živeti, sem si zadal pred petindvajsetimi leti in v teh letih smo naredili v Šentjoštu dva obrata, Indosa in Alpine, ki zaposlujeta več kot 60 ljudi. V službo gredo naši ljudje skoraj v copatih. To so ljudje, ki imajo doma malo, v tovarnah pa so le dobili delo. No, pa šolo smo tukaj naredili. Pravzaprav smo jo morali tudi braniti, ker so nam jo že hoteli vzeti. Hoteli so, da bi bila to politična šola za policiste. Na občini smo se dve uri dajali, rekel sem, sami smo jo naredili, in nočem nobenega policaja na dvorišču, potem o popustili.
Horjul
V tejle naši hiši smo si vse to zamislili, od doma sem šel, fabrike izposloval, potem sem šel po svojih opravkih. Vodovode smo tudi naredili pa še marsikaj. Krajevne skupnosti nam niso dali, ker smo bili sumljivi, bili smo lahko samo vaška skupnost.«
Kako pa zdaj uradujete, ko imate tako razpotegnjeno občino?
»Dolžina občine je okoli 32 kilometrov, zahodni del škofjeloške meje Bukov vrh nad Črnim vrhom ima do Dobrove toliko kilometrov. Zato so si ljudje želeli, da bi bila na enaki višini le nekakšna občina, ker ljudje tu delujejo na enaki valovni dolžini. Ime-
VODSTVO OBČINE DOBROVA — POLHOV GRADEC — HORJUL
I. ŽUPAN:
Leopold Oblak, roj. 10. 11. 1939 Šentjošt 51, Horjul
II: OBČINSKI SVETNIKI:
1. Matko Zdešar, roj. 13. 7. 1940, Horjul 51, Horjul (LDS)
2. Anton Malovrh, roj. 18. 1. 1958, Žažar 14, Horjul (SLS)
3. Sandi Končan, roj. 5. 10. 1963, Smolnik 9, Polhov Gradec (SLS)
4. Janko Koprivec, roj. 27. 10.1960, Brezje 10, Dobrova (SLS)
5. Franc Oblak, roj. 15. 9. 1958, Šentjošt 42, Horjul (SLS)
6. dr. Miloš Stok, roj. 23. 6. 1926, Ulica 7. maja 13, Dobrova (SDSS)
7. dr. Leopold Šuštaršič, roj. 10. 12. 1924,"Emila Adamiča 21, Dobrova (SDSS)
8. Valentin Bergant, roj. 3. 1. 1942, Horjul 179, Horjul (SKD)
9. Anton Gerjolj, roj. 3. 5. 1959, Smolnik 14, Polhov Gradec (SKD)
10i Frančišek Kovač, roj. 25. 10. 1940, Dolenja vas 13, Polhov j   | Gradec (SKD)
1 11: Hinko Košir, roj. 16. 7. 1959, Šentjošt 22, Horjul (SKD) "
12. Andrej Kozjek, roj. 1. 10. 1963, Horjul 119 a, Horjul (SKD)
13. Franc Rihar, roj. 11. 6. 1936, Polhov Gradec 1 c, Polhov Gradec (SKD)
14. Vinko Gognjavec, roj. 2. 4. 1938, Dobrova 26, Dobrova (DeSUS)
15. Marko Zdešar, roj. 28. 7 .1942, Brezje 32, Dobrova (ZL)
16. Janez Kovač, roj. 6. 7. 1939, Srednja vas 25, Polhov Gradec (Lista za Polhov Gradec in Črni vrh)
17. Franc Setnikar, roj. 29. 10. 1962, Babna gora 15, Polhov Gradec (Lista za Polhov Gradec in Črni vrh)
18. Matjaž Dolinar, roj. 19. 10.1969, Gabrje 50, Dobrova (Do-brovska kulturna lista)
KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL
Prednost komunali
Krajevna skupnost Horjul je v bivši viški občini veljala za eno najobsežnejših, saj obsega kar dve fari in 12 vasi s skupno 3100 prebivalci in več kot 900 gospodinj-
stvl" Posamezna naselja pa so oddaljena tudi do 20 kilometrov od središča krajevne skupnosti. Kako prostrana je KS Horjul, pričajo že podatki: na njenem območju je kar 13 samostojnih vodovodov, 8 pokopališč in 2 telefonski centrali (ena je v Horjulu, druga pa v Šentjoštu). Telefonija nasploh je .zadnje čase tod v središču pozornosti, saj je bila dolga leta le pobožna želja krajanov: V zadnji četrtini lanskega leta pa so novi naročniki le dobili prve telefonske priključke, tako da seje do konca februarja število priključkov po-vzeplo že na skoraj 1000. Naročniki v še zadnji vasi, na Korenem, pa bodo telefon dobili marca. Celotno naložbo cenijo na 250 milijonov tolarjev (gradnja telefonskega omrežja je zajela tudi del KS Podlipa). Kot ugotavljajo na Krajevni skupnosti Horjul, naj bi razširitev telefonskega omrežja še pospešila razvoj kraja, predvsem podjetništva, ki je moral doslej
shajati brez telefona (v krajevni skupnosti je poleg 5 družbenih podjetij, še več kot 60 zasebnih podjetnikov).
Hkrati s telefonom je KS Horjul dobila tudi svoj kabelski TV sistem, ki za zdaj pokriva sedem naselij, in je z njim povezanih že več kot 400 naročnikov. Sistem (napeljan je po zemlji, tako kot telefon) so v celoti financirali naročniki sami, delovati pa je začel februarja letos.
Novi vodni viri in novi kilometri asfalta
Horjulci že leta pijejo oporečno vodo, zdaj pa se jim obeta, da bodo končno le dobili zdravo. V gornjem delu Horjula (Žagarje-vem grabnu) so namreč odkrili nove vire kemično in biološko neoporečne vode, ki naj bi zadoščala za vse porabnike v Horjulu, poleg pa še za obe krajevni tovarni, Iskro in Rašico, osnovno šolo in otroški vrtec. Načrti za aktiviranje nove vodne vrtine so že v izdelavi in krajani upajo, da bodo lahko začeli novo vodo že kmalu uporabljati.
Pravi »boom« pa je KS uspel lani pri posodabljanju cest. Skupno so uspeli asfaltirati kar 12 kilometrov cest, kar je daleč največ v zadnjih letih. Že lani poleti so dobile asfalt ceste na Koreni, na Planini v Butajnovi, cesti v Zago-rico in v Graben (nad Vrzdencem) ter 800 metrov dolg cestni odsek od Zaklanca proti Dvoru. Jeseni pa bodo asfaltirali še ceste Šent-jošt-Smrečje in Vrzdenec-Žažar, če posebej ne omenjamo asfalta na vaških cestah v vaseh Lesno Brdo, Podolnica, Zaklanec, Vrz-denec in Šentjošt. V večji meri pa so končana že tudi zemeljska dela na 2 kilometra dolgem odseku na cesti iz Horjula proti Koreni in na republiški cesti Vrzdenec-Suhi dol (skozi Kurjo vas). Načrtujejo, da bo ta cesta dobila asfalt že letos. Pri obnovi cest so izdatno pomagali tudi sami krajani (tako z delom kot z denarjem), za asfaltiranje pomembnejših cest pa je v večji del sredstev prispeval Mestni sekretariat za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. Daniel Fortuna, ki je že peto leto na čelu KS Horjul, je torej lahko zadovoljen z opravljenim delom:
Daniel Fortuna
»Vaški odbori so znali organizirati delo, veliko pa so tudi sami naredili, kar je bila dobra podlaga, da je KS Horjul dobila toliko sredstev od Mestnega sekretariata za komunalno gospodarstvo za izgradnjo cest. Tudi pomen nove lokalne samouprave naj bi bil predvsem v tem, da bi se občina približala ljudem. Upam, da bo nova občina kar najbolj smoterna in učinkovita in da se bo še hitreje razvijala. To velja seveda tudi za kulturo tu pri nas, še zlasti za Horjul in Šentjošt, ki sta glede tega najbolj razvita. Nova občina pa bo morala poskrbeti tudi za tekoče informiranje krajanov, saj Naše komune, ki nas je doslej obveščala, ni več.«
Branko Vrhovec
li smo že štiri seje občinskega sveta, sporov ni bilo. Ljudje, ki so vključeni v občinski aparat, so moja generacija, povojna, stvari razumejo, če ne bo finančne stiske, ne bo prihajalo do nesporazumov. Zdajle smo si zamislili, da bi projekte, ki so bili od prej zamišljeni po krajevnih skupnostih, speljali do konca. V glavnem gre za komunalne stvari, ceste, nedodelane vodovode, infrakstruktu-ro, telefonija je bila na našem koncu KS Horjul narejena, pri vseh hišah imajo telefon, projekt Dobrova, Polhov Gradec in Črni vrh je v gradnji, upamo da bo pošta razumela in bo v nekaj letih tudi to področje pokrito s telefonijo. Za naprej pa pravim: kot župan sem predlagal, da bi se stvari, ki so zares aktualne, povezave med krajevnimi skupnostmi, ceste, ki so povezava med kraji, in so ostale nedokončane, le zgradile, če bi država še kaj primaknila, bi zmogli. Nekaj krajev tudi še nima vodooskrbe pa bi tudi to radi naredili. Pri delitveni bilanci ne bo velikih sporov, saj so vse stvari speljane vsaka po svoji dolini in zase.«
Podjetnik ste sami, zato razumete, da je treba spodbujati tudi obrtne dejavnosti, ki naj ljudi ohranjajo doma?
»Zasebniki pri prevladujejo, in vidimo, da to lahko edini vir dohodka v tako raztresenem kraju. Nekateri že vidijo, da je bolje, če se material pripelje gor in se nekaj ljudi zaposli. Pričakujemo, da se bo v današnjih razmerah to povečalo za 100 odstotkov. Veliko potenciala je tudi v turizmu. Nekaj razgovorov smo že imeli, počasi naj bi zaživela polhograjska graščina, ki bo izhodišče v Polhograj-ske Dolomite. Tudi zdomci so, ki bi lahko prišli sem s kapitalom, to bi poskušali izkoristiti, tako bi bil dobiček tako za kraje kot za državo.«
Tudi kmetijstvo imate?
»Zelo razdrobljeno. Čistih kmetov je v tem območju samo 10 odstotkov, za te bo država morala poskrbeti, da se bodo obdržali. Za druge pa je tako, da bo treba poskrbeti za dodatne dejavnosti. Če bo turizem zaživel, bodo kmetje, ki so pridelovalci hrane, pri nas vse raste na zdravem zemljišču, ceno za hrano, ki jo pridelajo, svojo ceno dosegli skozi turizem ali kako drugače. Kolo bi bilo treba zaVrteti, kmetije odprtih vrat so šele začetniška faza, morda se bo še kaj drugega razvilo. Treba bo doseči, da bo tako kmetijo vredno obiskati, ker ima svoje posebnosti. Na podeželje bife ne sodi, na podeželje spada prava vaška gostilna, menim, da bo ta vaška gostilna, ki bo znala kot tradicionalna v kraju poskrbeti tudi za svoje posebnosti. Kmet, ki ima take prednosti, naj gre v speciali-teto: če je na lepi razgledni točki, v lepi naravi, tam naj bo dober gostinski lokal na tradicionalni kmečki osnovi. Vsaka gostilna mora imeti nekaj svojega, da bo gost prišel točno tja, kjer kaj posebnega pričakuje. Perspektivni kmet naj se ukvarja samo s kmetijstvom, gostilničar pa naj kupuje kvalitetno hrano v svojem okolju, se pravi od tega kmeta v bližini. Saj nismo prav nič za Avstrijci, samo podjetnosti in organizacije nam manjka.«
Od vas vozijo precej mleka in živine, kam kmetje to prodajajo? Marsikje so mlekarne v izgubi, marsikje so mlečne linije ukinili?
»Zadnjič sem imel sestanek s kmeti. 300 mark so pred leti vloži-
li v dobrovsko zadrugo, tam pa je zdaj sama izguba. Rekel sem jim: pozabite tistih tristo mark, pa vložite raje tukaj v svojo zadrugo 500 mark in začnite na svoje. Zaposlili boste samo takega človeka, ki bo delal za vas. Saj smo že imeli tukaj v Šentjoštu zadrugo, vse smo imeli, tri tovornjake, dva traktorja, trgovino, posel je tekel, živino smo odkupovali, potem je šlo pa vse dol, nobene reči ni bilo več, zdaj ni pa nič več. Tam dol pa je sama izguba.«
Ali ne mislite, da hočejo s stalno prizvodnjo zakonov nekoliko ustaviti pobudo ljudi?
»Celoten naš občinski svet nima nič proti temu, da nam proizvajajo zakone. Terček s televizije je nekoč rekel: petnajst tisoč zakonov je nocoj nad tabo, ne moreš zaspati, toda kar mirno zaspi, saj gre to mimo tebe. Mi smo narejeni tako, da bi za kraj in za vse skupaj po najlažji poti čimveč dosegli. Pravimo, da ne smejo pisati zakonov med vrsticami. Belo je belo, sto tolarjev je sto tolarjev, to ni sto en tolar. Da odgovarja Janez, to je njegovo, to ni njegovo. Nered se da uporabljati v vse smeri, red pa je težko vpeljati. Če je red, ne moreš kar krasti, odgovarjaš po točno temle zakonu in ne po drugem.«
Kje zdaj pravzaprav uradujete?
»Ža sedež občine je bilo določeno, da je Dobrova, nekaj smo pobelili tam, kjer je bil doslej sedež KS, kjer je trgovina, prav v središču kraja. Prostore bomo opremili, da se bo dalo funkcionalno delati, statut bomo sprejeli tak, da bo vsaj začasno možno delati, zaposlili bomo nemara kake tri ljudi, v glavnem pa še ne vemo, kaj bo izpostava državne uprave delala za nas. Dali so nam podra-čun, svojega denarja še nimamo. Če hočeš kaj kupiti, moraš imeti posebno naročilnico. »
Krajevne skupnosti boste ohranili?
»V naši občini jih bomo ohranili, če ne na sedanji pa celo na malo bolj pomembni ravni, saj je bila to oblika, kije doslej delovala. Tudi Šentjošt bo krajevna skupnost, ki bo delovala v premeru ozemlja okrog 25 kilometrov. Za osnovne stvari bodo lahko skrbeli, za komunalo, za čiščenje okolja, vsako leto bodo morali poročati, kaj so naredili. Vse se lahko uredi na medsebojnem zaupanju, na tem bomo gradili. To je glavni adut za dobro delovanje neke človeške skupnosti.«
Kakšen je bil ta skok od vodje vaške skupnosti na županovanje?
»Dosti stvari meje presenetilo. Najbolj to, ker so bile stvari tako nedorečene, toda da se bo uredilo, bo potrebno neko obdobje, morda cel ta mandat, šele na koncu naših mandatov bo morda tako urejeno, da bodo zanamci zadeve peljali bolj urejeno. Menimo, da bo največ napredka narejenega na krajevnih skupnostih. Ljudje bodo z zagnanostjo, v obliki samoprispevkov in drugače poskrbeli, da se življenje ne bo ustavilo. Kar pa se županovanja tiče, so težavne stvari, ki te jih je skoraj strah: ko prideš v prostor, nimaš ne opreme, telefon je star, uradnih ur še ni, se pa ob sredah dopoldne na občini že nekaj dogaja. Bomo delali počasi, da se organiziramo, kar je bolje, kot da stojimo dol in nekaj govorimo, kar še ni dorečeno. V občinskem svetu se tudi po štirih sejah nismo sprli, imamo dobrega predsednika Antona Gerjolja s Črnega vrha.«
Kako usklajujete svojo osnovno obrtno dejavnost z županovanjem?
»Moram kar precej misliti, da uskladim obrt in funkcijo. Večina mojega dohodka je le iz obrti. Najtežje bo dobiti dobrega občinskega tajnika, profesionalca, ki bo vse obvladal in župana razbremenil.«
Kulturno društvo imate tudi razvito, zlasti v Šentjoštu? Je drugod tudi kaj?
»Tole kulturno društvo v Šen-tojoštu najbolje dela, vsaj 14 predstav je bilo vsako leto, bili so pevski zbori, državna srečanja, vse, kar prihaja v Slovenijo.Tudi v drugih krajih je marsikaj, kar bo vredno ohranjati. Počasi le spoznavam, kaj vse imam v svoji občini.«
T.J.
V KS ČRNI VRH
Suše grenijo življenje hribovcem
Polhov Gradec
V KS POLHOV GRADEC
Turizem odpira nove možnosti
Za pisatelja Ivana Cankarja je bil Polhov Gradec nič manj kot najlepša slovenska vas. Obdan s slikovitim sv. Lovrencem, kjer spomladi poganjajo znamenite cvetlice — blagajane, mogočno skalnato Grmado in dominantnim Starim gradom (Kalvarijo), Polhov Gradec, ali pa vsaj njegovo staro jedro, daje videz nekakšnega dolomitskega Karmela, ki bi se po svoji idiličnosti mirno lahko primerjal z najslikovitejši-mi tirolskimi ali piemontskimi vasmi. Poleg obnovljene polho-grajske graščine in gloriete na Starem gradu, kjer imajo krajevni muzej, kraju daje poseben pečat tudi znamenita Pratkarjeva gostilna, kjer se izletniki lahko okrepčajo, ko se vračajo s pograj-skih vršacev in brezpotij.
Turizem nasploh ponuja Po-grajcem neizčrpne možnosti. Toda nova lokalna samouprava je marsikaj postavila na glavo, tako da si vsaj v naslednjih letih še ne morejo nadejati ravno hitrega napredka.
"Pri nas in nasploh v naši občini je zdaj marsikaj zastalo, od projekta CRPOV do razvoja turizma, saj bodo vsi programi odvisni zgolj od občinskega proračuna,« nam je povedal Pavel Jankovec, predsednik krajevnega odbora, ki je prevzel pristojnosti nekdanje krajevne skupnosti. «Februarja smo imeli na celotnem področju
V KS DOBROVA
Občinsko
11 vaških skupnosti zbore krajanov, na katerih smo ljudem predstavili organiziranost" v novi lokalni samoupravi in tekočo komunalno problematiko. Ugotovili smo, da bi bil dvajsetletni občinski proračun (delež, ki pripada KS Polhov Gradec) premajhen za pokritje vseh naših potreb. Do zdaj, ko smo bili meščani Ljubljane, se je marsikateri komunalni program hitreje uresničil, kot se bo poslej, ko smo prepuščeni zgolj občinskemu proračunu. Ali povedano malo drugače: mesto bo v zlatu, podeželje pa v blatu.«
Med prednostnimi nalogami krajevnega odbora Polhov Gradec je vsekakor izgradnja vodovodov na Prapročah in v delu Set-nika. Primarni vodi so že položeni, za dokončanje omrežja pa bodo potrebovali še kakih 40 milijonov tolarjev. Kot pravi Pavel Jankovec, pa potekajo tudi aktivnosti v zvezi z asfaltiranjem in posodobitvijo krajevnih in zdajšnjih občinskih cest (na območju KS Polhov Gradec je še prek 70 kilometrov makadamskih cest!). V ospredju je vsekakor posodobitev cest skozi Prosco (le-ta bo dobra povezava s Horjulsko dolino in Barjem), ceste L 4801 (Polhov Gradec—Zalog—Črni vrh—Pasja ravan) in cest na območju Bab-ne gore in Dolenje vasi ter ceste Briše—Praproče.
Pavel Jankovec
Kako bodo vse to, pa tudi še marsikaj drugega, Pograjci dosegli ob skromnem občinskem proračunu (240 milijonov tolarjev), ni jasno. Zato tudi predsednik krajevnega odbora pravi brez ovinkov:
»Pričakoval sem, da bo z novo lokalno samoupravo ukinjeno kle-čeplazništvo pred visokimi političnimi funkcionarji. Zal se to ni zgodilo. Iztočnica za takšno razmišljanje mi je nenazadnje tudi občinski proračun, saj je zdaj jasno, da bo vsaj kakih 30 odstotkov proračuna porabljenih za zagotovitev minimalnega standarda šoloobveznih otrok: za prevoze in pa tolpe ter razsvetljene učilnice.«
potrebuje marsikaj
Janez Oven
"Naš kraj je odlično izhodišče za katerokoli smer: od tod je moč Priti tako v Polhov Gradec, kakor v Horjul, Šentvid, na Brezovico, a'' pa naravnost v Ljubljano. Prav zato je Dobrova tudi tako razdrobljena in razvlečena, saj sega Praktično vse od bližnjih Razorij Pa gori do Skodlarja,« je pred leti Predstavljal Dobrovo pri Ljub-'jani tedanji predsednik sveta KS Franc Maček. Celotna krajevna ^upnost Dobrova je še precej Vecja, saj je od enega konca do drugega, kot pravijo, kar 14 kilometrov. Po številu prebivalcev pa KS Dobrova velja sploh za največjo v novi občini, prav tako pa,
kot pravijo, tudi po dohodku na prebivalca in po številu aktivnih krajanov. KS, v kateri je kar 12 vaških skupnosti, premore tudi kar okoli 170 obrtnikov in podjetnikov, 1 gostilno, 3 gostinske lokale, 2 kmetiji odprtih vrat in kar 4 gasilska društva. Celotno KS prepreda kakih 40 kilometrov (krajevnih) cest, od katerih je kakih 70 odstotkov že asfaltiranih. 6 kilometrov cest pa je tranzitnega značaja. Farna cerkev Matere božje ima še štiri podružnice, obnovljeno in razširjeno pokopališče z novo vežico, ki obdaja farno
Asfalt kmalu tudi na Babni gori
Novembra lani so na Babni gori pri Polhovem Gradcu in v delu bližnje Dolenje vasi začeli z zemeljskimi deli pri obnovi tamkajšnjih cest, ki naj bi jih to pomlad še asfaltirali. Nekaj potrebnih sredstev (5 milijonov tolarjev) so zbrali krajani sami, potrebovali pa bi, kot pravijo, še kakih 20 milijonov tolarjev. Skupno bodo obnovili štiri kilometre krajevnih cest, ki bodo tudi za meter širše od zdajšnjih.
B. V.
cerkev, pa velja za najlepše v novi, najbrž pa tudi v stari občini.
Brez telefona ni napredka
V KS Dobrova je še kar nekaj vasi in zaselkov, ki še nimajo telefona. To jim onemogoča normalni gospodarski razvoj, pravi predsednik skupščine KS Janez Oven, zato si želijo, da bi izgradnja telefonije stekla še letos, kot je bilo predvideno. Potrebujejo kar okoli 750 novih priključkov.
Kakih 80 odstotkov gospodinjstev na območju KS je preskrbljenih z vodo iz vodovodnih omrežij, v gradnji pa je še vodovod v vasi Brezje. Tam bo treba urediti še zajetja in zgraditi vodohrame. Vse vodovode v KS so doslej gradili z lastnimi sredstvi, pa tudi osrednji krajevni vodovod na Dobrovi se vzdržuje z lastnim denarjem (vo-darino).
Dobre ceste so za Dobrovo ključnega pomena, saj v kraju, kot rečeno, poteka vozlišče poti za vsa sosednja območja. Cesta Stranska vas—Podutik naj bi bila za obe dolini, horjulsko in polho-grajsko, dober izhod na Štajersko in Gorenjsko (potem, ko so jim v Kozarjah onemogočili izvoz na obvoznico), zato jo bo treba nujno asfaltirati. Dela na cesti so stekla že jeseni in upajo, da jih bo vodstvo nove občine letos nadaljevalo.
»Zaljubljen sem v ta slovenski kotiček. Pa ne samo takrat, kadar prvi sijaj sonca odklene to zemljo molka noči. Ali pa ko hoče s svojo vzvišeno lego razsvetliti vse temine v globelih in grapah, ampak tudi tedaj, ko megle zatemne obzorja in se dozdeva, da je za njimi konec sveta. Ali ko debele gmote snega priklanjajo veje dreves in so ljudje v svojih domovih tako samozadostno razpoloženi. Po lepoti tej zemlji ne manjka nič. Bog je, kot pravimo, odprl svojo malho tod na široko, seveda pa je tudi, kar je zanj značilno, zahteval za to lepoto in darove še kako drago plačilo, ki ga je domačin dolžan izplačevati v potu svojega obraza, da se preživi...«
Tako je črnovrška brezpotja in ljudi v svoji knjigi Črni vrh nad Polhovim Gradcem opisal Marjan Slabe, kronist Polhograjskih dolomitov.
Vse do nove lokalne samouprave je KS Črni vrh (le-ta premore nekaj več kot 500 prebivalcev) sodila v viško občino, zdaj pa so jo vključili v občino Dobrova—Horjul—Polhov Gradec. Zvečine hriboviti KS, ki obsega kar 2140 hektarjev (katastrske občine pa je 2277), ne manjka so-obseg in domačija na Polhograj-ski gori,« piše Marjan Slabe.
Vodovod
Srednji vrh—Rovt je v prvem načrtu
Sušna obdobja v zadnjih nekaj letih so dodobra zagrenila življenje marsikateremu Crnovrščanu, še zlasti na Srednjem vrhu in v Rovtu, kamor je bilo treba najpogosteje dovažati vodo (iz Potrebu-ješevega grabna). Pri akcijah so
Izhodišče
za medvoško stran
Cesta Žerovnikov graben— Osredek—Medvode pa bo, potem ko bo dobila asfalt, dobro izhodišče za na medvoško stran. Na asfalt čaka tudi cesta Stranska vas—Bokalci. Rekonstrukcija vseh teh cest je stekla že pred leti in upajo, da bo čimprej gotova. Na cesti Dobrova—Brezje—Horjul bodo nadaljevali z obnovitvenimi deli, podobno pa tudi na odseku republiške ceste od Gabrja proti Polhovemu Gradcu. Skozi strnjeni del naselja Dobrova in Šujica bodo položili pločnike za pešce, potrebno pa bo urediti tudi sdrno središče Dobrove, saj je kraj zdaj postal središče občine.
»Treba je omogočiti vsem ob-
čanom nove občine primeren občinski center z vsemi servisnimi dejavnostmi in uslugami, zavoljo katerih so morali poprej v Ljubljano,« pravi Janez Oven.
Pouk na osnovni šoli na Dobrovi je doslej potekal kar v dveh stavbah. Zdaj pa se mu končno obeta, da bo le potekal na enem samem mestu: šoli bodo namreč dozidali prizidek, staro šolo v vasi pa prodali in iztržek izkoristili za gradnjo prizidka.
Povejmo še, da na Dobrovi že vrsto let deluje tudi Kulturno-umetniško društvo, ki povezuje tri ustvarjalne skupine: moški pevski zbor, mešani zbor in folklorno skupino. Več kot tega pa si Dobrovčani ne morejo privoščiti, saj je Ljubljana s svojo bogato kulturno ponudbo le preblizu. Pogovore v KS opravil: Branko Vrhovec
Sandi Končan
pomagali tudi črnovrški gasilci. Seveda pa je dovažanje vode zaradi nenehnih suš le začasna rešitev. Zato so na KS Črni vrh sklenili, da je za Srednji vrh in Rovt nujno potrebno zgraditi vodovod. Sami krajani-porabniki so prispevali za idejni projekt, s pomočjo KS pa je poskrbljeno tudi za potrebne projekte in dovoljenja. Gradnja vodovoda je stekla že lani jeseni, tako da bo vodovod, kot vse kaže, dograjen do maja, kot so se tudi dogovorili z izvajalcem del. Celotno naložbo cenijo na 80 milijonov tolarjev, pri čemer so nekaj sredstev prispevali tudi krajani sami (sodelovali pa so tudi pri manj zahtevnih delih).
»Vodovod Srednji vrh—Rovt sedov: na jugu meji s KS Horjul, na zahodu s KS Lučine, na severu z Logom in Zmincem, na vzhodu pa s KS Polhov Gradec.
»Pod okriljem KS Črni vrh je nemajhno število osamljenih in nemalokrat med seboj kar precej oddaljenih kmečkih posestev in hiš, včasih pa tudi v skupinah, ki spadajo pod naselja Črni vrh, Srednji vrh, Rovt in Smolnik. Tudi del Zaloga v dolini, ki izstopa z moderniziranim kmetijskim kompleksom, je vštet v črnovrški in izgradnja ceste L 4801 (Polhov Gradec—Zalog—Črni vrh—Pasja ravan) sta bili poglavitni nalogi, ki so si ju zadali (novoizvoljeni) člani sveta KS Črni vrh po volitvah leta 1990,« poudarja pomen pridobitve predsednik sveta KS Črni vrh Sandi Končan.
Cesto od Polhovega Gradca do Črnega vrha so že asfaltirali približno do polovice, v dveh letih naj bi jo asfaltirali v celoti, nato pa jo z asfaltom povezali še s sosednjo Pasjo ravnijo (2 km) vse do meje z novo občino Gorenja vas—Poljane.
»Poljanci so na svoji strani cesto že uredili (do kak kilometer pod vrhom Pasje ravni), za ureditev zadnjega kilometra ceste, ki sodi na našo stran, pa je naša KS že podpisala pogodbo in bodo zemeljska dela stekla, kakor hitro bo dopuščalo vreme. Potreben denar bo prispevala naša KS in krajani sami. S tem projektom bo Črni vrh naposled dobil sodobno cestno povezavo s Poljansko dolino,« nam je povedal Sandi Končan in dodal, da so razen tega stekla tudi že zemeljska dela na cesti skozi Potrebuješev graben in da urejajo ceste do farne cerkve na Črnem vrhu in proti Smolniku ter cesto Ogrinc—Pasja ravan.
Veliko pozornosti pa na Črnem vrhu zadnje čase namenjajo tudi telefoniji. Glede na projekt naj bi telefon zajel vsa gospodinjstva, tako da se bo lahko vsakdo odločil za priklop. Sandi Končanje o tem dejal:
»Črnovrščanom bi rad povedal, da smo imeli februarja tehnični prevzem nove telefonske centrale in da bodo zmogljivosti zdaj dovolj velike, za vse, ki si želijo telefon. Načrtujemo, da bomo z deli začeli že letos.«
Od nove lokalne samouprave pa si predsednik črnovrške KS ne obeta bogvekaj:
»Nismo stremeli za tem, da bi postali samostojna občina, pa čeprav so nas nekateri opozarjali, da smo nekoč to že bili. Nekdaj smo imeli dobre župane, ki so jim zaupali celo prebivalci sosednje občine Polhov Gradec. Tudi zdaj se počutimo dovolj močne in če bo država še naprej dopuščala drobitev lokalnih skupnosti, se bomo nazadnje še mi odločili za samostojno občino.«
Branko Vrhovec
r RAZSTAVA LIKOVNIH DEL" KRIŠTOFA ZUPETA
Podobe Slovencev
Slikar Krištof Zupet iz Horjula ostaja zvest ne le svoji, zdaj že dodobra razpoznavni likovni govorici, ampak tudi svojemu rodnemu kraju. V prostorih horjulske osnovne šole (tu ima slikar tudi svojo stalno galerijo) je Krištof ob letošnjem kulturnem prazniku že vsaj petintrideseto leto zapored razstavil svoja likovna dela — opus zadnjega leta dni.
Med razstavljenimi deli so tudi to pot seveda prednjačili portreti, kjer je Krištof še najmočnejši. Podobe znanih in manj znanih Slovencev, ujete v debele nanose barv in divje, zdaj že lahko rečemo, krištofovske linije, ki naj bi le še poudarjale izrazno moč portretov. Tako sta bila skupaj predstavljena oba književnika Zlobca, oče Ciril in sin Jaša, pa — nepogrešljivo — Krištofov brat Janez in nenazadnje tudi slikar sam, to pot tudi v »kombinirani« različici: nekje za umetnikovim, z ogljem izrisanim avtoportretom, je namreč utripala razpoznavna silhueta dramatika in slikarjevega življenjskega prijatelja Ivana Mraka... Zgolj fragmentarna, hote nedokončana, je tudi večina drugih Krišto-fovih portretov, »dokončana«, se zdi, je le podoba italijanskega slikarja, najpomembnejšega Giottovega predhodnika Cimabuc, ki pa jo je slikar, kot je dejal, naslikal po starih likovnih predlogah.
Čisto nov sklop razstave so bile fotografske, v detajlih nanizane reprodukcije Krištofove poslikave kapelice v Ravenskem pilu pri Stjaku in freski — prav tako s svetopisemskimi motivi — na domačiji Žakljevih v Šentjoštu.
Med krajinami, teh je bilo na tej razstavi tako kot tihožitij, ženskih aktov in anatomskih študij, le za vzorec, velja posebej omeniti Trnovsko cerkev. Ta se nam je to pot odprla izza zelenja trnovskega drevja, z zornega kota, ki ga običajno oko mimoidočega ni vajeno. Ali kot je o tem delu dejal slikar sam: »Tej sliki sem se posvetil, kot da bi mi bila edina. Vleče me gotika, saj je bila navsezadnje eno najpopolnejših umetniških izrazil v krščanskem času. Velike osebnosti pa, kot je znano, živijo v vseh časih.«
Branko Vrhovec
ucif golo«!
®
d.o.o. HORJUL
PROIZVODNJA AVTO DELOV HORJUL 227
TELEFON, TELEFAX: (386) 061-749-227
NUDIMO VAM PROIZVODNJO:
— avtomobilskih delov (končnikov, zglobov)
— obdelava na CNC stružnicah
— vroče kovanje
— hladno preoblikovanje kovin
KORENO
ISKRA-HORJUL
(U vorgalonk -prebilu
HORJUL 227 \
LJUBGOJNŠČICA
VRHNIKA 8 KM
MIZARSTVO
Peter Kavčič
Šentjošt 18, Horjul
telefon 061/740-147, 740-181
IZDELAVA PO NAROČILU:
— masivno pohištvo
— stavbno pohištvo
— cerkvena oprema (klopi...) Izdelujemo tudi razne balkonske ograje in razne stopnice.
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. razen nedelje
ure
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE HORJUL 261, 61354 HORJUL Tel.: delavnica 061 7494111, stanovanje 061 749-660 Fax.: 061 749-556    Mobitel: 0609 611-198, 0609 618-999
PROIZVODNJA IN PRODAJA izdelkov iz plastike: elektro in PTT omarice
Delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure sobota od 7. ure do 12. ure
BRUNARICA
»GRIČ«
Košir-Malovrh, Šentjošt 22 telefon 740 128
odprto imamo od 16. do 22. ure sobota, nedelja: od 10. do 22. ure
Priporočamo vam pizze, domače klobase in narezke ter golaž iz divjačine.
Možnost rezervacije za zaključene družbe do 35 oseb.
SEDEM VPRAŠANJ IN SEDEM ODGOVOROV
DRAGA STANOVNIKA, ŽUPANA NA BREZOVICI PRI LJUBLJANI
Težave bomo reševali tam, kjer nastajajo
Zupana velike občine Brezovica pri Ljubljani Draga Stanovnika, kije med najmlajšimi slovenskimi župani, smo našli na dosedanjem sedežu KS Brezovica, kjer so mu dali začasno občinsko pisarno.. Hiška je tik ob cesti pri precej večjem brezovškem gasilskem domu, do župana se pride po strmih stopnicah. Že pri vhodnih vratih na nabiralniku je napis Občina Brezovica, na vratih pa je prvi od kažipotov k občinski pisarni. Da se ga najti. Soba je postrešna, v njej pa je županova miza in na vsaki strani stol. Obiskali smo ga med njegovimi uradnimi urami, ki si jih je naložil vsako sredo popoldne od petih do šestih in ker je bližnji sosed tako vrhniške kot borovniške občine. Pogovor bo bolj za spoznavanje, da se ve, kako se župani na novo ustanovljenih občin znajdejo v prvih mesecih županovanja.
Koliko je prebivalcev vaše občine in koliko je vašega ozemlja. To sprašujemo, da bomo imeli nekaj predstave. Delo po dosedanjih krajevnih skupnostih iz vaše občine je bilo lepo vpeljano že doslej, prav gotovo bo to vplivalo tudi na način vašega županovanja? Ali pa so nemara s tem že kakšni problemi?
»Občina Brezovica obsega področje Brezovice, od Gorjanca do Krima, objame KS Rakitno in se spet vrne na mejo med Dragomerjem in Brezovico. Imamo unikatno barje z nekaj osamelci in jezerom, reko Ljubljanico. Tretjino občine, ki meri v celoti 9 kvadratnih kilometrov, pa prekrivajo krimski gozdovi, ki nas ob svojih skrivnostih pripeljejo do ra-kitniške planote z jezerom in blagodejnim podnebjem. Na tem biseru Slovenije nas prebiva v približno 2500 hišah, ki tvorijo 16 naselij, nekaj čez 8300. Seveda smo podatke že podrobneje analizirali, kar pa je pomembnejše za strategijo razvoja otroškega varstva, šolstva in osnovnega varstva.
V zvezi z organiziranostjo občine izhajam iz dejstva, da bo občina močna le takrat, ko bodo močni - samozavestni - samostojni, tudi vsi njeni deli. Kot zanimivost naj povem, da na območju sedanje občine deluje podružnica SLS Krim Barje, ki je nadomeščala praznino med KS in preveliko občino Vič že v preteklih letih.
Sicer pa izvajam že peto leto tudi lasten projekt oživljanja družabnosti med ljudmi. Prvo leto je bilo posvečeno družini, drugo soseščini, tretje kraju, četrto župniji in letošnje novi občini. Tako torej ostajajo vse KS. Poudarjam pa tudi vse skupnosti pod njimi in nad njimi! Kvaliteta'bivanja v vsaki skupnosti pa je odvisna od sodelovanja njenih članov. Na ta način se tudi problemi ne kopičijo, saj se mnogi rešujejo na kraju nastanka.«
Imate industrijo, imate obrtnike in podjetnike, imate tudi veliko kmečkega prebivalstva. Okoliški kraji so bili vselej nekakšno naravno preskrbno zaledje slovenske prestolnice. Zdaj je ljubljanski župan razen zelo zaščitenih medvedov, ki jim je tudi vladal, izgubil veliko precej manj zaščitenih kmetov. Kmetje so torej postali občani nove občine. Imate vtis, da so občina na eni strani in kmetje na drugi strani zaradi tega kaj na boljšem? Ali pa je dejstvo, da je želodec odrezan od vimena, za kmete pri vas slabše?
»Občina je na boljšem v toliko, da bo delež, namenjen našim krajem, zagotovo prišel k nam, kar za staro občino ne moremo trditi, saj je bila prevelika in nepregledna.
Kar se tiče preskrbe prebivalstva pa župani no-vonastalih občin ljubljanskega območja nastopamo skupaj in skupaj z ministrstvom za kmetijstvo zahtevamo enake pogoje za vse kmete omenjenega območja, saj so za preskrbo enako pomembni. Torej zagovarjamo enak ključ realizacije programa preskrbe glavnega meste, kot je bil pri izdelavi tega programa.
Seveda so neizkoriščene možnosti samooskrbe in medsebojne neposredne ponudbe domačih pridelkov in izdelkov tako v okviru naše občine kot tudi med sosednjimi občinami. Naša občina je usmerjena v Ljubljano, kjer se dvakrat odcepljamo.«
Veliko imate tudi priseljencev, ki so si v vaši občini postavili hiše in tako precej spremenili strukturo prebivalstva, se pravi, da imate tudi nekaj spalnih naselij. Imate občutek, da bo občina lahko stregla tudi željam zahtevnejših ljudi, ki začno hitro godrnjati, če ni vse tako, kot bi si želeli. Imate pa tudi vasi, kjer dajejo osnovni ton življenju vikendaši, ljudje iz mest, ki na vasi še zmeraj pričakujejo mir in nekakšno idiliko,
Brezovški župan Drago Stanovnik
kakršne po naših vaseh ni več najti?
»Dosedanje delo rojeva sadove tudi na tem področju. Priseljenci so za kraj mrtvi, dokler se v njem ne aktivirajo. Prvi korak morajo storiti domačini in jih vabiti k sodelovanju z vsakovrstnimi povabili.
Vsi se nikoli ne odzovejo, ne domačini in ne priseljenci. Tisti pa, ki se, delajo čudeže na tem področju. Priseljenci so torej nenadomestljiv kapital.
Glede vikendov pripravljamo skupen red za vse nekdanje ljubljanske občine, kar bi izenačilo tudi vse vikendaše.
Mir in idilika sta odvisna od kulture sožitja ljudi. Tudi to področje že nekaj let obdelujem v rubriki Sprava ljubezen sožitje na zadnji strani Slovenskih brazd.«
Kaj od vas ljudje zdaj pričakujejo. Nekaj odziva na začetke delovanja nove občinske uprave ali samouprave, kakor hočete, verjetno že imate, čeprav je vse bolj v zraku. Ni ne statutov in ne proračunov, da bi lahko začeli delati, kot je bilo obljubljeno pred volitvami. Kako premagujete prehodno obdobje, ko niste več občina Ljubljana, občina Brezovica pa pravzaprav tudi še niste. Kako se znajdete med številnimi papirji, s katerimi vas pitajo z vlade in vam pravzaprav vsiljujejo način lokalne samouprave, in interesi ljudi in ne nazadnje strank v občini? Sprašujem o prvih vtisih.
• »Za župana so me postavili ljudje zaradi mojih dosedanjih aktivnosti. Kot župan odgovarjam za občino. To pomeni, da moram občino organizirati tako, da bomo skupaj varovali vse ljudi, imovino in okolje pred nadaljnjim razkrojem. Torej bomo skupaj oživljali zapostavljene vrednote. Ljudje se zavedajo, da jim ne morem pomagati, če se med seboj tožarijo in nosijo denar na sodišče, namesto da bi kupovali cevi za vodovod, kabel za javno razsvetljavo ali tlakovce za svojo ulico, če v primernem času ne bo sredstev za celovito komunalno ureditev. Ljudje pričakujejo, da skupaj s starši ugotovimo, da so otroci naši in ne ministrovi(Gabrovi) in da naj šola izvršuje svoje poslanstvo, kije v vzgoji zdravih osebnosti, sposobnih samostojno in kulturno živeti in preživeti v rodnem kraju.
Današnji šolski program je preobremenjen, tako da ne nadgrajuje starševske vzgoje, pač pa ustvarja zaprogramirane osebke, odvisne od inštruktorjev in plehkih omam, ki znajo vse, samo živeti ne.
Seveda moji ljudje pričakujejo še marsikaj in večino tega bo moč izpeljati, seveda sorazmerno s sodelovanjem njih samih.«
Znani ste bili, ko še niste bili župan, da ste zagnano v svojem kraju organizirali marsikaj takega, da se je o vas vedno na široko slišalo. Zdaj imate kulturnih, športnih in drugih skupin v svoji občini precej več. Ali mislite društva kako povezovati, njihovo delo uskla-jati, se pravi, boste poskušali, da bodo ta društva sestavila novo skupno dušo brezovške občine?
»Res smo se združevali najmanj enkrat mesečno in to na področju nekdanje brezovške občine. Sedaj se je to področje podvojilo in že sestavljamo imenik delujočih skupnosti. Pri tem seveda ne pozabljamo tudi ne na ključarje in ostale župnijske skupnosti. Porajajo pa se tudi občinske zveze za povezave v občini in med občinami.«
Vaša je bila tudi pobuda, da se povežete v skupno turistično zvezo. Kaj od nje pričakujete? Od turizma bodo nekatere občine gotovo imele več dobička kot od drugih dejavnosti. Zamisel gotovo sodi med tiste, ki presegajo dejavnost prostovoljnih olepševalnih društev in naj občini prinaša tudi dohodek.
»Tudi gostinsko - turistična zveza je med njimi, saj imamo veliko naravnih lepot, kulturnih zanimivosti in ljudi, obdarovane z najrazličnejšimi talenti. Vse to je kapital, ki bi ga bilo potrebno izkoristiti kot dodatni zaslužek za domačine. Obenem pa bi na ta način tudi ohranjali lepote potomcem.«
Ljudje pravijo, daje sosed prvi, ki ti v nesreči priskoči na pomoč. Kaj pričakujete od sosednjih občin, ki vas obkrožajo? Tudi kakšne skupne načrte?
»Sosedsko pravilo velja za vse skupnosti. Pri nas ga gojimo od družinske navzgor. Sodelovanje med občinami na teh načelih pa je tudi upanje za ozdravitev domovine. To pa je tudi naša skupna dolžnost in seveda tudi odgovornost do naših potomcev.«
N.Č.
MLADI DOPISNIKI NAM PIŠEJO
Mladi in zvesti dopisniki iz Osnovne šole Log-Dragomer, oddelek Bevke, 2. c, so se rade volje postavili pred totoaparat.
»aparat
Grdomila
Grdomila se ni zmenila za De-cembrovo svarilo. Odprla je vrečo in videla, da je v njej res črno zlato. Grdomila je bila tako vesela, da je takoj vzela črno zlato in si ga v roki ogledovala. Zlato je spravila nazaj v vrečo in si veselo rekla: Končno imam črno zlato. Ko pa je prišla domov, je odprla vrečo, vzela črno zlato in se veselila. Na njeno veliko začudenje pa se je črno zlato v njeni roki spremenilo v prah. Grdomila se je spomnila na Decembrovo svarilo in zajokala. Le zakaj nisem poslušala Decembra? Nenadoma pa se je spremenila v lepo, pošteno ženo. Vse, kar je bilo v njeni hiši črno, se je spremenilo v razne lepe barve. Njena obleka se je spremenila v lepo rožnato obleko. Rekla si je: lepa sem, prijazna, kaj še hočem. To je pa bolje od črnega zlata.
Živela je srečno do konca svojih dni.
Ana Dolinar, 2. c
Kako bi pa ti pozimi potovala? Pozimi bi potovala z avtomobilom, ker je mraz. V avtu pa me ne bi zeblo. Potovala bi tudi z letalom, da bi lahko gledala hiše in ljudi z neba. Tudi z vlakom bi se peljala. Samo jaz pozimi skoraj nikoli ne potujem. Z avtobusom bi se tudi peljala, ker mi je všeč, da je v avtobusu veliko ljudi.
Ana Dolinar, 2. c
Sladoled
Sladoled raste na gori Sladovir. Tam je mraz. Sladoled prodajajo pingvini sladoledarji. Otroci prihajajo z ledovlakom, v katerem beli medvedki prodajajo sladoled. Ko pridejo na goro Sladovir, hitro tečejo do lokala Sladopir. Tam dobijo sladoled s petimi kepicami, kdor želi pa dobi deset kepic. Dečki se igrajo s sladožogo, deklice pa s sladopunčkami. Ko pride noč, otroci spijo v sladoposteljah.
Saša Tomažin, 2. c
Harobe svet
Narobe svet je če, krava daje vino, če krokodil mijavka, če miš muka, če mravlja laja, če miš lovi mačka, če osel kokodaka, če pes kruli, če kokoš znese kravo, če streha hodi, če konj kokodaka, če otroci čivkajo, če dimnik mijavka, če hrček peče palačinke in če lasje govorijo.
Nimam
onic
Nimamo mame, niti salame, "mamo prašiča, nimamo ptiča, "mamo krave niti podgane, nimamo trave, niti miši, da bi nagajale po hiši. B
Prometí
tna vzgoja
5!1 Je 'ep zimski dan. HJ ',na, ln petra sta odšli na drsa-Za njima pa je na rolki pri-
spel tudi Gašper. Tina in Petra sta se začeli drsati, Gašper pa se je rolkal naprej. Prišel je še Primož. Skupaj so se začeli drsati. Potem pa je Petra padla. Gašper, Primož in Tina pa so se tako smejali, da so vsi popadali na tla. Naredili so tudi veliko osmico na ledu. Pa tudi
druge številke so pisali in se tako zabavali. Narisali so veliko muco, ki mijavka. Ko pa je bila ura 7, so vsi odšli z drsališča. To je bil lep dan, so si rekli, in veseli odšli domov.
Ana Dolinar, 2. c
Naš razred 2. c
Devetnajst nas je, da ne bo zamere, enajst deklic in osem junakov, ki v šolo hodimo in 2.c zasedamo. V šolo radi hodimo, da sem in tja tudi malo ponorimo, učiteljici ponagajamo in se podimo. No, zdaj pa vse lepo po vrsti, kakor so na roki prsti, če to zanima vas, naj povem vam jaz. Jan hiter je kot strela, ker energija odvečna ga nervira. Ana resna je za tri, vsaka njena naj drži. Gospodična mala je Polona, če kdaj všeč ji ni, vsak svoje dobi. Nekdo pa tiho ogovori, to Simona si gotovo ti. Nina res je prava, med poukom burna je razprava. Ko Tjaša nas grdo pogleda, že vemo, da nastala bo velika zmeda. Če vsi bili bi kot Bina, vladal bi v šoli mir in disciplina. Matic je postaven, velik in močan, a tudi malo je pregnan. Nežen in miren je Matej, najbolj ga veseli, če nagajiva družba pri miru ga pusti. Tudi Rok Lavrinc ne pusti, da živčki njegovi trpeli bi. Saša pametna je za dva, a vendar tudi kdaj s sošolko klepeta. Rad Rok Zalaznik nas pozabava, a da nič ne zamudimo, zabavamo se tudi mi. Izziv, ki Jure ga ponudi, včasih koga razhudi. Andreja radi fantje razjezimo, a potem najbolje je, da hitro vsi zbežimo. Monika pridna je za tri, a tudi kdaj se lovi. Petro trebuh rad boli, vendar zdravnika se boji. Spela Fr-jančič riše tako, dajo vsi občudujemo. Spela Jereb močna je za dva, zelo rada se igra. Jaz sem Peter, pišem pesmi in po razredu norim kot veter. Zaželimo sreče in zdravja si, vam, staršem in učiteljici drugi enako zdaj, želim, skrbi in brig od nas, naj ne bo vas strah.
Napisal: Peter Veselinovič, OŠ Log-Dragomer, Oddelek Bevke, 2. c
|—ANKETA O TEM, KAJ JE KULTURA—|
Elektrika,
nakar še Zdravljica!
Med mlajšimi šolarji v Borovnici smo izvedli manjšo anketo. Povprašali smo jih, kaj je to kultura?
Za nekegaprvošolčka je kultura elektrika. No ja, z malce domišljije pa morda res. Vendar pa so se vsi prvošolčki strinjali, da je kultura, če si priden, se učiš, da ne kradeš, ne govoriš grdih besed, da pozdravljaš, dodali pa so celo, da je kultura, če si pameten. Za pr-vošolčke so kulturni tisti, ki se učijo, potem pa se grejo še malo igrat. Proslava je zanje takrat, ko ljudje dobro pijejo in jejo.
Pisatelji pa so tisti, ki pišejo pisma. Po mnenju prvošolčkov smo vsi pisatelji, torej kaj še čakate - na dan s svojimi deli.
Drugi razred - o, iz teh pa še bo nekaj. Kultura je lepo obnašanje, da si čist in zdrav. Kultura je, da čistimo okolje, da na cesti pazimo, da nas ne povozi avto in definitivno NI kulturno, če vpijemo na starejše ljudi.
In kaj delamo na kulturni dan?
Smo bolj prijazni in tisti dan sploh ne cmokamo pri jedi.
Veliko so vedeli tudi o dr. Francetu Prešernu. Vsekakor niso pozabili, da so ga otroci klicali Doktor Fig, da pa je napisal pesem Ringa, ringa, raja, pa še jaz nisem vedela.
Ampak drugi razred ne ve samo veliko o kulturi, pesnikih ter pisateljih, temveč so tudi sami zelo dobri pevci.
Kaj pa ve tretji razred o kulturi?
Kultura je v operi in gledališčih, je branje knjig, kultura je, da ne zganjamo afnarij, kot so pačenje in nagajivost poimenovali tretje-šolci. Nisem pa vedela, da je kultura tudi zobozdravnik in kadar je vse pospravljeno in čisto.
Na vprašanje, kdaj je slovenski kulturni praznik, so seveda vsi vedeli odgovoriti, neka deklica pa je dodala, da je to takrat, ko ima njen oči rojstni dan. Se dobro, da imamo ljudje rojstne dneve, si vsaj kaj zapomnimo. Tudi jaz sem si mamin rojstni dan zapomnila tako, ker vem, da ga ima na isti dan kot Prešeren. In, seveda, ker me tretjega decembra profesorica slovenščine vedno spomni na Prešernov rojstni dan, ne pozabim skočiti še po šopek za mamo.
No, pa smo le pri četrtošolcih. A, oni so pa že glavni na razredni stopnji. Vejo že za Prešernove nagrade, znajo pa povedati tudi Zdravljico. Da je to naša himna, so seveda vsi vedeli.
Naj povem, da se otroci niso nič pripravljali na anketo, ker tudi učiteljice niso vedele zanjo. Ob tej priložnosti bi se vsem zahvalila za njihovo potrpežljivost, še posebej pa gospe ravnateljici za dovoljenje za izvedbo ankete, n p
RAZISKOVALNA NALOGA
NA BOROVNIŠKI OSNOVNI ŠOLI DR. IVANA KOROŠCA
Sožitje z medvedom je dobro
Obe novi občini Borovnica in Vrhnika z delom svojega ozemlja ležita v za Srednjo Evropo nepredstavljivo velikem neprekinjenem gozdnem območju. To se razteza od Kočevskega roga preko Snežniških delov čez Logaško planoto preko Idrijskega do Trnovskega gozda. Vse to območje je relativno gosto naseljeno z domačini in še gosteje (za evropske normative) z gozdnimi prebivalci. Naši gozdovi so trenutno edini naravni bazen v Srednji Evropi, kjer še gospodari rjavi medved (Ursus aretos L.). Gosta populacija rjavega medveda povzroča sorazmerno neverjetno malo neprijetnih srečanj z človekom. To dejstvo in pa bližina avtoceste, ki neusmiljeno seka prehode medvedom, sta spodbudili nemške biologe, ki so skupaj z Avstrijci in Slovenci prijavili raziskovalni program pri Evropski skupnosti.
Celotna raziskava je vezana na slovensko ozemlje in prva postaja je bila Bistra. Tam so lansko leto ujeli tri medvede, ter jim nataknili ovratnice, ki neprestano oddajajo radijske signale. Z zaznavanjem teh radijskih signalov lahko natančno določimo mesto, kjer se medved nahaja in tudi njegovo aktivnost. Taki metodi v znanosti rečemo telemerija.
Za zasledovanje medveda pa je včasih potrebna cela noč. In eno takšno noč je preživelo tudi osemnajst članov biološkega krožka osnovne šole dr. Ivana Korošca iz Borovnice. V odpravi sta bila poleg mene še biologa Alexis Zrimec in Maja Berden, kot šoferji pa še hišnik in starši. Na Pokojišču se jim je pridružila še voditeljica celotnega projekta nemška biologinja Petra Kaczhinsky, kije pripe-ljahcelotno opremo za telemetri-jo. Že pred gostiščem smo ujeli signale dveh medvedov. Medved Miško seje oglašal iz okolice Logatca. Signal, ki ga oddaja medvedka Ančka pa je obetal, da se ji lahko še bolj približamo.
Odpravili smo se za Ančkinim signalom. V teh urah smo doživljali tisto razburjenje, ki je ponavadi privilegij raziskovalcev. Celotno delo na prvi pogled ni nič bolj razburljivo, kot vsaka vožnja z avtom. Vendar smo v avtomobilih neprestano poslušali radijski signal. Med tem smo napeto opazovali zemljevid ter poskušali ugotoviti, kje je medved in kaj dela. Vsak si je srčno želel videti medveda ( kar se dogodi zelo redko), in vsak, čeprav tega ne bodo priznali, se je vsaj malce bal. Po dveh postajah, na katerih smo odmerili nadaljno smer potovanja, smo končno prispeli na točko, kjer je radijski sprejemnik kazal, da smo slabih 100 metrov od Ančke. Tukaj so nam malo zadrh-tela srca. PoArobom ceste je z grmovjem zaraščena grapa. Na drugi strani grape pa kotiček, ki ga Petra in ostali, ki se z Ančko bolj ukvarjajo, že poznajo. Tam je namreč poleti Ančka preživljala medene mesece z medvedom Markom. Verjetno bo na tem koncu Ančka preživela zimo in kdo ve, mogoče bo imela tudi naraščaj. Predvsem iz ob lirnosti do bodoče mamice, smo se odločili, da se medvedu ne bomo bolj približali. Vsak pa ga je poskusil videti.
Petra nam je namreč posodila daljnogled, ki deluje na osnovi infrardečih žarkov in omogoča nočno gledanje. Vendar je bila goščava pretrd oreh. Kljub temu, da nihče ni videl medveda, smo se zmagoslavno vrnili na bazo na Pokojišču, saj smo zelo natančno določili, kje se medved nahaja. Ta podatek je zapisan tudi v uradnem poročilu raziskovalnega projekta.
Na Pokojišču smo zasedli bazo, to so sobe nad gostiščem. Zakurili smo v peči in si pripravili vsak svoje ležišče. Celo pot sva potek telemetrije razlagala ali prevajala učitelja. Na Pokojišču pa je na oder stopila Petra, voditeljem se je zdelo nujno ne samo, da razložijo, kako raziskovalci zasledujejo medvede, ampak predvsem, zakaj zasledujejo medveda in zakaj prav v naših gozdovih. Petra je govorila v angleščini, otrokom je razloži-
la, da v Nemčiji ne poznajo medvedov. Zadnjega so ustrelili že leta 1850.
Danes si želijo naseliti medveda nazaj. Pri tem pa se srečujejo z vrsto problemov. Prva vrsta problemov je zagotoviti prostor, v katerem se bodo medvedi svobodno gibali. Druga vrsta problemov pa so občutki, kijih doživljajo ljudje ob medvedih. Eni se že ob sami besedi zgrozijo, saj je medved za njih grozljiva in nevarna zver. Medved je res zver, toda prav pri nas dokazujemo, da je možno živeti v dobrem sožitju z medvedom: Pri telemetrijskih meritvah v naših gozdovih so ugotovili, da nekateri medvedi prav radi opazujejo ljudi, da pa si ne želijo stika z njimi. Druga skupina ljudi pa medveda vidi kot plišastega medvedka, kot prijazno igračko. Prav tak pristop je lahko za medveda še kako nevaren, saj običajno ljudje s krmljenjem mladega medveda navadijo na bližino hiš in na to, da lahko pri teh hišah najde hrano. Ko se medved enkrat tega nauči, išče hrano pri vseh hišah in prej ko slej nastanejo problemi. Običajno morajo lovci prav takega medveda ustreliti.
Le redki so tisti, ki na medveda gledajo kot na nekaj povsem naravnega. Kot na bitje, ki živi z ljudmi na istem območju in se ljudem izogne, če lc ima priliko. Seveda pa se morajo ljudje zavedati, da medved živi z njimi in mu morajo pustiti vsaj osnovne pogoje za življenje. Ti pogoji so v naših gozdovih zaenkrat še zadostni. Učenci so presenetljivo dobro sledili Petrini pripovedi v angleščini, po kateri seje razvila celo živahna debata, v kateri je Petra odgovorila na številna dobro zastavljena vprašanja in pojasnila marsikatero polresnico o medvedih. Na primer, daje sedaj v Sloveniji toliko medvedov preprosto zato, ker so pribežali iz Bosne. Zato ni nobenega znanstvenega podatka.
Imamo pa celo obraten podatek. Jaka, kije bil kot mlad medved označen pred dvema letoma v Bistri, je našel svoj rajon šele v Gorskem Kotarju, saj je celo ostalo slovensko področje naseljeno z našimi starimi medvedi, ki mladiča nočejo kar tako spustiti do ozemlja. Noč smo nadaljevali z našim stalnim delom, na Pokojiš-če smo pripeljali tudi računalnik in pozno v noč smo obdelovali
podatke, ki jih beležimo pri našem vsakodnevnem raziskovalnem delu v šoli. Seveda pa smo si vzeli tudi čas za zabavo. Za izvedbo tega večera se moram zahvaliti družini Debevec s Pokojišča, ki nam je prijazno odstopila sobe. Enako zahvalo pa moram izreči vodstvu Osnovne šole dr. Ivana Korošca iz Borovnice za prevoz in podporo.
Na koncu moram povedati, da sem se tega večera kar malo bal, saj nisem vedel, ali so osnovnošolci sposobni preživeti takšno noč. Presenetili so nas in pokazali veliko samostojnosti. Poleg tega pa so aktivno sodelovali pri razlagi v tujem jeziku in pokazali veliko razumevanje tematike. Kot take jih je ocenila tudi Petra, ki trdi, da bo ta generacija sposobna razumeti potrebe živali, ki delijo pokrajino z ljudmi. To pa je tudi ena od temeljnih vrednot, zapisanih v deklaraciji o okolju v Riu, ki jo je podpisala tudi Slovenija. Zavedati se je bosta morali tudi obe no-vonastali občini. Tudi spomladi pripravlja naš krožek podobno, a še zahtevnejšo akcijo.
mentor Matjaž Ocepek
Večer s pevci in plesalci
Bilo je v petek zvečer, ko je nekdo pozvonil. Zaslišala sem moški glas in prepoznala soseda Viktorja. Prišel nas je povabit na koncert kot član pevske skupine LIKO. Sprva nisem hotela iti, ker sem se bala, da bo dolgočasno. Toda zaradi vljudnosti sem raje šla.
Ko sem prišla tja, sem bila presenečena, saj jc bilo lepše, kot sem si predstavljala.
Šele tam sem spoznala, kako je moški pevski zbor zanimiv. Prepevali so razne zvrsti pesmi, povezovalec pa je na vsake toliko časa pripovedoval o Sloveniji in njenih običajih. Tudi folklorna skupina mi je bila všeč. Ob njej sem spoznala razne ljudske običaje. Njihov ples se mi je zdel zanimiv in nenavaden.
Ker je bilo poskočno in nedol-gočasno, mi je čas hitro minil. In ko je bilo konec, sem vsa navdušena zaploskala.
Nika Mohar, 6. d
NOVO!
'DftfUŽ19^%!A
SfiVNfi
na Vrhniki
Partizanski tabor 4 odprto:
od 18. do 22. ure Informacije trt rezervacije po: tel.: 753-337
servis (g) ŠHODR
RUMENIČ
DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA, (061) 755-545
ZA VOZILA IZ PROGRAMA ŠKODA
Odprto: od 8. do 14. ure.
od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure
opravljamo:
- servisiranje
- druga popravila
- pripravo za tehnični pregled
- popravila zavor
SE PRIPOROČAMO
PREJELI SMO
PREJELI SMO
Avtošola COM - TAR Vrhnika - zakaj?
Besede so naredile že veliko hudega, vendar si te manipulacije nad mano ne bom dovolila od nikogar. Govorice, ki so začele krožiti, ko sem zapustila COM — TAR, v vsem zanikam in jih štejem za osebno žalitev.
Kot toliko drugih sem se tudi jaz odločila za zamenjavo službe. Do tega imam vso pravico, kajti po spletu dogodkov sem ostala brez osnovnega delovnega sredstva — avtomobila. Podrobnosti ne bom razlagala. Dala sem torej odpoved in pričakovala razumevanje. Vsak pa skrbi zase. Tudi jaz imam otroke, ki naj bi jih pripeljala do samostojnega služenja kruha.
Za vsakega inštruktorja, ki pride k avtošoli, si povsod želijo, da pripelje s seboj čim več kandidatov; Bog ne daj, pa da bi inštruktor odšel in »odpeljal« kandidate s seboj. Na tej »tapeti« sem se zdaj
žal znašla tudi sama. Vsakemu kandidatu sem povedala, da grem v drugo avtošolo in da če želi oditi z menoj, lahko gre, če pa hoče ostati pri COM —TAR-ju, pa tudi prav. Kakor je pač bil zadovoljen z mojim poučevanjem.
Je ali ni res, tega ne bom raziskovala, pravijo pa, da kjer je dim, je tudi ogenj. Tako so do mene prišle govorice, da sploh ne bom več poučevala; da mi je bil ponujen avto pa da sem ga odklonila; celo to, da sem delala samomor. To pa je sodu izbilo dno.
Tako kot se je vse skupaj izkazalo, sem vesela, da sem odšla, pa ne v »levo« avtošolo. Naj se COM — TAR vpraša, za koga je morda ona »leva« avtošola.
In še to. Vsakdo ima pravico do proste izbire inštruktorja. Druge avtošole vrnejo denar za plačane, a ne prevožene ure in jim te pravice ne oporekajo.
Bivša inštruktorica AVTOŠOLE COM — TAR, zdajšnja inštruktorica AVTOŠOLE OMEGA — ALEKS LJUBLJANA
Irena Štefančič
Predlog gospoda Leskovca
Ponedeljek, 20. februarja, popoldne.
Popravljajo mi okensko roleto, jaz pa čistim okno.
Ustavi se g. Leskovec, ter takoj prične s predlogom, ki naj bi, po njegovem, ublažil, če že ravno ne odpravil nočni nemir. Pove mi zato, ker sem se na zadnjem sestanku starocestarjev tako zelo nad tem razburjala. Predlaga, naj si nabavim (kupim) težke brokatne ali morda žametne zavese, ki bi zadrževale zunanji hrup in bi tako lahko vsi mirno spali.
Torej, dragi prizadeti sosedje, gor in dol na Stari cesti, kaj menite na ta predlog največjega kršilca nočnega miru? Res, je rekel, so vsega krivi moji gostje, ki prihajajo tja med polnočjo in odhajajo okrog četrte ure zjutraj, pa razbijajo z vrati avtomobilov, se kličejo in si hupajo. Pa kaj, on je »gazda«! Proučimo torej lastniki hiš na Stari cesti predlog g. Leskovca, nabavimo si na njegov račun take protihrupne zavese vsaj za ta čas, dokler ne bodo merodajni vseh treh Krajevnih skupnosti vzpostavili prometni režim in pripravili predvideno obljubljenih 426parkirnih mest, tako prepotrebnih za red na Stari cesti.
Joža Šiberl
Odmev na prispevek: Večer z županom in s svetniki
Oglašam se na članek s tem naslovom, ki je bil objavljen v januarski številki Našega Časopisa, ker želim demantirati nekaj izjav avtorja članka, pa tudi da še enkrat javno povem, kar sem že, a to ni razvidno iz članka.
Kot svetnik SNS sem se udeležil ustanovne seje občinskega sveta Občine Borovnica in v zadnji točki dnevnega reda (v »branjevskem« vzdušju), so nas predstavniki stranke LDS s pisnimi vabili pozvali na predstavitveni večer občinskih svetnikov in župana, ki naj bi se zaključil v TVD Partizan s plesom, katerega vstopnina naj bi pomagala k obnovi doma. Predstavitvenega večera sem se res udeležil (predvsem kot lokal-patriot). Od trinajstih svetnikov občinskega sveta jih je bilo navzočih le sedem. Ne spominjam se, da bi lahko vreme vplivalo na udeležbo (saj je bil na ta dan prav prijeten pohod na Pokojišče), razlog za tako borno udeležbo je bil prav gotovo organizator (LDS), ki ni pristojen za sklice svetnikov oz. občinskega sveta. Res je, sprva nisem hotel na oder, kamor me je pozvala voditeljica (članica LDS) in sem že iz dvorane protestno iz-
lelovni čas: pon. - pet.:
1.00-12.00; 4.00-18.00 sobota
javil, da se na željo stranke LDS pač ne bom predstavljal, kar sem povedal tudi v mikrofon, nato pa se vrnil v dvorano med gledalce. Ni res, daje moj strankarski kolega Anton Pristavec oporekal mojemu vedenju, pač pa je spregovoril o pozitivnih dejavnostih, za katere se zavzema SNS. Iz članka je razvidno, da hoče avtor prikazati strankarsko razprtijo, ki je v resnici ni, istočasno pa hoče povzdigniti LDS in njej naklonjene stranke.
Po »predstavitvi« je voditeljica povabila prisotne na ples v TVD Partizan in avtor članka navaja, da se je tja preselila večina ljudi (pozabil pa je povedati, da je ta večina predstavljala peščico LDS-ovcev s svojimi boljšimi polovicami). Skratka »izjemno obiskan ples«, ki je prinesel TVD Partizan obilo sredstev za prenovo (tudi prostora, ki ga ima stranka LDS v tej stavbi).
Avtor članka: Jože Zorman
P.S.
Sopodpisnik članka pa je tudi Anton Pristavec, ki s podpisom potrjuje resničnost mojih izjav.
montaža
trgovina
\J\S
SIM Nvm
a vto AKUSTIK A
Narobe krovca
Ker sem že v pokoju in nimam posebnih obveznosti, mi čas dopušča tudi kakšen sprehod. Zato se večkrat podam k sv. Trojici. Od tam je lep razgled in čudovita cerkev, golobica, kot ji pravi Cankar, obdana z lepimi kapelicami. Za tak sprehod sem se odločil tudi 3. 2. 95. Po Cankarjevem Klancu sem nadaljeval pot po stezici, ki vodi mimo kapelice sv. Aniona. Še preden sem prišel do kapelice, sem zaslišal močno razbijanje pri cerkvi. Aha, sem si mislil, nadaljujejo z obnovo kapelic. Ko pa sem se približal obzidju cerkve z zahodne strani, sem presenečen obstal. Na škarpi z vsake strani kapelice sta stala dva fantiča, po torbah sodeč bi dejal 7. ali 8. razred. Z vso ihto sta trgala kritino (bobrovec) z kapelice in jo razbijala na škarpi. Poleg njiju je stalo dekletce istih let in ju glasno vzpodbujala. Res žalostna slika današnje vzgoje. Vjezi sem močno zakričal, zakaj delajo škodo. Poska-kala sta s škarpe in vsi trije so se skrili za veliko kapelo. Pohitel sem za njimi, vendar so pobegnili v grmovje in se od tam smejali. Nisem jim več sledil niti jih nisem prepoznal. Pomislil sem: »Če koga ujamem in mu dam zaušnico, bom jaz kaznovan.« Takšna je pač praksa danes, da so nekrivi krivi. Z žalostjo v srcu sem odšel po Klancu navzdol. Med potjo sem premišljeval, kdo in kakšni so starši teh otrok ali tudi doma kar razbijajo opeko po strehi. Kako jih vzgaja šola, kije tudi odgovorna, da otroka vzgoji v dobrega državljana in ne v raz-bijaškega potepuha.
Franc Lenarčič, Vrhnika
Gabrče 13,61360 Vrhnika tel.: 061-754-213
Predstavitev drugače
Sprejel sem, ne brez pomislekov, kandidaturo, bil izvoljen. S tem sem prevzel obvezo do svojih volilcev, dolžan sem zahvalo in zaupanje. Trudil se bom, da bomo s skupnimi močmi poskušali našo Borovnico napraviti lepšo, prijaznejšo, bogatejšo duhovno in ekonomsko. Naj postane občinska hiša prijazna vsem ljudem, dostopen kraj, kjer se nudi pomoč in nasveti pri ureditvi lepšega, prijaznejšega življenja. Poskušajmo vsi skupaj napraviti pogled v prihodnost in zaživeti, da postane naš kraj, kraj napredka in blagostanja. Ne mislim se skrivati, hočem se izpostaviti, biti ljudem v pomoč, poslušati predloge, tudi pošteno kritiko. Sem član Slovenskih krščanskih demokratov, katere stranki je merilo poštenost in vse vrednote po krščanski etiki. Poudarjam, izpostaviti, ne pa predstaviti na način, kot je opisan v Našem časopisu, da tudi za predstavitev veljajo pravila, kako, kdaj in kdo.
Franc Kavčnik
Draga proslava
Gostilna Most pri Borovnici je organizirala kulturno prireditev z nastopom dveh pevcev in citrarja, nekaj recitacijami v domači izvedbi, nastopil je ženski duet in dva brata: starejši s harmoniko, mlajši s posebnim instrumentom. Seveda smo pred začetkom složno zapeli slovensko himno.
Kakšno je bilo vabilo? Nobenega obvestila ni bilo o vstopnini niti pri vstopu v lokal ali dvorano. Presenečenje je prišlo pri plačilu zapitka; na primer — sok in pivo 300 sit, vstopnina za dva 600 sit, skupaj 900 sit, in to brez pojasnila, da je spodnja postavka na računu vstopnina (računi niso prišli iz registrske blagajne).
Med upokojenci je nastalo veliko razburjenje, kako si dovolijo na tak način potegniti ljudem denar iz žepa.
Približno pri petdesetih obiskovalcih prireditve so na suho pokasirali 15.000 sit in kdo jih je spravil v žep in ali je plačal prometni davek?
S spoštovanjem obiskovalec Janez Bernik, Brezovica
50-fetnica nekoliko drugače
Bogdan Grom, ki ga na Vrhniki poznamo kot dobrega športnika in sedaj rekreativca, je februarja srečal »abrahama«. Nekdanji Štarovrhničan je na pobudo ŠD Polž —Stara Vrhnika in ob pomoči TŠK Corning dokaj nenavadno obeležil 50-letnico. Na vrhniškem zunanjem štadionu je pretekel 50 krogov (za vsako leto en krog), kar je bilo 20 kilometrov. Ob spremljavi nekaterih rekreativcev, ki so z njim tekli po nekaj krogov, je 50 krogov pretekel v eni uri in 45 minut. Nam koncu so mu za oba dogodka vsi čestitali. Tudi mi se pridružujemo čestitkam.
S. S.
Koncert solistov Komornega orkestra Vrhnika
Gotovo že vsi poznate vrhniški Komorni orkester ali pa vsaj zdaj že tradicionalne novoletne koncerte, ki jih že nekaj let pripravljamo skupaj s pevskimi zbori.
Člane orkestra druži predvsem prijateljstvo ter želja po skupnem muzi-ciranju. Ker bi radi pokazali, da znamo tudi sami kaj lepega zaigrati na svoj inštrument, smo sklenili pripraviti KONCERT SOLISTOV.
Tako smo torej izbrali nekaj znanih solističnih skladb, kijih bomo seveda zaigrali in zapeli ob spremljavi Komornega orkestra, pod vodstvom našega dirigenta Marka Fabianija. To je za nas poseben izziv pa tudi čast.
Vse ljubitelje glasbe vabimo, da se nam pridružite v petek, 17. 3.1995, ob 19.30, v domu Karla Grabeljška.
Mojca Oblak
Novosti v
Cankarjevi
knjižnici
0 Splošno
Slovenska bibliografija
1 Filozofija — Psihologija Dibitonto, G.: Angeli na vesoljskih ladjah
Mesec, P.: Astralna potovanja/fL Kosovel, I.: Pod črto Smitn, L.: Vodnik po idejah Klevišar, M.: Spremljanje umirajočih Covery, S. R.: Sedem navad zelo uspešnih ljudi
Peck, M. S.: Svet, ki čaka, da se bo rodil
2 Verstvo
365 otroških molitvic
3 Družbene vede
Kuljaj, L: Banda na prostosti IeliŽar, A.: Zakonodajno odločanje Celik, P.: Na južni straži
5 Prirodoslovne vede
Vogrin, M.: Gramoznice, narava in mi
6 Uporabne vede Dobrote naravne kuhinje
Perko, F.: Nega in varstvo mladega gozda
- Razvedrilo — Šport Gledališče in njegov
7 Umetnost Artaud, A. dvojnik
Žerjav, M.: Tiho, tiho, čarodej prihaja Panofsky, E.: Pomen v likovni umetnosti
8 Književnost — Jezikoslovje — Leposlovje
Alcott, L. M.: Male ženske Andersen, H. C: Mali labod Rice, A.: Intervju z vampirjem Suhodolčan, P.: Košarkar naj bo! Walser, R.: Tannerjevi Frančič, F.: Škorpijonova balada Lainšček, F.: Černelč in Agasi Kralj, B.: Bezanja, beganja, iskanja Neuman, Z.: Viharni valovi življenja Oblak, T.: Brez sladkorja, prosim Sivec, I.: Triglavski kralj Sinigoj, D.: Neizstreljeni naboj
9 Zemljepis — Biografije — Zgodovina
Stanič, S.: Slovenija
Klavora, V.: Koraki skozi meglo:
Soška fronta
Zgodovinski atlas sveta od prazgodovine do danes
Čipkarice Julke Fortuna
Pred 30 leti je Julka Fortuna okoli sebe zbrala dekleta iz osnovne šole Vrhnika in vodila prvi tečaj kleklanja tiste generacije. Zanimanje za izdelovanje čipk je bilo tedaj kar veliko in tečaji so se nato še nekajkrat obnavljali. Julka Fortuna, vedno polna idej in življenjske vedrine, je v soboto, 18. februarja 1995 v Domu obrtnikov okoli sebe ponovno zbrala, sedaj že 30 let starejša dekleta, ki so hodile na prvi tečaj kleklanja pred tridesetimi leti. Družabno srečanje so popestrili mladi glasbeniki iz Podlipe —Smrečja, bivše čipkarice pa so se v sproščenem pogovoru rade spominjale dni, ko so hodile na tečaj kleklanja Julke Fortuna. Ali še vedno kleklajo, jih nismo posebej spraševali, saj je to njihova zasebna stvar. Vendar pa kleklanje, kar nekako zamira in bi bilo potrebno to bogato kulturno tradicijo še negovati in jo prenašati na mlajše rodove.
S. S.
KLEKLJARCEK SEM
Tudi dečki nismo kar tako, da klekljanje nam ne bi šlo, namesto da se sankamo, pa rajši čipke delamo.
Ko domov iz šole pridemo, najprej naloge rešimo, potem pa k čipkam sedemo, ker s tem denarce služimo.
Saj mami je težko skrbet' za vse, ker nas otrok je pet, zato se vsi razveselimo, ko za čipke denar dobimo.
Zato, otroci, se učite, ker s tem denar lahko dobite, saj klekljati pač ni težko, poskusite — pa vam bo šlo! j ^
MLADE KLEKLJARICE
Me deklice smo mlade klekljamo že rade, klekeljne vrtimo, ko klekljat se učimo.
Zunaj veter veje — tu topla peč nas greje. Pri njej lepo sedimo, čipke delati hitimo.
Punkeljčke imamo vse, klekeljne in bucike. Vedno bolje nam bo šlo klekljati je res lepo. J. F.
Vse o dohodnini, ki jo moramo za leto 1994 napovedati do 31. marca 1995
Napovedi za dohodnino — sive lahko kupite v Cankarjevi založbi na Vrhniki, sprejemni pisarni občine Vrhnika, Tržaška 1 in v vseh založbah v Ljubljani. Napovedi je priloženo obširno navodilo, ki ga najprej pazljivo preberite, nato pa natančno izpolnite vse rubrike.
VIRI DOHODNINE
Tako kot doslej mora tudi letos vložiti napoved za dohodnino vsak, ki ima prebivališče v Republiki Sloveniji in je imel v letu 1994 dohodke iz naslednjih virvo:
— osebni prejemki (plače, nadomestila, bonitete, regres, prejemki od priložnostnega opravljanja dela, pokojnine in nadomestila, izplačana pri ZP1Z, plače in pokojnine iz tujine)
— dohodki iz kmetijstva (katastrski dohodek)
— dohodki iz dejavnosti (dobiček zasebnikov)
— dohodki iz kapitala (dobiček, dosežen s prodajo nepremičnih pred potekom 3 let od pridobitve)
— dohodki iz premoženja (udeležba pri dobičku, obresti na posojila, dana drugim, dohodke od najemnin stanovanjskih, poslovnih prostorov in opreme)
— dohodki iz premoženjskih pravic (od avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav).
Podatke o posameznih dohodkih skrbno prepišite iz obvestil, ki ste jih prejeli od izplačevalcev v posamezne rubrike v napovedi. Lastniki zemljišč bodo prejeli obvestilo o višini katastrskega dohodka njihovih kmetijskih in gozdnih zemljišč od Izpostave Republiške uprave za javne prihodke.
OBVESTILO SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM IN NAJEMODAJALCEM PROSTOROV
Tudi samostojni podjetniki, posamezniki in drugi zasebniki, ki opravljajo samostojno dejavnost (odvetniki, zdravstveni delavci, kulturni delavci, inovatorji itn ...) ter tisti, ki oddajate v najem stanovanjske in poslovne prostore, morate vložiti napoved za dohodnino do 31. marca 1995. V napoved vpišete vse razpoložljive podatke, manjkajoče pa bo vpisal davčni organ po izdaji odločbe.
NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE NE VLOŽIJO:
— zavezanci za dohodnino, katerih osnova za dohodnino ne presega 11% povprečne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja — to je 124.896 SIT.
— zavezanci za dohodnino, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo učencev in študentov, prejetih prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja in katerih osnova za dohodnino ne presega 51% povprečne letne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja — to je 579.062 SIT
— zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom, za katerega se dohodnina odmerja, niso plačevali dejanske akontacije dohodnine in nimajo nobenih drugih po zakonu o dohodnini obdavčljivih prejemkov, npr. katastrskega dohodka,...
OLAJŠAVE, KI ZMANJŠUJEJO OSNOVO ZA DOHODNINO
Zmanjšanje
osnove za namene, opredeljene v 9. členu zakona, lahko znaša največ 3% osnove, razen zmanjšanja, opredeljenega v 9. točki, ki se nanaša na plačane zneske samoprispevka.
Za katere namene se po 9. členu lahko osnova zmanjša, je bilo podrobno obrazloženo v Našem časopisu za mesec december, lahko pa navodila dobite tudi na naši izpostavi.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Ur. 'ist RS št. 7/95) se 5. točka sprememni tako, da se glasi: nakup učbenikov in druge strokovne literature ter programske opreme.
7. točka izdatki za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, raziskovalne, športne, ekološke in religiozne namene.
Poleg teh olajšav, ki skupaj lahko znašajo največ 3% vaše osnove, se priznavajo še naslednje:
Osnova za dohodnino se zmanjša za znesek, ki znaša 11% letne povprečne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se odmerja dohodnina, kar za leto 1994 znaša 124.896 SIT.
Posebna olajšava za invalide s 100% telesno okvaro, če jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči, v višini letne povprečne plače zaposlenih v RS, to je 1.135.416 SIT.
Olajšava za občane, starejše od 65 let — 8% povprečne letne plače — 90.833 SIT.
40% povprečne letne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih prek študentskih ali mladinskih organizacij.
OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE
Če je davkoplačevalec vzdrževal družinske člane vse leto 1994, bo lahko uveljavljal olajšavo za vse leto, za krajši čas pa sorazmerni del olajšave.
Za vzdževane družinske člane se štejejo:
— zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali pa so ta manjša od višine olajšave, in razvezani zakonec, če mu je s sodbo ali sporazumom priznana pravica do preživnine. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi oseba, kije v vsem letu 1994 živela z zavezancem v zunajzakonski skupnosti in nima lastnih sredstev za preživljanje,
— otroci oz. posvojenci do 18. leta, če se šolajo, pa do 26. leta, za delo nezmožni, pa ne glede na starost. Za vzdrževanega se šteje tudi:
— otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben,
— če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje,
— pastorek — če prava starša nista zavezanca za dohodnino (noben zanj ne uveljavlja olajšave),
— vnuk — če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev,
— starši — oz. posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so le-ta manjša od višine posebne olajšave, in to pod pogojem, da živijo v skupnem gospodinjstvu z zavezancem oz. le-ta zanje krije del stroškov (oskrbovalnine), če so v oskrbi v socialnem zavodu ali drugi družini. Potrebno je potrdilo centra za socialno delo.
Vsi drugi sorodniki, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali
pa ta zanje plačuje oskrbovalnino, se ne štejejo za vzdrževane družinske člane (nekoliko drugače je le pri kmetih). Olajšava za prvega otroka in za vse druge vzdrževane družinske člane je za vse zavezance enaka, in sicer 10% povprečne slovenske plače za leto 1993 —to je 113.542 SIT. Za vsakega naslednjega otroka se olajšava poveča
za 2 otroka 10 + 15 = 25% (283.854 SIT)
za 3 otroke 10 + 15 % 20 = 45% (510.937 SIT) itn.
Za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava 50% letne povprečne slovenske plače ali 567.708 SIT.
Zavezancem, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir, če njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V takem primeru jim pripada posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov.
Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do cele olajšave.
Lastni dohodki vzdrževanih družinskih članov
..-Če ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana. Znesek olajšave se ne zmanjša za prejemke iz naslova varstvenega dodatka k pokojnini, denarne pomoči za brezposelnimi, družbene pomoči otrokom, denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ter denarnega dodatka po zakonu o socialnemvarstvu, enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih, prispevek za preživljanje otroka, štipendije in plačila učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno-izobraževal-nem procesu, za prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih prek študentskih ali mladinskih organizacij in za sorazmerni del družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član.
Če ste med letom uveljavljali olajšave za vzdrževane otroke, sedaj pa jih uveljavlja drug zakonec aH oba ali pa je imel otrok lastne dohodke, se sprijaznite z dejstvom, da bo treba doplačati dohodnino!
Lestvica za izračun dohodnine za leto 1994
Do oddaje Našega časopisa v tisk še nismo dobili uradnega podatka o višini letne povprečne plače zaposlenih v RS v letu 1994 in je ta povzet po okrožnici Ministrstva za finance RS.
Po teh podatkih je lestvica za odmero dohodnine za leto 1994 naslednja:
Če znaša letna osnova SIT
nad
564.300 1.128.600 1.692.900 2.257.200 3.385.800
do
564.300 1.128.600 1.692.900 2.257.200 3.385.800
SIT
95.931 293.436 502.227 727.947 1.235.817
Znaša davek
SIT
17%
+ 35% nad 564.300 + 37% nad 1.128.600 + 40% nad 1.692.900 + 45% nad 2.257.200 +        50% nad 3.385.800
OPOZARJAMO VAS ŠE NA NASLEDNJE
1. Uveljavljanje olajšav
Olajšave, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino, je mogoče uveljavljati le do poteka roka za vložitev napovedi, to je 31. marca 1995. Kasnejše uveljavljanje olajšav tako za različna vlaganja (3% zmanjšanja osnove) kot tudi za vzdrževanje družinskih članov (tudi v pritožbenem postopku) ni več možno! Vse dokumente, s katerimi se dokazuje resničnost navedb v napovedi, je treba hraniti še 2 leti po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine.
2. Odpis — odlog
Prošnjo za delni ali popolni odpis dohodnine, ker bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih članov, ter prošnjo za odlog plačila dolga se lahko vloži v roku 30 dni po prejemu odločbe.
VLOŽITEV NAPOVEDI
Naj še enkrat poudarimo, daje treba vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. marca 1995 pri Izpostavi Republiške uprave za javne prihodke na Vrhniki, Cankarjev trg 4 (Črni orel).
Če uveljavljate kot olajšavo nakup delnic ali obveznic, morate napoved z vrednostnimi papirji in potrdilom o njihovem nakupu prinesti osebno.
POVZETEK IZ NOVEGA ZAKONA 0 ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN
Drugače pa lahko napoved oddate tudi po pošti — najbolje priporočeno na naslov Izpostave RUJP s pripisom »napoved za dohodnino«.
Na upravi za javne prihodke bodo napovedi sprejemali v mesecu marcu vsak delovni dan od 9. do 15. ure, ob sredah pa od 9. do 17. ure. Če bo potrebno, bo organizirano sprejemanje napovedi tudi ob drugem času, o čemer boste pravočasno obveščeni z obvestili na javnih mestih.
Čim prej si nabavite obrazce napovedi, skrbno proučite navodila, priložena obrazcu, in obvestila, ki ste jih dobili od izplačevalcev svojih dohodkov ter pazljivo izpolnite napoved.
Pazite na pravočasno oddajo napovedi, kajti 50.000 SIT kazni za prepozno ali pa sploh ne oddano napoved je kar lep znesek, ki ga gotovo lahko bolj koristno porabite. Najmanj 400.000 SIT pa je kazen za tistega, ki napove manjšo osnovo za dohodnino, če utaja ne pomeni kaznivega dejanja.
V napovedi pazljivo izpolnite še vse druge rubrike. Če ste v letu 1994 prejeli sredstva na vaš žiro račun, prepišite znesek iz izpiska, ki ste ga prejeli od banke ter v primeru, da ne gre za sredstva, ki predstavljajo vir dohodnine, napišite ustrezno pripombo (npr. sredstva od poseka lesa, prodanih kmetijskih pridelkov ali živine, prodaje avtomobila ali druge opreme pravni osebi itn.), da davčnemu organu ne bo treba dodatno preverjati, za kakšne dohodke je šlo.
Na koncu vpišite datum in napoved obvezno PODPIŠITE!
RUJP, Izpostava Vrhnika
Strožje s strupi
Državni zbor Republike Slovenije je na seji 20.12.1994 sprejel Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, v Uradnem listu RS je bil objavljen 30.12. 1994 v številki 82, z veljavnostjo 15 dni po objavi (to je 14.1.1995).
Glede na dejstvo, daje novi zakon prinesel nekaj sprememb za trgovce in tudi za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, da je poudarek namenjen varstvu okolja glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, sem se odločila, da na kratko povzamem glavne določbe citiranega zakona.
Najprej bi omenila 3. člen zakona, ki pojasnjuje pomen nekaterih izrazov. V povzetku sem naredila selekcijo in izbrala razlage pojmov, ki so pomembni za vsakdanjo rabo:
1. Integrirano varstvo rastlin je opravljanje vseh znanih ukrepov in postopkov s področja biologije, biotehnologije, žlahtnjenja in pridelovanja rastlin, ki omogočajo minimalno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer so škode, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, na ekonomsko sprejemljivem nivoju.
2. Rastline so:
a) žive rastline;
b) seme, sadilni material in deli rastlin, namenjeni razmnoževanju;
c) rastlinski pridelki in proizvodi, če niso predelani ali toplotno obdelani;
d) drugi proizvodi in predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi (npr. zemlja, organska gnojila).
3. Škodljivi organizmi so: živali, rastline, glive in mikroorganizmi v vseh razvojnih stadijih, ki lahko povzročajo škodo gojeni rastlini. Mikroorganizmi so: virus, viroidi, spiro-plazme, riketcije, mikoplazme in bakterije.
Škodljivi organizmi so:
a) karantenski škodljivi organizmi so organizmi, ki so posebno nevarni za rastline, kijih napadejo in ki terjajo posebne ukrepe za zatiranje ali izkoreninjenje, da se ne bi prenesli ali širili.
b) gospodarsko škodljivi organizmi so organizmi, ki na območju Republike Slovenije povzročajo večjo škodo in jih je mogoče uspešno zatirati s splošnimi oziroma posebnimi ukrepi.
4. Fitofarmacevtska sredstva so vsa sredstva, ki jih uporabljamo:
a) za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in neparazitskimi dejavniki;
b) za varstvo rastlinskih pridelkov in proizvodov pred škodljivimi organizmi;
c) za odvračanje škodljivih organizmov;
d) za uravnavanje rasti gojenih rastlin;
e) za preprečevanje kaljenja rastlinskih pridelkov;
0 kot dodatki sredstvom, navedenim v podtočkah a do e te točke za povečanje njihove učinkovitosti ali spremembo njihovih lastnosti;
g) za neselektivno uničenje rastlin;
h) za povečanje odpornosti gojenih rastlin proti škodljivim organizmom, pri čemer ne ogrožajo okolja ter zdravja ljudi in živali;
i) sredstva za privabljanje in spremljanje navzočnosti in številčnosti škodljivih organizmov.
5. Feromoni so kemične snovi, kijih izločajo žuželke oziroma so pridobljeni sintetično in jih zaznavajo drugi osebki iste vrste, pri katerih izzovejo specifično reakcijo (npr. določeno obnašanje ali razvojni proces).
6. Naprave za uporabo fitofarmacevtskih sredstev na biotični cilj so stroji in naprave, vključno z njihovimi vitalnimi elementi, ki vplivajo na natančnost nanašanja (šobe, manometri, regulatorji itn., ne pa standardni strojni elementi, kot so tesnila, matice, vijaki, zobniki). Med naprave ne štejemo majhnih agregatov na ročni pogon.
7. Karencaječas, ki mora preteči od zadnjega tretiranja s fitofarmacevt-skim sredstvom do spravila ali žetve tretiranih rastlin. Pri uporabi fitofar-macevtskega sredstva za razkuževanje, kot sta dezinfekcija oziroma dezinsekcija, je karenca čas, ki mora preteči od uporabe sredstva do dajanja tretiranih rastlin v promet.
8. Delovna karenca je čas po uporabi določenega fitofarmacevtskega sredstva, v katerem nista dovoljena dostop in delo na tretirani površini, tretiranemu polju oziroma v zaprtem prostoru.
9. Tretiranje je nanos ali vnos fitofarmacevtskega sredstva na rastline, v tla ali prostore za skladiščenje, predelavo ipd.
10. Neparazitski dejavniki so okoliščine, ugodne za razvoj škodljivih organizmov, na katere je mogoče vplivati (pomanjkanje hranil, nepravilni odmerki fitofarmacevtskih sredstev, vnos drugih kemičnih snovi v rastline ter neugodne življenjske razmere za rastline). Neprazitski dejavniki pa niso: emisije iz okolja in gnojila.
11. Karantenski nadzor pomeni opazovanje in pregledovanje zdravstvenega stanja sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza, s katerimi se lahko prenašajo rastlinski škodljivi organizmi, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti ob uvozu (skrite okužbe), na določenem delu zemljišča v predpisanem časovnem obdobju,
zaradi ugotavljanja in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov z okuženim materialom.
Za prodajalne na drobno so v 30. členu določeni pogoji. S trgovanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi se lahko ukvarjajo gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki, ki imajo:
— sedež v Republiki Sloveniji;
— izpolnjujejo predpisane higien-sko-tehnične pogoje glede prostorov in imajo potrebno opremo za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ravnanje z ostanki fitofarmacevtskih sredstev in njihovo embalažo;
— imajo v delovnem razmerju delavca, ki ima končan visokošolski študij agronomske smeri, opravljen izpit iz fitomedicine in ima znanje o varstvu pred nevarnimi snovmi in strupi, ki skrbi za nabavo, sprejemanje, skladiščenje, hrambo in izdajanje fitofarmacevtskih sredstev, sprejemanje in pravilno začasno skladiščenje njihovih ostankov in embalaže ter za stalno usposabljanje drugih delavcev, ki izdajajo fitofarmacevtska sredstva v trgovini na drobno pa tudi za dejanje navodil za uporabo fitofarmacevtskih sredstev potrošnikom;
— fitofarmacevtska sredstva lahko izdaja delavcem s končano najmanj štiriletno srednjo kmetijsko šolo rastlinske smeri, ki ima opravljen izpit iz fitomedicine in znanje o varstvu pred nevarnimi snovmi in strupi;
— so pred vpisom v sodni register oziroma v register samostojnih podjetnikov vpisane v register pravnih in fizičnih oseb za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi pri ministrstvu.
Delavci iz tretje in četrte alinee drugega odstavka tega člena morajo izpit iz fitomedicine obnavljati vsakih pet let. Usposabljanje in izvedbo izpita organizira ministrstvo. S trgovanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so v skladu s predpisi o strupih razvrščeni v I. skupino strupov, se lahko ukvarjajo osebe iz prejšnjega odstavka, če imajo za to ministrovo pooblastilo.
Fizične osebe ne smejo prinašati fitofarmacevtskih sredstev iz tujine.
V 43. členu so določeni pogoji za promet, pakiranje in označevanje fitofarmacevtskih sredstev.
Fitofarmacevtsko sredstvo je lahko mamenjeno na tržišče le v originalnem zaprtem pakiranju in mora biti opremljeno v skladu s predpisi o nevarnih snoveh oziroma strupih, če spada med nevarne snovi ali strupe.
Deklaracija na embalaži in navodilo za uporabo morata biti napisana v slovenskem jeziku.
Navodilo za uporabo fitofarmacevtskega sredstva mora biti usklajeno z dovoljenjem za trgovanje z njim, prav tako tudi prospekti in drugi reklamni materiali.
Fitofarmacevtsko sredstvo ne sme na tržišče, če ni opremljeno na predpisan način ali če mu je potekel rok uporabe, naveden v deklaraciji.
V 46. členu so navedene dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev.
Imetniki, javni zavodi, pooblaščeni laboratoriji in vsi, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva:
1. morajo skrbeti, da sredstva ne pridejo v neposreden stik s človekom, v vodotoke, jezera, objekte za preskrbo s pitno vodo, na gojene rastline in na zernljiščc, na katerem se ne uporabljajo ta sredstva, v skladišča kmetijskih pridelkov, v objekte za njihovo predelavo in objekte za rejo in čuvanje domačih živali, če bi taka raba lahko ogrozila zdravje in življenje ljudi, domačih živali, rib, čebel, divjadi in drugih koristnih organizmov ali povzročila poškodbo ali onesnaženje gojenih rastlin in zemlje (kontaminacija). Skrbeti je treba za uporabo ustreznih naprav glede na biotični cilj in vrsto fitofarmacevtskega sredstva;
2. v času, ko je najbolj nevarno za zastrupitev čebel (med cvetenjem gojenih rastlin), ni dovoljeno uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, ki so nevarne za čebele in morajo najmanj 48 ur pred njihovo uporabo o tem na primeren, krajevno običajen način, obvestiti čebelarje in lovce. Uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom, na velikih površinah pa le po poprejšnji obvestitvi čebelarjev, ki imajo panje v oddaljenosti 3 km od predvidenega mesta uporabe insekticidov. Pri tem je treba čebelarje obvestiti o vrsti insekticidov, karenčni dobi ter o času in načinu njihove nameravane uporabe,
3. morajo pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev na parcelah, ki mejijo na vrtove, hiše, vrtce, bolnišnice in druge podobne objekte, vsaj dva dni pred pričetkom škropljenja na takih parcelah obvestiti omenjene sosede o
datumu in uri škropljenja, o uporabljenem sredstvu in omogočiti dostop do navodila o uporabi fitofarmacevtskega sredstva 48 ur po škropljenju. Do konca trajanja karence oz. delovne karence je treba zdravstvenemu delavcu omogočiti takojšen dostop do podatkov o uporabljenem fitofarma-cevtrskem sredstvu, navodilu za njegovo uporabo vključno s klinično sliko zastrupitve, ukrepov v primerih zastrupitve in protistrupih, če so znani. Škropiti je treba tako, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne razprši na sosednje kulture, objekte oz. parcele;
4. morajo voditi evidenco o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na prostem in v skladiščih. V evidenco se vpisujejo podatki o vrsti in količini uporabljenega fitofarmacevtskega sredstva, datum uporabe in datum spravila oz. žetve rastlin, da je mogoče preveriti upoštevanje predpisane karence in ostanke fitofarmacevtskih sredstev v rastlinah in zemlji. Domači proizvajalci vodijo evidenco o proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, trgovci pa vodijo evidenco o uvozu oziroma prodaji fitofarmacevtskih sredstev. Proizvajalci in trgovci dajejo ministrstvu letno poročilo o vrsti ter količini teh sredstev v skladu s predpisi;
5. morajo ravnati z ostanki fitofarmacevtskih sredstev in njihovo embalažo v skladu s predpisi.
Novi zakon v 47. členu predpisuje tudi pogoje za izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rastlin, v 73. členu pa tudi rok za preizkus znanja za kmete in tržne pridelovalce hrane. Ukrepe zdravstvenega varstva rastlin lahko izvajajo le gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo za to predpisane pogoje.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kmetje izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin na svojih zemljiščih in v svojih prostorih. Če pa opravijo preizkus znanja iz varstva rastlin, imajo ustrezno tehnično opremo in znanje ter dovoljenje državnega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, lahko izvajajo ukrepe tudi v okviru medsebojne sosedske pomoči.
Tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali morajo opraviti preizkus znanja s področja varstva rastlin.
Kmetje, ki izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin drugim, in tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi ali živali, morajo opraviti preizkus zanja iz 47. člena tega zakona v petih letih od uvlejavitve tega zakona.
Zakon v 48. in 49. členu predpisuje tudi pogoje za pošiljanje naprav na tržišče in za nadzor nad njihovim delovanjem v času obratovanja.
Na tržišče smejo le naprave (navedene v 6. točki 3. člena), s katerimi je ob predpisani strokovni rabi in upoštevanju navodil mogoče za okolje neškodljivo tretiranje rastlin in objektov s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Proizvajalec oz. uvoznik mora na svojo zahtevo in svoje stroške pridobiti certifikat za naprave, ki morajo biti pred pošiljanjem na tržišče preizkušene in zanje mora biti izdan certifikat.
Imetniki certificiranega tipa naprav lahko uporabljajo le določene naprave, opremljene z znakom o rednem pregledu.
Naprave certificiranega tipa, ki so v uporabi, morajo biti pregledane vsake tri leta.
Naprave certificiranega tipa, s katerimi se izvajajo ukrepi varstva rastlin drugim, morajo biti pregledane vsako leto. Naprave certificiranega tipa, ki so v uporabi, pregledujejo na imetni-kove stroške pooblaščene organizacije, ki na podlagi pozitivnega izida izdajo znak o pregledu.
Če so pri pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, pooblaščena organizacija zadolži imetnika naprave, naj poskrbi za pomanjkljivosti. Če jih imetnik naprave ne odpravi v določenem roku, naprave ne označijo z znakom o pregledu.
Pooblaščene organizacije vodijo register naprav certificiranega tipa, ki so uspešno prestale redni pregled. Naprave, ki niso uspešno prestale rednega pregleda, so uvrščene v ločen register.
Pooblaščene organizacije iz tega člena imenuje po območjih minister izmed tistih organizacij, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje.
Novi podzakonski predpisi naj bi bili izdani v 1 letu od uveljavitve zakona, do sprejetja novih predpisov pa so v veljavi še vedno stari pravilniki (nekaj tudi SFRJ).
V 10. členu Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja oziroma druge pravne osebe, katerih dejavnost je promet sredstev za varstvo rastlin na debelo in drobno (Ur. I. SFRJ št. 36/91), je določeno, da morajo imeti prodajalne na drobno posebej ograjen prostor ali kontejner za skladiščenje izkoriščene embalaže in neporabljenih sredstev za varstvo rastlin, ki jih vračajo proizvajalcu.
Zainteresirani se lahko za podrobnejše informacije glede zakonodaje o Zdravstvenem varstvu rastlin oglasijo pri kmetijski inšpektorici Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Zvonka Loštrek, dipl. inž. agr. Kmetijska inšpektorica
ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA
Gostovanje pred sezono
Slovensko reprezentanco so sestavljale tudi Vrhničanke (v prvi vrsti od leve proti desni Cvetko, Milašinovič, Jeremič in Pajnič; ter prav v zadnji vrsti Žilavec)
Še pred pravim pričetkom nove sezone v ŠRG, ko se bodo pričele prvenstvene tekme in uradni mednarodni turnirji za reprezentanco, so se naše mlade tekmovalke pomerile na prijateljskih mednarodnih turnirjih v Nitri, Varaždinu, Budimpešti, Berlinu, na Dunaju in romunski Oradeji ter na dveh dvobojih slovenske A in B reprezentance z italijansko regijo Vene-to v Miranu in Ljubljani. Od rednih slovenskih tekmovanj pa so se ritmičarke iz Vrhnike, čeprav vse še kadetinje in mladinke, pomerile še na pokalu Slovenije, kije potekal le v absolutni konkurenci. Dan pred tem seje Mojca Rode na ehsibicijskem nastopu v Brežicah poškodovala, tako da dva meseca ni trenirala, vendar pa, kot boste videli, je tudi po poškodbi ohranila vrhunsko formo. Ker ni bilo tekmovanja, da naša dekleta ne bi stale na stopničkah, si oglejmo le rezultate:
Nitra, Slovaška (udeleženke iz Nitre, Bratislave, Dunaja, Madžarske, Maribora in Vrhnike)
kadetinje (10 tekmovalk)
1. Biljana Milašinovič — ŠZ Vrhnika, 16.40
2. Marlenc Boldizar — Kazinbaricka-Madž, 15.15
3. Eva Zajkova — Nitra-Plastika, 14.50
mladinke (18 tekmovalk)
1. Mojca Rode — ŠZ Vrhnika, 24.30
2. Rebec Hudecova — Brastislava-Sokol, 24.00
3. Eva Pinter — Maribor, 22.85
Varaždin (udeleženke iz Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske, Rusije, Madžarske in Slovenije)
kadetinje (10 tekmovalk)
1. Biljana Milašinovič — ŠZ Vrhnika, 25.10
2. Tanja Despot — Moste, 24.30
3. Petra Šindelarova — Sokol Praga, 23.550
Berlin (udeleženke iz Japonske, Latvije, Rusije, Južne Afrike, Nemčije in Slovenije) mladinke (13 tekmovalk) Dušica Jeremič: 3x 2. mesto v finalih Urška Cvetko: 5. mesto mnogoboj, 4. mesto kolebnica
zmagovalka: Olga Klcmenticva — Rusija
članice (15 tekmovalk)
Tina Pajnič: 8. mesto mnogoboj, 6. mesto
finale s kiji
zmagovalka: Julija Klementieva — Rusija
Budimpešta (tekmovalke iz Avstrije, Madžarske, Finske, Francije, Slovaške, Nemčije in Slovenije
1. Ladescu — Romunija, 25.10
2. Biljana Milašinovič — ŠZ Vrhnika, 24.30 + 2x 2. mesto-finala
3. Holdampf Nadia — CSPEL — 24.10
Ljubljana: Pokal Slovenije (18 tekmovalk)
1. Ana Kokalj — Moste Lj
2. Nina Piletič — Moste Lj
3. Dušica Jeremič — ŠZ Vrhnika
4. Urška Cvetko — ŠZ Vrhnika
5. Tina Pajnič — ŠZ Vrhnika
Mirano, dvoboj Veneto: Slovenija
članice (6 tekmovalk)
1. Granzotto — Vcnctto, 16.90
2. Rebov —Slo, 16.70
3. Pajnič, čilavec — obe Slo, 16.50
mladinke, (20 tekmovalk)
1. Jeremič Dušica — SLO, 17.30
2. Nina Vcngust — SLO, 17.00
3. Bergamo Marghcrita — VEN, 16.90
6. Milašinovič Biljana — SLO, 16.10 8. Cvetko Urška — SLO, 15.70
Ljubljana, dvoboj Slovenije: Veneto
kadetinje (25 tekmovalk):
I. Mojca Rode — SLO, 8.90
II. Barbara Šinigoj — SLO, 7.70
mladinke (15 tekmovalk)
1. Dušica Jeremič — SLO, 9.00
2. Nina Vengust — SLO, 8.50
3. Milašinovič Biljana — SLO, 8.40
Dunaj (udeleženke iz Bolgarije, Češke, Slovaške, Poljske, Finske, Avstrije in Slovenije)
kadetinje (12 tekmovalk):
1. Zaneva — Lcvski Sofija, 16.95
2. Mojca Rode in Biljana Milašinovič — ŠZ Vrhnika, 16.35
mladinke (10 tekmovalk)
1. llieva — Lcvski Sofija, 26.05
2. Jeremič Dušica — ŠZ Vrhnika, 25.30
3. Urška Cvetko — ŠZ Vrhnika, 24.45
članice (10 tekmovalk)
1. Salabatiska — Levski Sofija, 27.20
2. Šebestova — Gitv Brno, 26.40
3. Motolikova — Slavija Bratislava — 25.65 5. Pajnič Tina — ŠZ Vrhnika, 25.05
Oradea (udeleženke iz Bolgarije, Belgije, Romunije, Francije, Madžarske, Jugoslavije in Slovenije)
mladinke (20 tekmovalk)
1. Lazarova — Sofija, 34.75
2. Rode Mojca — ŠZ Vrhnika, 34.60
3. Gall — Oradea, 34.40
4. Cvetko Urška — ŠZ Vrhnika, 34.05
V Finalu z obročem je bila Mojca 1., s kiji pa sta si zlato razdelili Mojca in Urška. Mojca sije pritclovadila še bron s kolebnico in trakom.
članice (16 tekmovalk) 1. llieva — Sofija — 34.85 8. Tina Pajnič — ŠZ Vrhnika — 32.85 (finale s kiji in kolebnico 6. mesto)
Špela Mohar
Uspel turnir v karateju
Karate klub Vrhnika je bil organizator 4. tradicionalnega turnirja v tako imenovanem tradicionalnem karateju. Turnir »Vrhnika 95« je bil v soboto, 11. februarja, in je pritegnil 119 tekmovalcev iz 13 klubov iz vse Slovenije. Tekmovali so v treh kategorijah najmlajših karateistov, ki so se pomerili v katah posamezno in ekipno. Najmlajši karateisti iz
vse Slovenije so pokazali izredno znanje karateja oziroma prikaza borb v katah. To je kombinacija udarcev in blokad, ki jih uporabljajo v boju z namišljenim nasprotnikom. Veliko gledalcev je uživalo ob nastopih najmlajših karateistov. Vso pohvalo pa zaslužijo vsi člani Karate kluba Vrhnika, ki je uspešno in vzorno organiziral turnir, ki so se ga ude-
Pri mlajših šolarjih so Vrhničani ekipno osvojili drugo in tretje mesto.
ležili vsi najboljši klubi v Sloveniji: KK Postojna, KK Tiko Trbovlje, KK Kuinor Ljubljana, KK Akcija Celje, ŠTK Črnuče, KK Slovan, ŠRD Nove Jarše, ŠD Nove Fužine, KK Logatec, KK Mladina Škofja Loka, TK DO Ravne na Koroškem, KK Sežana in domačini KK Vrhnika.
Za uspeh turnirja pa so zaslužni tudi sponzorji: BTC d.d. Ljubljana, GPG Evgrad Vrhnika, LIKO Vrhnika, Jelko Baje —Avtotrade Sinja Gorica, ALARM d.o.o. Ljubljana, RAM d.o.o. Verd, Star-ling d.o.o. Vrhnika, GT d.o.o. Trgovina Kocka in PLASMA s.p. Janez Novak iz Borovnice. Sponzorji so prispevali materialno in finančno pomoč, za kar se jim Karate Klub Vrhnika zahvaljuje.
Rezultati turnirja pa so bili:
MALČKI - POSAMEZNO Ženske (5 tekmovalk)
1. Nataša Zuljan (ŠTK Črnuče)
2. Tina Peric (KK Vrhnika)
3. Dalila Dragojevič (KK Vrhnika)
4. Sanela Mustafic (KK Vrhnika)
Moški (21 tekmovalcev)
1. Mak Grgič (ŠTK Črnuče)
2. Luka Kavrin (ŠRD N. Jarše)
3. Žiga Drezgič (TK DO Ravne)
4. Mirko Mulalič (ŠTK Črnuče)
EKIPNO Ženske (1 ekipa) l.KK Vrhnika
Moški (4 ekipe)
1. KK Kimon
2. ŠRD Nove Jarše
3. KK Vrhnika
4. ŠTK Črnuče
MLAJŠI ŠOLARJI - POSAMEZNO Ženske (9 tekmovalk)
1. Ljubimka Dokič (KK Kimon)
2. Vesna Jankovic (KK Sežana)
3. Lida Salkič (KK Sežana)
4. Lara Petkovšek (KK Vrhnika)
Moški (44 tekmovalcev)
1. Milenko Cvijetinovic (TK DO Ravne)
2. Jani Krebs (TK DO Ravne)
3. Darko Malinovič (KK Vrhnika)
4. Lovro Hovnik (TK DO Ravne)
EKIPNO Ženske (1 ekipa) l.ŠTK Črnuče
Moški (5 ekip)
1. TK DO Ravne
2. KK Vrhnika I
3. KK Vrhnika II
4. KK Kimon
STAREJŠI ŠOLARJI - POSAMEZNO Ženske (13 tekmovalk)
1. Teja Razpotnik (KK Kimon)
2. Emina Mulalič (STK Črnuče)
3. Maja Petkovšek (KK Vrhnika)
4. Ajda Petek (ŠTK Črnuče)
Moški (27 tekmovalcev)
1. Florjan Reiter (TK DO Ravne)
2. Gregor Zaje (ŠTK Črnuče)
3. Aljoša Lipove (TK DO Ravne)
4. Uroš Bostič (ŠRD Nove Jarše)
EKIPNO Ženske (3 ekipe)
1. ŠTK Črnuče
2. KK Akcija Celje
3. KK Vrhnika
Moški (4 ekipe)
1. TK DO Ravne
2. KK Kimon
3. ŠTK Črnuče
4. KK Vrhnika
S. S.
Vrhničanke Tina Peric (prva z leve), Danila Dragojevič (tretja z leve) in Sanela Mustafic (četrta z leve) so osvojile 2., 3. in 4. mesto v kategoriji malčki.
KONTO-31RO
RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKE STORITVE
Jasna Grošelj, s.p.
Vrtnarija 12/c 61360 Vrhnika tel.: 061/75-44-64 75-33-11/int. 241
BOROVNICAN PETER SVETE NA ACONCAGUI
Gremo v Čile delat kariero
Borovničan Peter Svete seje sredi januarja odpravil v Čile in Argentino, da bi se povzpel na najvišji vrh Amerike Aconcaguo, ki je po nekaterih podatkih visoka 7035, po drugih pa 6960, pač nekje okrog 7000 m. Ko se je vrnil domov sem ga malo povprašal po njegovi poti.
Kako si sploh prišel na misel, da bi se povzpel na Aconcaguo?
Začelo se je pred letom in pol, ko sva se z Miretom Celarcem pogovarjala o Aconcagui. Začela sva zbirati že okvirne informacije, vendar je Miro rekel, da se mu ne gre, ker bi rajši študiral. Zato sem zamisel o vzponu tudi sam opustil, dokler se nisem čisto naključno spoznal z Gašperjem Koširjem iz Črnuč, ki se je odpravljal na Aconcaguo in je iskal soplezalca. To je bilo zame kot naročeno in sem takoj vskočil. Smola pri tem je bila, da je on šel za en mesec plezat v Ekvador, kjer so mu ukradli vso opremo in zato ni mogel na pot. Konec decembra sem tako bil naenkrat spet brez soplezalca. Medtem sem že intenzivno zbiral sponzorje, treniral, bil sem že čisto noter in nisem vedel, kaj bi. Hotel sem se odpraviti kar sam, vendar sem se na pritisk okolice in po treznem premisleku odločil, da grem v skupini. Pridružil sem se trekingu, ki gaje organizirala Planinska zveza Slovenije, vodil pa gaje Janez Pretnar. V začetku sem se velike skupine bal, pozneje pa sem ugotovil, daje bilo to vendarle pametno. Šli smo 16. januarja prek Rima do Santiaga, s postankom v Riu de Janeiru. Potem smo bili nekaj dni v Santiagu.
Kakšno mesto pa je Santiago?
Po mojem so si vsa južnoameriška mesta, vsaj tista, ki sem jih jaz videl, zelo podobna. Imajo pravokotne ulice, četrti so razdeljene na kvadre. Mi smo bili v centru mesta. Center nima kakšne posebne arhitekture, ki bi jo lahko primerjal z Dunajem, s Prago, niti s centrom Ljubljane ne. Ni starega mestnega jedra, ker ta mesta pač nimajo kake dolge zgodovine. Edine stavbe, ki izstopajo, so cerkve, pa predsedniška palača, na kateri se še vedno vidijo sledovi streljanja med Pinocheto-vim državnim udarom. Tako se mi samo mesto, kot zgradbe, ni zdelo nič posebnega, se mi je pa zdel vsaj center Santiaga po razvitosti, kot da bi prišel v kakšno evropsko mesto. Tam so vse svetovne trgovine in veliko restavracij, v glavnem v stilu McDonald-sa. Tam smo se v glavnem tudi prehranjevali.
Torej niste poskušali lokalne kuhinje?
Sam nisem opazil kakšne tipične čilenske kuhinje. Imajo veliko ribjih restavracij, velike kitajske restavracije... Zadnji dan, preden smo odšli, smo bili v neki mehiški restavraciji, ki ima oder, na katerem so se izmenjevale štiri glasbene skupine, ljudje plešejo, pojejo, skratka, naredijo en velik žur.
Potem si spoznal kar nekaj ljudi?
Ja, spoznal sem kar nekaj prijetnih ljudi, saj z njimi ni težko navezati stika, ker te kar sami ogovorijo. Redki govorijo angleško, zato so me po koncu pogovorov kar pošteno bolele roke. Ljudje so me tam sploh najbolj impre-sionirali. So tudi zelo verni, vsaj navzven je bilo videti tako, in pa zelo prijazni. Ne vem kako to, mogoče vpliva nanje sonce, ki ga je tam v obilju.
Kakšna pa je bila pot v hribe?
Iz Santiaga smo šli najprej na aklimatizacijsko turo na 90 km oddaljeni San Jose. To je še delujoč vulkan, visok je 5840 m. Do 2300 m smo se peljali z avtobusom, tam smo prespali, zjutraj pa smo šli proti vrhu. Tu sem doživel rahlo razočaranje. Mislil sem, da priti na vrh ni nič težkega, da me lahko ustavi le vreme. O višinski bolezni sem vedel kar veliko, vendar sem ji pripisoval premalo pomena. Tako me je pri 3200 m že začela boleti glava, ko smo šli proti 4300 m, mi je bilo slabo. Do jutra sem si opomogel, da sem šel naprej, pod vrhom pa nisem mogel več nikamor. Primerjal sem z Aconcaguo, ki je še 1400 m višja in sem pričakoval tam še večje težave.
Naslednji dan po vrnitvi s San Joseja smo šli v Argentino (Acon-cagua je namreč v Argentini). Najprej smo se odpeljali v Men-doso, kjer smo uredili formalnosti. Aconcagua je v narodnem parku, zato je bilo treba plačati 80 dolarjev vstopnine. Vrnili smo se v Puente del Inca. To je zadnja vas pred dolino, ki se vije vse do Aconcague. Po njej se v štiridesetih kilometrih vzpneš z 2700 metrov na 4200 metrov, kjer je Plaza de Mulas. To smo prehodili v enem dnevu, težjo opremo so nam nesle mule. Na Plazi de Mulas je narejen tabor iz šotorov in koča, ki je kar pravi hotel. Naslednji dan sem šel na hrib. To gre pa ta-
ko. Po navadi imaš šotor s seboj. Gre se v troje, da se porazdeli skupna oprema, iz Plaze de Mulas na Nido de Condores (5400m) oziroma na Berlino (6000m). To so naravno izravnani prostori, kjer je možnost bivakiranja. S kolegom, s katerim sva se hotela skupaj povzpeti na vrh, sva šla prvi dan na Berlino in tukaj prespala. Čez noč je kolega zvila višina, tako da je naslednji dan šel dol. Zdaj sem bil v dilemi, ali naj grem naprej sam, ali naj se vrnem v dolino. Odločil sem se, da grem na vrh, saj je bilo okrog mene dovolj ljudi, ki bi mi pomagali, če bi šlo kaj narobe. Ob sedmih sem se odpravil proti vrhu in ob pol enih sem bil na vrhu. To je bilo 29. januarja v nedeljo.
Ali je pot težka za plezati?
Ne, ta pot, po kateri smo šli gor, se šteje za normalni pristop. To je po severni in zahodni strani. Ni posebno zahtevna. Potrebuješ sicer dereze in cepin, ker je snežena. Strma je edino v zadnji kanaleti, kjer doseže strmino nekje do 30 stopinj. Ta zadnja kanaleta je najbolj zastrašujoča. Ljudem tam zmanjka motivacije. Narediš par korakov, pa si zadihan, vendar si tudi hitro opomoreš in nadaljuješ s potjo.
In potem si se vrnil v dolino?
Ja. Na vrhu sem bil kakšno uro, da sem se malo razgledal, malo poslikal. Potem sem šel dol, spotoma sem srečal še nekoga iz naše grupe, ki seje še vzpenjal. Sestop je bil pa hiter, najprej do Plaze de Mulas in potem v dolino, v Puente del Inca. Tu so tudi vroči vrelci, kjer smo si namočili noge. Spali smo v kasarni argentinske vojske. Najlepše pri tem je bilo, da so imeli pivo po zelo nizki ceni. Potem smo se vrnili v Santiago. Imeli smo še izlet na Pacifik in v južni Čile.
Na izletu v južni Čile smo šli tudi v Bariloche. Tam smo se srečali z Dinkom Bertoncljem. On je tudi predsednik tamkajšnjega slovenskega društva. Po vojni je šel tja dol, tam je začel smučati in je tudi tekmoval za Čile. Bilje tudi smučarski vaditelj in prvi slovenski himalajec. Z argentinsko odpravo je v petdesetih letih šel na Dhau-lagiri. On nas je tudi vodil po okolici. Tam je podobna pokrajina,
Peter Svete na vrhu Aconcague.
kot pri nas. Spali smo v slovenskem domu.
Kako pa naprej?
Iz Bariloch smo se z avtobusom vrnili v Santiago. Tu smo bili še en dan. Santiago me je res navdušil. Z enim Čilencem sem se bolj pogovarjal. Šla sva tudi k njegovemu kolegu Kanadčanu. Čile je država v gospodarskem vzponu in tudi ta Kanadčan je prišel tja tako, daje v statistiko pogledal, katera država je v vzponu. Videl je Čile, o.k., gremo v Čile, in tu dela kariero.
Pa Čilenke so zelo lepe in spogledljive. Ko se začnejo s tabo pogovarjati, te najprej vprašajo po imenu, od kod si, potem pa že kmalu sledi vprašanje, če imaš punco in če si zvečer prost, tako da se moraš kar močno držati na vajetih.
Potem smo šli pa domov.
Na koncu bi se rad najlepše zahvalil sponzorjem, ki so mi omogočili to pot in s tem vzpon na Aconcaguo:
Peter's Teleurh Ljubljana, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, LIKO Vrhnika, Fenolit Borovnica, Jamarski klub Borovnica, Megaron Ljubljana, Športna zveza Vrhnika, Institut Jožef Stefan, Franci Suhadolc Brezovica pri Borovnici, IGZ inženiring d.o.o. Laze pri Borovnici, ASA Naklo, Anton Debevec Brezovica pri Borovnici, Planinsko društvo Vrhnika, Trgovina Jurček Borovnica, Foto Format Ljubljana, Trgovina Kocka Borovnica, ŽIGI d.o.o. Ljubljana, ProSport Tržič, Frizerstvo Julka Lipuš Borovnica, Avtomate-rial Borovnica.
Matija Janežič
21
SMUČARSKE NOVICE
Smučarji tekači v polnem tekmovalnem zagonu
Letošnja smučarska sezona je v polnem zamahu. Razna tekmovanja, predvsem pa državna prvenstva se vrstijo iz vikenda v vikend. Vidno vlogo igrajo tudi vrhniški smučarji, ki se redno udeležujejo vseh tekmovanj tako v alpskih kot tekaških disciplinah.
Smučarji Tekaškega smučarskega kluba Comming Vrhnika v letošnji sezoni dosegajo kar zavidljivo visoke uspehe, tudi državne naslove. Posamezni tekmovalci so postali stalni člani slovenske reprezentance v posameznih kategorijah, in sicer za sama mednarodna tekmovanja. Med najbolj obetajoča mlada smučarja tekača sta se uvrstila Miha Zrnec in Go-razd Berginc. Oba tekmujeta v kategoriji starejši mladinci in sta letos postala tekaška reprezentanta. Svojo tekaško pot sta pričela pri tekaško-smučarskem klubu Comming. Njun prvi trener je bil Zoran Grom, ki je najbolj zaslužen za vse uspehe vrhunskih smučarskih tekačev. Sedaj ju trenira Roman Rupnik, ki je tudi sam dober tekač.
V zasebnem življenju sta velika prijatelja, na tekmovalni stezi pa velika tekmeca. Na snegu veliko trenirata skupaj, nekako vsak dan po dve uri. Zaradi pomanjkanja snega se morajo zato smučarji tekači voziti na treninge na Pokljuko ali druga smučišča, kjer pač je sneg.
Miha Zrnec
Je dijak drugega letnika Športne gimnazije v Šiški. Kmalu bo dopolnil sedemnajst let. S tekom na smučeh se je pričel aktivno ukvarjati v letu 1989. Največji uspeh je dosegel v letošnjem letu, ko je Slovenijo zastopal na Olimpijadi mladih v Andori. Tam so se zbrali
AUOŠA GROM TRETJIČ DRŽAVNI PRVAK
Vedno več
težavnih solo vzponov
vsi najboljši mladi smučarji iz 44 evropskih držav. V prosti tehniki je bil najboljši Slovenec na 21. mestu med 80 tekmovalci, v klasični tehniki pa je bil 50. Letos tudi prvič nastopa pri starejših mladincih, ki tekmujejo za EMONA pokal. Od petih letošnjih tekem seje udeležil štirih in je trenutno na četrtem mestu. Tekmoval je tudi v Švici za pokal Alpe-Adria ter bil 16. posamezno, v štafeti pa 5. Na nedavnem tekaškem maratonu (21 km) na Pokljuki je osvojil 4. mesto.
V poletnih in jesenskih mesecih se ukvarja še z rolkanjem in triatlonom, kar je dobra predpriprava za tekaško smučarsko sezono. Izreden uspeh je dosegel na državnem prvenstvu v triatlonu, kjer jc osvojil srebrno medaljo (800 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka). Prav gotovo bomo o Mihi Zrnecu kot smučarju tekaču še slišali, saj je poln energije in želja za čim boljšim uspehom.
Gorazd Berginc
Sedemnajstletni dijak Srednje
elektro tehnične šole v Ljubljani pa je že bolj znan kot smučar tekač. Aktivno je pričel trenirati nekoliko prej kot Miha in že v mlajših kategorijah dosegel odlične rezultate.
Tudi on letos prvič tekmuje v kategoriji starejših mladincev. Letos je postal član slovenske reprezentance in na pokalu Alpe-Adria v Švici v štafetnem teku osvojil bronasto medaljo. V posameznem klasičnem teku na 10 km pa je bil 11. Za EMONA pokal je trenutno na skupnem 3. mestu, vendar pričakuje na naslednjih tekmah kakšno višjo mesto. Na nedavnem državnem prvenstvu na 10 km je osvojil 7. mesto, v maratonu na 21 km pajc bil 3. Redno trenira vsak dan, še posebno pa vaje za moč kar doma v stanovanju. V nezimskih mesecih se udeležuje raznih suhih tekov, maratona, gorskih tekov in triatlona. Na državnem prvenstvu v triatlonu je bil 3. Kot pripravo za teke na smučeh pa tudi rolka, vendar jc njegova poglavitna panoga tek na
Aljoša Grom, član Alpinističnega odseka Vrhnika, je že tretjič zaporedoma postal državni prvak v športnem plezanju za leto 1994.
Aljoša je začel plezati leta 1990 in se posvetil predvsem športnemu plezanju. Svoje plezalno znanje in izredno fizično moč je kmalu vnovčil ter tako že v letih 1992 in 1993 postal državni prvak v prostem plezanju, kjer vsa tekmovanja potekajo na umetnih stenah. V letu 1994 je bilo sedem tekmovanj na umetnih stenah, od teh so bile štiri najboljše uvrstitve točkovane za naslov državnega prvaka. Tako je bil trikrat prvi in enkrat drugi, kar mu je prineslo naslov državnega prvaka v prostem plezanju za leto 1994. Prav gotovo je to izreden uspeh mladega plezalca Aljoše, saj imamo v Sloveniji kar precej dobrih in kakovostnih športnih plezalcev. Tekmoval jc tudi za svetovni pokal na štirih tekmah in bil v skupnem seštevku na dobrem 30. mestu, (v Avstriji 23. mesto, v Nemčiji 32., v Franciji 28. in v Angliji 30. mesto).
V jeseni leta 1994 je še z dvema slovenskima plezalcema preživel dva meseca v Ameriki. Tam so obiskali najbolj znana plezališča
ter preplezali nekaj težavnejših smeri. To izredno plezalno doživetje in spoznavanje različnih težavnih stopenj ter neposreden stik s svetovno znanimi plezalci so Aljošu Gromu omogočili LIKO, IUV, Trgovina U'REDU, Športna zveza Vrhnika in Občina Vrhnika, za kar se jim mladi in obetajoči plezalec tudi zahvaljuje.
V tem času pa se že intenzivno pripravlja na novo plezalno sezono, v kateri bi rad obranil naslov državnega prvaka ter se v svetov-
nem merilu uvrščal na čim višja mesta.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti še na izjemen uspeh, ki gaje Aljoša dosegel 26. julija 1994, ko je opravil solo vzpon v 18 metrov dolgi smeri Brdavs v našem pleza-lišču Retovje. Po težavnostni stopnji je to ena najtežjih smeri in je Aljoša sedmi plezalec na svetu, ki je opravil tako težak solo vzpon. Plezal je brez varovanja, kar je povezano z velikim tveganjem. Že najmanjša plezalčeva napaka je lahko usodna. Kaj pomeni padec z višine 10 metrov ali več, ni treba razlagati. Vendar pa je bil Aljoša fizično in psihično dobro pripravljen, da mu je uspel tako zahteven podvig. Samega plezalca pa solo vzpon uvršča v vrh svetovnega športnega plezanja.
S. S.
elgrUa "k"
Svetovno mladinsko prvenstvo v snowboardu -Zakopane Poljska
smučeh. Kot neskrita želja so mu smučarski skoki, vendar zanje zmanjka časa.
S. S.
Mladi vrhniški tekači v Žito pokalu
^Xœ-M^letosnjose-
niorr1-drža
uu uosegla naša mlad.nska in ju orskaeklpa (Miha Zrnccje bil član
SkÎhn,rreDPIeIzIentan<* "a OLIMPIJ-skunai '^"MLADIH v Andori, Skupaj z GORAZDOM BERGIN-* 'ydi na IGRAH ALPE-Svici; MIHA PLAHUT-
CErvl pa ADRIA \ o
N1K in ŠPELA JERINA pa pravkar zastopata slovenske barve na OPA igrah v Italiji) pa ne gre pozabiti tudi naših mlajših tekačev.
Tekmovanje za letošnji ŽITO pokal se je z zadnjo tekmo 25.2. na Pokljuki za letos končalo. Uradna razglasitev je ponavadi aprila ali maja v tovarni ŽITO v Ljubljani, tokrat pa si že lahko ogledamo neuradne rezultate. Takoj nam pade v oči fantastičen tandem DOMEN ZALAR in GREGOR KO-GOVSEK, ki sta bila letos skoraj nepremagljiva. Domen je zmagal kar na 4 tekmah, ob enem tudi na tisti, ki se je štela za državno prvenstvo, tako da je po Gorazdu Bergincu iz leta 1992 to naš drugi naslov državnega prvaka. Domnova skupna zmaga v ŽITO pokalu pa je sploh prva v našem klubu. Izvrstno pa je letos tekla tudi MATEJA MOLE, ki seje v skupnem seštevku zavihtela na 3. mesto. Značilno za vse tri pa je še to, da so od svoje neposredne konkurence mlajši za leto dni,
kar pomeni, da bodo v kategoriji mlajših dečkov in deklic nastopali še eno sezono. Tudi uvrstitve ostalih: Anje, 3. Tine, Ajde, Martine, Petre, Katke in Klemena so zelo dobre — ogledate si jih lahko v tabelah. Skupno 3. mesto v ŽITO pokalu
Tekaški smučarski klub COMING Vrhnika po 8 letih napornega dela vsaj v mlajših kategorijah uvršča v »prvo ligo«. Kako pa je z mladinci si bomo ogledali prihodnjič.
Zoran Grom
TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB COMING VRHNIKA
in
PODJETJE COMING
COMING
čestitata DOMNU ZALARJU
za osvojitev naslova DRŽAVNEGA PRVAKA v kategoriji mlajših dečkov v teku na smučeh, 19. februarja 1995 na Pokljuki
V času, ko smo pripravljali ta prispevek, so naši tekmovalci — BORUT KRŽ1Č, TOMAŽ BAŠ-KOVČ, MATEVŽ BARBO in JURE SOTLER — tekmovali na mladinskem prvenstvu, kjer so predstavljali SLOVENIJO v prostem slogu. Na prvem tovrstnem prvenstvu lani na Rogli so dosegli: Baškovč 21., Kržič 22., Sotlcr 24. in Barbo 27. mesto. Poleg njih jc na Poljsko odpotovalo še 8 mladincev, ki bodo nastopili v tehničnih disciplinah, eden od njih v kombinaciji. Več o prvenstvu, ki trenutno poteka, pa v prihodnji številki Našega časopisa.
Na domači snowboard sceni sta bili v času od zadnje številke dve tekmi. Na nočnem spektaklu na Bledu — Air + Style —je zmagal Ljubljančan ROK VRENKO. Air + Style je tekmovanje v skokih prek ogromnega kupa snega, kjer tekmovalci izvajajo najrazličnejše trike. Ocenjujejo višino in trik. Tekmo si je ogledalo približno 600 ljudi in je bila, po ocenah predsednika SLOVENIJA SNOWBOARDINGA GORANA VALIČA, najbolj obiskan boar-darski dogodek doslej 2. mesto je zasedel  TOMAŽ BAŠKOVČ (SPORTWAY RCG), 3. mesto pa MATEVŽ BARBO (SPORTWAY RCG) in ŽIGA VRTOVŠEK (ROGLA). Drugi naši so se uvrstili takole: JAZBINŠEK na 5., SOTLER na 7. in KRŽIČ na 9. mesto.
3. tekma za WEST FREESTYLE pa je bila na snežnem kanalu (HALF PIPE) na Rogli 19. februarja. Drugič je zmagal JURE SOTLER, ki tako vodi v skupnem
seštevku. Med Vrhničane seje na drugo mesto vrinil ŽIGA VRTOVŠEK (ROGLA), kije skupno tretji. Tretje mesto je zasedel MATEVŽ BARBO, skupno drugi. BORUT KRŽIČ jc bil na koncu četrti, TOMAŽ BAŠKOVČ pa je bil po slabi drugi finalni vožnji šele trinajsti, 15. BOJAN KRŽIČ, 22. ROK LEBAN, 23. PRIMOŽ ZUPANIČ in 26. TIT VIŠČEK. Nastopilo je 32 tekmovalcev.
Pred nami je še nočni Air + Style v Mariboru (zadnja tekma za POKAL WEST) in državno prvenstvo 18. marca na Rogli.
V času od 28. 2. do 5. 3. bo v DAVOSU (Švica) svetovno pr-
venstvo. Zaradi obveznosti tekmovalcev do šol in slabega finančnega stanja kluba se le-tega ne bomo udeležili. Zato pa bomo nastopili na pokalu narodov v AVO-RlAZU.
Zahvaljujemo se sponzorjem: SUBARU SERVISU VRHNIKA, PEKARNI BAŠKOVČ, RCG-ju, ATED-ju Rent a car, CAS1NU Ljubljana in COPII Ljubljana.
V SPORTWAY SNOWBOARD TEAM VABIMO MLAJŠE SNOWBOARDERJE IN BOAR-DERKE! Pišite ali kličite v SPORTWAY, Stara cesta 16, VRHNIKA, telefon 754 083!
Boštjan Erčulj
Vabilo
Šahovsko društvo Vrhnika vabi člane in ljubitelje šala na
letni občni zbor,
ki bo v petek, 10. marca 1995, ob 18. uri v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki. Pregledali bomo delo v preteklem letu in predstavili program za leto 1995, ko ŠD Vrhnika praznuje častitljiv jubilej — 70-letnico obstoja.
Obveščamo Vas, da so redni mesečni hitropo-tezni turnirji vsako prvo nedeljo v mesecu prav tako v Domu Karla Grabeljška. Turnir za marec bo 5. 3. ob 10. uri. Vabljeni!
Ali je Dani Mattias »vrhniški« smučarski samotar
Ne moremo mimo tega, da smo na alpskega smučarja Danija Mattiasa kar nekoliko pozabili. Že v letih 1992 in 1993 je pokazal čredne smučarske rezultate predvsem kvaliteto v mlajših kategorijah. Nato seje v marcu leta 1993 poškodoval in smučarska sezoan 93/94 se je zanj končala.
. Z vso zagnanostjo in voljo je premagal poškodbo in pričel trenirati za sedanjo smučarsko sezono 94/95 že julija 1994, septem-
bra
Pa je opravil prve treninge na snegu v Švici.
in ^an'Je ' 8-letni dijak tretjega letnika športne gimnazije v Šiški ima status člana C slovenske reprezentance. V njej je lOmladih Perspektivnih smučarjev, ki naj bi v prihodnje zamenjali Koširja, Unca, Grilca in druge. Z izgubljeno enoletno smučarsko sezono d '^v*3'1 tud> precej FIS točk, kar mu na sedanjih tekmovanjih Prinaša slabše štartne številke. Kot klubski trener ga v letošnji ezoni spremlja Janez Vehar, saj bi bil tako večkrat prepuščen memu sebi, ko ni reprezentančnih obveznosti. Zaradi pomanj-i, n^.a.snS8a je moral Dani večino treningov opraviti v Avstriji, ion«ln   ici in zaradi tega je bila prva FIS tekma šele 4. januarja ly»5 v Avstriji.
Februarja je bilo državno prvenstvo na Pohorju, kjer je v kate-
goriji starejših mladincev v smuku osvojil 4. mesto, v super G 3. mesto in v veleslalomu odlično drugo mesto.
Udeležil se je okoli 30 tekem za FIS točke sirom Evrope in v zadnjem času tudi v Sloveniji. V avstrijskem AtTERNMARK-TU je bil v smuku 8, na Ravnah na Koroškem pa je v slalomu tudi osvojil 8. mesto. Ob tem je treba poudariti, da so ta tekmovanja v absolutni kategoriji, kjer nastopajo lahko vsi smučarji ne glede na starosti. Največji uspeh pa je dosegel 23. februarja v Avstriji, kjer je na avstrijskem državnem prvenstvu za mladince v veleslalomu osvojil 27. mesto in bil drugi najboljši Slovenec. Največja pridobitev pa je bila v tem, daje pridobil veliko novih FIS točk in bo vnaprej imel boljše štartne številke.
Prav gotovo letošnji rezultati kažejo viden napredek mladega smučarja, ne glede na enoletno odsotnost na smučarskih tekmovanjih. Celo pridobil je FIS točke in želja za naprej je, da bi postal član B reprezentance.
Največji problem pa je pokrivanje finančnih stroškov. Nekako do novega leta je bil v breme slovenske reprezentance, sedaj pajc prepuščen predvsem financiranju staršev in sponzorjev, čeprav bi moral tudi vrhniški smučarski klub prispevati svoj delež. Ne smemo pozabiti, da po vsej Evropi in Sloveniji vedno nastopa za SK Vrhnika in ime Vrhnike ponese preko širnih meja.
Ob pogovoru z mladim smučarjem, trenerjem Veharjem in njegovimi starši je bilo slišati, daje Dani na tekmovanjih vse prevečkrat osamljen, da se vodstvo SK Vrhnika neodgovorno in mačehovsko obnaša, čeprav sta z Mojco Suhadolc najboljša
vrhniška smučarja. Ne glede na to pa ne zmanjkuje volje do treningov in tekmovanj, celo šc z večjim zanosom in zagnanostjo se loteva nadaljnjih smučarskih načrtov. Na koncu pa se Dani Mattias zahvaljuje sponzorjema: Pleško Cars, d.o.o., iz Brezovice pri Ljubljani in Mizarstvu Janez Kogovšek iz Velike Ligojne za vso pomoč ter Športni zvezi Vrhnika za korektno in dobro sodelovanje. ^ ^
Zadnja novica
Dani Mattias je 25. 2. in 2. 2. na lis tekmi v Kranjski Gori v veleslalomu osvojil 10. in 6. mesto in to v absolutni kategoriji. Se en uspeh več za mladega smučarja.
Mali oglasi
w najem oddam njive blizu Bistre. Tel. 753-276.
PRODAM — diano 6 L, letnik. 78, z letno streho, registracija julij 95; — računalnik AMIGA 1200, star 1 leto, miško s podlago, literaturo, 2 jpysticka, 180 disket. Informacije: tel. 061/755-087.
Med Sinjo Gorico in Drenovim Gričem" prodam njivo — 1/2 ha; informacije po telefonu (061) 791-270 (Opeka).
Inštruiram matematiko, fiziko in kemijo za srednjo in osnovno šolo. Informacije po telefonu 752-358.
Nudim inštrukcijeiz angleščine za osnovno šolo. Telefon zvečer:. 752-188.
Mehanika C, E kategorije, starost do 30 let, zaposlim. Stane Čepon, Lesno Brdo 24, Vrhnika.
Inštruiram matematiko in angleščino za osnovno šolo. Tel. 753-436.
Na Zapalni pri Vrhniki se je izgubila navadna, sivoti-grasta muca. Je prepoznavna, ker ima vidno poškodovano desno oko (rjave barve).
Če se je morda zatekla k vam ali ste jo morda kje videli ali opazili, vljudno prosim, spročite po telefonu 744-003 (KOVAČ) do 19. ure ali pa po telefonu 737-146. Najditelja čaka skromna nagrada.
POZIV
NEZNANEMU
SEKAČU!
Pozivamo osebo, ki je sekala (vede ali pomotoma) smreke in bukovino v zgodu, imenovanem »ČEŠNOVC«, levo nad vodnim zajetjem v STAJAH, da se takoj po telefonu ali osebno javi lastniku gozda (telefonska številka in naslov sta v uredništvu časopisa), če se želi izogniti kasnejšemu sodnemu pregonu (policija, sodišče)!
20. 2.1995
KAMNOSEŠTVO SVETE, s.p.
p. Preserje, Jerezo 97, tel./fax 061 /631
294
IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN OBNAVLJAMO
— nagrobnike, lučke, vaze
— KunmjsKe, gostinske pulte
— mize
VEČ kot 20 različnih nagrobnikov vedno na ogled od 7. do 17.
ure.
Adriatic
9 ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA, d.d. Agencija na Vrhniki in v Borovnici.
Vrhnika:
Jelovškova 6; tel.: 756-110 Borovnica:
Cenkarjev trg 4; tel. fax.: 756-133 Paplerjeva 14; tel.: 746-700
Vam nudi ugodna zavarovanja: požarno, stanovanjsko, zavarovanje gospodinjskih strojev in aparatov, zavarovanje pred vlomom, zavarovanje stekla, zavarovanje živil v zamrzovalnikih, strojelomno zavarovanje, zavarovanje računalnikov, zavarovanje odgovornosti, avtomobilske odgovornosti in kasko zavarovanje, zavarovanje prireditev, živali, posevkov, nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje ter turistično zavarovanje.
NOVO IN UGODNO:
Vsem zavarovancem Adriatic za prostovoljno zdravstveno zavarovanje nudi 10% popusta pri požarnem in stanovanjskem zavarovanju.
Delovni čas: pon., tor., četr. od 8. do 15. ure sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 8. do 13. ure
		•
		• dvižna garažna vrata HORMAN
		• montaža in nabava avtomatike za
		odpiranje zapornic, garažnih in
	SV	dvoriščnih vrat
	(Avli dR) ill	• montaža domofonov in videofonov
	JelLIPli	• elektroinstalacije
		• strelovodi
I  Drenov Grič 33		
61360 Vrhnika		PILTAVER ANTON
Tel./Fax: (061) 755 443		
	INFORMACIJE:          dopoldne od 7.00 — 8.00 ure	
		popoldne po 16.00 uri
A.
VTOMATERIA
TRGOVINA, Ljubljanska 29 61353 BOROVNICA tel.: 061/746-264
— rezervni deli za vozila GOLF, RENAULT, ZASTAVA
— material po naročilu
— izpušni sliemi
— hidravlična olja
— motorna olja, masti
— filtri
— antifriz
— dodatki proti zmrzovanju nafte
— svetlobna telesa
— akumulatorji
— dodatna oprema
— avtoprevleke
— amortizerji Monroe del. čast
pon.-pet. 9.00 — 12.00 — 15.00 — 19.00 sob. 8.00 —12.00
iaL
Jarkice, rjave, različnih starosti, bele za dopitanje,
m
pakiran kurji gnoj prodajam vsak delovnik.
Voljčeva 12, Vrhnika, telefon (061)752-322.
JORDANOV KOT, RIMSKA C. 33 Log pri Brezovici telefon: 061/653-188
vas vabi v hram zdravja, športa, rekreacije in sprostitve! NUDIMO:
— fitness vadbo na trenažerjih
— aerobiko
— steep aerobiko
— krožno vadbo na fitness orodjih
— vadbo za otroke od 6. do 10. leta
— streaching in relaksacijo.
Odprto imamo vsak dan od 17. do 22. ure!
AVTOPREVOZNIŠTVO
JANEZ VEHAR
Bevke 115, Vrhnika telefon: 061 /653-877
NUDIM PREVOZE:
• s 3-tonskim tovornjakom
• s 7-tonskim tovornjakom
Se priporočam podjetnikom v vrhniški In borovniški občini
KONTO - 31RO-
RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKE STORITVE
Jasna Grošelj, s.p.
Vrtnarija 12/c 61360 Vrhnika tel.: 061/75-44-64
SAMO KRI NADOMESTI KRI!
Vabimo vas, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v občini Vrhnika
v četrtek, 30., in petek, 31. marca 1995, v prostorih Male dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki, od 7. do 13. ure.
ČLOVEK ČLOVEKU — KRI ZA ŽIVLJENJE!
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA VRHNIKA
Šiviljstvo BIRD BIŠČAK IRENA
VERD 210, VRHNIKA (PROTI BISTRI) tel. proizvodnja 061/752-612 doma 061/755-577
V NAŠI PROIZVODNJI LAHKO ZA SVOJE OTROKE (od 1/2 do 10 let) IZBERETE:
— HLAČE za pomlad — poletje (žamet, deftin, platno)
— bele, pisane BLUZICE in SRAJČKE (dolg in kratek rokav)
— termovelur JOPICE in BREZROKAVNIKE
— trodelen krstni komplet
— OBLEKICE
— OBLAČILA PO MERI za različne priložnosti (BIRMA, OBHAJILO, VALETA)
Vse nudimo po proizvodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji!
Odprto imamo vsak dan od 7. do 14.30, popoldne pa v ponedeljek, sredo, petek od 17. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure.
SE PRIPOROČAMO!
COM-TAR d.o.o.
AVTO ŠOLA VRHNIKA
ŠOLA S TRADICIJO IN Z DOBRIM USPEHOM
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov A, B, C, E in F kategorije.
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV DIJAKI IN ŠTUDENTI POPUST ZBIRAMO PRIJAVE ZA TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM
TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA
Ponujamo vam počitnice in izlete priznanih
turističnih agencij: KOMPAS, GLOBTOUR, SLOVENIJATURIST, M&M, A&B, RELAX, ROYAL, PALMA, GRUBER, ATLAS, ODISEJ...
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA - PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
LINA
POMOČ IN SVETOVANJE
Nudimo kakovostno, hitro in poceni pisanje na računalnik ter fax storitve.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, VRHNIKA telefon/fax: 755-828
URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18., ure _torek, četrtek in petek od 9. do 15.30.
N.
AS ČASOPIS
Sinja Gorica 109, Vrhnika Telefon 754-199
NUDIMO VAM:
- PIZZE PO ŽELJI
- HLADNE PREDJEDI
- JEDI PO NAROČILU
- MORSKE POSEBNOSTI
- JEDI NA RAŽNJU
- JEDI Z ŽARA
- SLADICE IN SLADOLEDE Sprejemamo naročila za skupine, poroKe, rc večerje in zaključene družbe. . (061) Rezervacije sprejemamo po teieronu v
7V5sako9s9obot0 igra živa glasba. Skupinam nad 20 gostov nudimo od 10 do 20% P0Pu^fD0Streibi Obiščite nas in se pgprigjj <$&ffilB.
V SPOMIN
v igri in boju naslednjimi be-
Miloš Rijavec
L februarja smo na vrhniškem pokopališču spremili na zadnji poti Miloša Rijavca. Od njega se je poslovil njegov mladostni tovariš Nace Grom sedami:
Tovariš Miloš!
Od Zveze borcev sem pooblaščen, da ti na zadnji poti izrazimo globoko zahvalo za vse, kar si zavestno in vestno storil med NOB, v letih obnove in graditve ter v sami organizaciji. Hvala ti...
Dragi Miloš!
Zal, prezgodaj si omahnil... Tolaži nas le pomisel, da to m nikomur prizanešeno.
Naj mi bo dovoljeno, da ob tem, za vse nas bridkem trenutku, spregovorim Se nekaj, pravzaprav osebnih misli. Žal je tako, da sem zdaj, ko te ni več, izbrskal nekaj spominov nate, na naše otroške igre, na resna mladeniška leta in druge okoliščine in dogajanja, povezana s tabo in z nami — nekoč in zdaj.
Kako veselo smo se igrali otroci Hriba, Gradišča in Kli-sa! Kako brezskrbno smo sku-Paj trgali hlače in čevlje na dr-salnicah na klancu okrog oreha Pod hišo Kadeletovih, kurili kres na Drči ali se namakali v mrzlem zajetju v Starem mal-nu. Otroci kot otroci. Toda dozdevati se mi hoče, da si bil ti že takrat bolj resen, zadržan in <ih; bolj kot drugi. Toda prav gotovo ne zato, ker bi slutil, da ^ bo naša otroška igra kmalu spremenila v vojne igre, v resna dejanja, ki so nas v hipu oblikovala skorajda v odrasle. Okupacija in hkrati upor sta otroštvo sprevrgla v posebno, enkratno in že kar možato poslanstvo. Tudi ti, skupaj z Nušo, Tone-lom, Regino, Gusteljnom, Andrejem, Jožetom, Marto, Micko, Bronko... in še z dolgo, mlado ter pokončno vrsto, si se opredelil za resnico in svobodo, za trdno in zanesljivo zaledje borcem v slovenskih gozdovih.
Igro in šolo si podredil — včasih kar naivno nevarnemu,
toda svetlemu aktivizmu deklet in fantov Cankarjevega mesta in dal delež k skupni zmagi in — svobodi.
Res da je od takrat minilo že pol stoletja, da imamo zdaj mirne in nemirne brige, toda zdi se, kot da se le še na zadnjih slovesih spominjamo, kaj vse je prispevala vrhniška mladina — in ti med njimi — tudi v letih po vojni k obnovi in graditvi domovine... Saj to je zgodovina naše mladosti?!
Dragi Miloš, svoje dejavnosti si usmeril v ljubiteljstvo, v mo-delarstvo in jadralstvo, radioamaterstvo ti je bilo pri srcu, leta in leta si deloval v borčevski organizaciji, v LIK-u, in v občinskih organih.
Naš globok poklon velja tudi tvoji plemeniti skrbi, ki si jo nesebično in predano, s svojimi najbližjimi, izkazoval svoji materi.
Toda, besede so le besede; nemočne, ko jih izrekamo ob slovesu. Kljub temu, naj mi bo ob koncu — preden te zagrne sosed France — še enkrat dovoljeno, da povem še tole.
To zadnje počivališče, ima, mislim, še drug pomen... Skupaj s tabo in tvojimi smo sočustvovali v bolečini, ko ste se poslavljali od Tonija in skupaj z nami spoznavali, kako krivična, nepravična in tudi ohola je —pod čudno taktirko usode, ki ne zmore pravično odmeriti svojega početja — lahko gospa, ki sicer obišče vsakogar... Stric Miloš, bodi dober sosed nečaku, kot si bil dober v življenju.
In, in spomnim se, da sva skupaj zrla — tamle pod kozolcem — na tujo četo, kije ustrelila tri mlade partizane... Mar nisva takrat postala močnejša?
In ko se teh fantov in njihovega poslanstva nenehno spominjamo, postajamo odpornejši v tegobah. Prepričan sem, da boš tudi ti doživljal take žlahtne spomine.
Dragi Miloš, hvala ti! Naj ti bo topla tvoja — naša zemlja! Slava tovarišu Milošu! Sorodnikom pa izkazujemo sočustvovanje in izrekamo iskreno sožalje.
FEBRUAR—MAREC 1995
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega ata
Ivana Podržaja
*e 'skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose: °°m, posebno družini Centa za vsestransko pomoč, in vsem, ki »te darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za "Pravljen cerkveni obred, pevcem, gasilcem iz Brezovice, vsemu osebju ZD Borovnica in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
TEHNIČNI PREGLEDI
ZA TRAKTORJE - OBVESTILO
Upravna enota Vrhnika, Tržaška c. 1, obvešča vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bo podjetje AVTOHISA LJUBLJANA — tehnični pregledi opravljalo tehnične preglede za traktorje in traktorske priklopnike na Vrhniki in Borovnici naslednje dneve:
VRHNIKA: — petek, 24. 3. 95, od 8. do 17. ure in — sobota, 25. 3. 95, od 8. do 13. ure ter
BOROVNICA: — sobota, 1. 4. 95, od 8. do 13. ure.
Hkrati s tehničnimi pregledi bo poskrbljeno tudi za evidentiranje traktorjev in traktorskih priklopnikov (izdaja novih evidenčnih tablic in prometnih dovoljenj). Zato s seboj prinesite dokazila o lastništvu za vozila (prometna dovoljenja, pogodbe, račune, carinske deklaracije, pravnomočne sklepe o dedovanju, v primeru, da je dosedanji lastnik pokojni) ter osebne izkaznice.
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
VRHNIKA
NA VRHNIKI
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
Na Cakarjevem trgu 6 (staro kegljišče) — poleg avtobusne postaje
Telefon: 061 756-210, 756-211 (tudi fax) AKCIJSKA PONUDBA:
1. Motorne žage HUSQARNA vseh tipov na 1 + 3 čeke
F — 36 45.000,— F— 61 60.445,— F — 266 74.995,—
2. Betonski mešalci 50 I LIV 41.033,— sit samokolnica 5.198,—sit
3. REZERVNI DELI za TAM, ZASTAVA — INVECO
4. REZERVNI DELI za osebna vozila GOLF, ŠKODA, ZASTAVA, LADA 126 P
5. ITALIJANSKO ROČNO ORODJE FELISATI (razno) primer: stabilna krožna žaga s pomikom rezila in pod kotom
tip T-770 W 64.272,— tip T-777 Cl 102.511,—
6. AVTORADIO Z ZVOČNIKI CLARION — zastopstvo
Možen kredit od 6 mesecev do 3 let glede na vrednost
Del. čas 8.00 — 12.00,15.00 — 19.00 sobota 8.00 —12.00
NUDIMO VAM TUDI GORILCE THYSSEN na olje do 6 čekov po posezonskih cenah vseh tipov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Miloša Rijavca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in mu lajšali bolečine. Iskrena hvala za vsa pisno in ustno izražena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Stržinarjevi, dr. Draš-lerjevi in Domu upokojencev, dr. Lovrenčiču in nečakinji Anki Ščukovt za nego, zdravljenje in lajšanje bolečin; g. Nacetu Gromu prisrčna zahvala za besede slovesa in Klubu letalcev za simbolični zadnji pozdrav.
Vsi njegovi
23
Dragi Vrhničani
in Vrhničanke, HVALA VAM!
Prostovoljno gasilsko društvo VRHNIKA se Vam vsem najlepše zahvaljuje za podarjene zneske ob obisku naših članov na Vašem domu. Naš koledar naj Vam služi, da bil bi vsak dan v tem letu srečen za Vas, za nas gasilce pa ob Vaši pomoči kupljeni avtomobil uporabljen le za vaje. Zavijajoča sirena na njem namreč ne pomeni nič dobrega. Dobro pa pomeni za nas odziv na prošnje delovnim organizacijam. Tako se na ta način zahvaljujemo Liku Vrhnika, Corning Vrhnika, stranki ZLSD Vrhnika ter vsem, ki ste nam v bodoče • še pripravljeni pomagati.
ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! POZDRAVLJAMO VAS Z GASILSKIM
POZDRAVOM
V SLUŽBI UUDI — NA POMOČ! GASILCI PGD VRHNIKA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
Ivana Jurjevčiča
z Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli pomagali. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Rusu, ZB za poslovilne besede, IUV, ISKRA ANTENE, pevcem in trobentaču. HVALA VSEM.
Žalujoči: žena Frančiška, hči Majda z družino in drugo sorodstvo
V SPOMIN
Ivan Jurjevčič
3. februarja smo se na vrhniškem pokopališču poslovili od tovariša Ivana Jurjevčiča. Rodil se je leta 1914 v obrtniški družini. Njegova mladost je bila težka. Iskal je delo in leta 1930 se je zaposlil v kamnolomu na Verdu. Tedaj je organiziral skupino mladih borcev Krekove
mladine. Ker je to mladino povezal s slovenskimi skojevci, so ga orožniki zaprli in zasliševali. Ob izpustu so mu prepovedali nadaljnje delovanje.
Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo OFna Vrhniki. Po osvoboditvi je nadaljeval s svojim delom v borčevski organizaciji, dokler zaradi bolezni ni ostal samo še član.
OO ZZB Vrhnika
ZAHVALA
V 26. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustila hči, sestra in
teta
Katarina Telban
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom£*^£g&* iz VVZ Podlipe, ter vsem, ki ste jo spoštovali. Hvala za izrečeno ustno inpisno sožalje, za darovano cvetje sveče in za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti! Hvala vsakemu posebej!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene in mame
Justine Gojdine
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečene tolažil-ne besede.
Mož Ivan, sin Mirko in nečakinja Tanja
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
(S. Gregorčič)
Ob tragični smrti sina, brata, svaka in strica
Antona Pezdirja
iz Gragomerja, Ob gozdu 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vsestransko pomoč. Najlepša hvala gasilskemu društvu Dragomcr-Lukovica za vso pomoč in izkazano poslednjo čast. Hvala pevskemu zboru Dra-gomer za čutno zapete pesmi. Zahvaljujemo se sodelavcem UNITAS-a in delavcem LIKA za darovano cvetje in izkazano sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. S hvaležnostjo še enkrat HVALA vsem, ki ste se od njega poslovili, ga pospremili na njegovo zadnjo pot in mu darovali cvetje.
Oče in brat z družino
ZADNJE SMUČARSKE NOVICE
Mariborska »Lisica« prinesla Mojci Suhadolc uspeh
Vsoboto, 25. februarja je Mojca Suhadolc v tekmi za svetovni pokal ter za »Zlato lisico« v veleslalomu na mariborskem Pohorju dosegla fantastično 5. mesto, kar je gotovo uspeh v karieri. S tem je ovrgla pesimistične napovedi o njeni nadaljni športni poti, ko nikakor ni mogla doseči vidnega rezultata, saj je bila zaradi poškodbe eno leto odsotna z belih poljan. Z vso zagnanostjo se je vrgla v treninge za smučarsko sezono 94/95.
Prvi viden rezultat je dosegla 8. januarja v HAUSU (Avstrija), kjer je v veleslalomu zasedla 23. mesto. Kot sama pravi, je bila to tudi prelomnica v njeni psihološki pripravi, saj je vedela, da po napornih terningih mora priti uspeh. Že v nemškem zimskem središču Garmish-Partenkirchen je v hitri disciplini super G dosegla 13.
Mojca Suhadolc na Pohorju prejema čestitke. (Foto Tomaž Skale)
Cankar in kolesa
Res je, daje naš največji Vrhničan, pisatelj Ivan Cankar, večkrat prehodil pot z Vrhnike v Ljubljano in nazaj peš, saj je bila takrat zelo skromna izbira prevoznih sredstev. Zdaj pa se mu ponujajo različna kolesa, vendar jih samo nemo opazuje in si misli svoje. Najbrž ni v ponos, da je njegov spomenik obdan s »parkiranimi« kolesi, ki so celo z verigo pritrjeni na ograjo. Res je, da še vedno ni preskrbljena kolesarnica, ki bi jo lahko uporabljali Vrhničani, ki se pripeljejo do avtobusne postaje s svojimi dvokolesnimi konjički. Pa poglejmo, kaj predvideva oziroma predpisuje Odlok o ureditvi cestnega prometa iz leta 1983:
V. PROMET KOLES Z MOTORJEM IN KOLES
19. člen
Na javnih prometnih površinah v naseljih je dovoljeno pustiti kolesa z motorjem in kolesa le na mestih, ki so za to določena, ustrezno opremljena in označena.
20. člen
Uporabniki obstoječih javnih objektov morajo zagotoviti najmanj 5 stojal za kolesa z motorjem in kolesa. Za bodoče javne objekte mora biti s projektom določen prostor in število stojal za kolesa z motorjem in kolesa.
21. člen
Če pomenijo prislonjena kolesa z motorjem in kolesa ob zgradbah, drugih objektih ali pločnikih oviro, se lahko odstranijo na zahtevo cestno komunalnega inšpektorja, delavca milice ali komunalnega redarja na stroške lastnika.
Verjetno je komentar odveč. Kolesa prav gotovo ne sodijo v prostor ali objekt spomenika Ivana Cankarja, »nekdo« pa bi moral zagotoviti »označen« prostor za parkiranje naših koles.
S. S.
NAŠ ČASOPIS
je vrhniško in borovniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. V. d. odgovorni urednik Tone Janežič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen In ga prejme vsako gospodinjstvo. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstotnim prometnim davkom.
Zadnja šahovska novica
Na državnem prvenstvu v šahu za mlajše kategorije so izvrstne rezultate dosegli šahiti Vrhnike, Borovnice in Dragomerja. Prvenstvo je bilo zadnji teden v februarju, organizator pa je bila osnovna šola France Prešeren iz Kranja. Vsi državni prvaki pojdejo na svetovno prvenstvo, drugouvrščeni pa na evropsko prvenstvo. Pa poglejmo izjemne uspehe mladih ša-histov po kategorijah.
Fantje do 16 let:
1. Midorag Stojnic (Vrhnika) in
2. Niko Praznik (Dragomer); Fantje do 12 let:
1. Matej Šebenik (Vrhnika) Pri dekletih do 10 let pa je drugo mesto osvojila Borovničanka Saša Kržič.
S. S.
mesto. Nato so sledila državna prvenstva v hitrih disciplinah v Mariboru, kjer je dokazala, da je Slovenka številka 1 v smuku in super G. V smuku je celo postala že trikratna državna prvakinja.
Svoje dobre forme pa ni mogla pokazati na odpovedanem svetovnem prvenstvu, ki bi moralo biti v Španiji. Nekoliko razočarana je na Švedskem v smuku zasedla 29. mesto, čeprav je na treningih imela rezultate za višja mesta.
No, in prišlo je Pohorje, kjer je eksplodirala in že na prvi progi veleslaloma dosegla 8. mesto. V drugi vožnji, z boljšega startnega mesta, pa je dosegla drugi rezultat in v skupnem seštevku zasedla neverjetno, vendar odlično peto mesto. Na tem veleslalomu so se izkazale vse slovenske smučarke, saj je bila druga Špela Pretnar, četrta pa Urška Hrovat. To je bil res največji ekipni ženski slovenski uspeh v dosedanjih tekmah za svetovni pokal. Mojca pa je dokazala, daje potrebno na njo vedno računati predvsem v hitrih smučarskih disciplinah.
Za vse te uspehe pa se na Vrhniki premalo zavedamo, kaj to pomeni tudi za ugled naše majhne občine, ki pa v športu zraste nad vse oblake in meje. Zato takih mladih smučarjev ne smemo prepustiti samim sebi, ampak jim moramo stati ob strani tudi ob poškodbah in slabših rezultatih.
S. S.
NAGRADNA KRIŽANKA
ŠPORTNA
ZVEZA
VRHNIKA
V Športno zvezo Vrhnika se vključujejo vsa športna društva in klubi iz območij občin Vrhnika in Borovnica. Bogata športna tradicija in tudi dobro skupno delovanje Športne zveze je Vrhniki in Borovnici prineslo veliko dobrih in znanih športnikov. Ti so vsekakor
ponos obeh sedanjih občin, saj sta se oba imena ponesla sirom Slovenije, Evrope in sveta.
Sponzor križanke je Športna zveza Vrhnika, ki bo prispevala tri nagrade:
1. nagrada: letna karta za kopanje na bazenu;
2. nagrada: enomesečni obisk v fitness centru;
3. nagrada: enomesečni obisk v fitness centru;
Izžrebali bomo tri pravilno rešene križanke, katere pošljite do 20. marca na naslov: Uredništvo »Našega časopisa«, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika, v ovojnici s pripisom »KRIŽANKA«.
S. S.
i
Izžrebali nagradne križanke »Orel-Vrhnika«
V prejšnji številki Našega časopisa je bila nagradna križanka sponzorja »OREL, d.o.o.«. Prejeli smo preko 250 rešenih križank ter izmed njih izžrebali tri nagrade:
1. nagrada: bon v vrednosti
8.000,00 sit: Janez Remškar, Log, Rimska c. 9, 61351 Brezovica
2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit: Ivanka Pelko, Cesta na Grič 3,61353 Borovnica
3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit Pavle Molek, Vrtnarija 10B, 61360 Vrhnika.
Vsi nagrajeni prejmejo nagrade pri lastniku podjetja — Jelku Orlu na Upravi podjetja v industrijski coni (bivše tan-kovske garaže). Vsi trije nagrajenci prejmejo tudi reklamne majice.
LE
Ti na ob
p
na l Pm
zasi,
FIL0PUR bo poskrbel, da da bo iz vsake vodovodne pipe pritekla visoko kakovostna pitna voda
FILOPUR temeljito odstranjuje umazanijo, klor, pesticide, težke kovine, mikrobe, barvila ter neprijetne vonjave in okuse.
TEHNICOM doo
Tel: 061/1406-371, 453-516
I J
! I