Gospodar in gospodinja
LETO 1941
20. MARCA
ŠTEV. 12
Gnojenje in brananje travnikov
Se dale? so naši kmetovalci od tega, da bi smatrali, da je travnik prav tako važen v poljedestvu kakor njiva. V poljedelstvu naprednejših držav prav tako kot njive, obdelujejo travnike, jih gnojijo, za-sejavajo in potem negujejo, kakor je pri nas v navadi samo pri njivskih rastlinah. To so tako zvani umetni travniki, ki dona-šajo mnogo več prvovrstnega sena, kot pa r,aši neoskrbovani travniki slabega ali ničvrednega sena. Na umetnih travnikih ee zasejejo samo trave, ki so poznane kot prvovrstne. Z obdelovanjem travnikov in z gnojenjem pa se zatre na njih vsa nepotrebna in manj vredna navlaka, ki odvzema senu njegovo vrednost.
Za ureditev umetnega travnika je najprej treba dobro pognojiti s hlevskim gno-em, potem preorati zemljo in končno zasejati s travnim semenom ter ga pritisniti z lahkim valjem v zemljo. S tem pa še ni vse končano. Še isto leto je treba pravilno oskrbovati rušo z odkosi, dosejavati itd. Tudi v naslednjih letih je treba obdelovati umetne travnike prav tako kot trajne. To obdelovanje se vrši spomladi z brano in valjarjem. Kajti tudi na umetnih travnikih bi se razširil plevel in mah, če bi temu ne posvečali pozornosti in jih s primernim obdelovanjem pravočasno ne zatrli. Razen a je treba umetnim travnikom kakor trajnim dodajati hrano v obliki raznih gnojil.
Naši stalni travniki, na katerih raste trava, kakor je pač veter slučajno nanosil 6eme, naravnost vpijejo po brani, da bi jih vsaj malo očistila od mahu in plevela, ki sta se nabrala tekom let na njih ter v mnogo primerih že čisto izpodrinila dobre trave. Z vsakoletnim brananjem bi se dali travniki kmalu očistiti plevela in razne nepotrebne navlake, ki ne spada na travnik. Obenem pa bi dali boljšim travam prostor, hrano in svetlobo. V zahvalo za trud, ki ga vložimo v obdelovanje, bi nam travniki dajali boljše seno, kar je pri da-Eašnjeme načinu gospodarjenja prav posebno važno; kajti danes je življenje tako
usmerjeno, da se s čim manjšimi stroški in na čim manjši površini pridela čim več prvovrstnega blaga.
Kdaj je treba gnojiti in branati travnike? Čas gnojenja zavisi največ od gnojila, katero uporabljamo. Ako uporabljamo hlevski gnoj ali kompost, je najbolje gnojiti v jeseni ali pozimi, kakor večina po lastnih izkušnjah že dela. Če pa gnoj ali kompost še ni dobro dozorel (vležan), je tem nujnejše, da se gnojenje opravi čim prej. Ako bi gnojili z hlevskim gnojem ali kompostom — če sta povrh tega še nedozorela — kar se Često dogaja — se gnojilo ne more izrabiti, ker ga je treba kmalu odstraniti, da bi mogla rasti trava. S tem bi torej samo povečavali stroške za izgubljeni gnoj in delo, uspeha pa ne bi bilo skoraj nikakega. Če pa gnojimo v jeseni ali pozimi, zimska vlaga odvzame iz gnojila hranljive sestavine in jih odloži na površini zemlje ali v zgornjih plasteh, iz katerih črpajo rastline hrano.
Ako pa dodajemo dušična umetna gnojila ali superloefat in druga lahko topljiva gnojila, je bolje gnojiti spomladi, da nam preobilna zimska vlaga in spomladansko deževje, prehitro ne izpere hranljive sestavine pregloboko v zemljo, kamor ne sežejo travne korenine. Če se to dogodi, je gnojilo izgubljeno in gnojenje ne nudi pričakovanega uspeha.
Travniško brananje se vrši s posebnim! travniškimi (sklepnimi) branami spomladi, ko začne trava rasti. Travniki naj se branajo po dolgem in širokem. Brananje je bolj priporočljivo ob vlažnem vremenu kot pa ob suhem. Najboljši pa je učinek bra-nanja, ako po brananju dežuje. S takim brananjem se ne samo odstrani mah in plevel, ampak se razreze in razrahlja zgornja plast zemlje in s tem odpre dohod zraka v zemljo. Vse rastline moramo namreč smatrati za žive stvari, ki potrebujejo zraka ne samo nad, ampak tudi v zemlji. Zrak v zemlji je nujno potreben za raz-tvorbo rastlinskih kranil. Druga važna
atvar, ki jo z brananjem še dosežemo, je to, da se v zemlji ohrani vlaga, ki je travam nujno potrebna. Z brananjem namreč razrahljamo zgornjo plast zemlje in s tem spravimo to plast v drugačno stanje, kakor so spodnje nezrahljane plasti. V nezrah-ljanih plasteh eo jako majhni prostorčki (luknjice), ki imajo sposobnost, da se voda po njih it spodnijih plasti dviga v višje in končno pride do površine zemlje, kjer izhlapi in je s tem za rastlino izgubljena. Če pa je »gornja plast zrahljana, postanejo te luknjice prevelike, da bi se mogla po njih' voda vzpenjati do površine, ampak obstane v zemlji in je morejo uporabiti rastline za svojo hrano.
Ree je, da se z brananjem poleg plevela in mahu more poškodovati tudi ruša. Vendar so trave proti brani veliko bolj odporne kot pa razni pleveli, ki eo polni vode in zaradi tega mehkejši. Ako je ruša
gosta, ji ne škoduje, ako se tudi močno razrije. Ako pa je redka, jo je treba pod-sejati s travnimi semeni, ali če tega ni, bi ga v skrajnem primeru mogel nadomestiti semeni zdrob. Vendar je pri tem treba biti zelo pazljiv, ker se s semenim zdrobom navadno vnašajo na travnik poleg redkega travnega semena raznovrstni pleveli in tako pridemo iz dežja pot kap. Zato se semeni zdrob priporoča le, ako je ta res od prvovrstnega sena.
Po brananju je priporočljivo tudi valjanje travnikov. Nazadnjaško gospodarjenje pa kaže, kdor še danes trpi na svojih travnikih razno brezkoristno grmovje, ko mu je izkušnja vsako leto pokazala, da okolica grmovja dà najmanj za polovico slabši pridelek sena. Očistite travnike grmovja, kamenja, plevela in mahu, to je podlaga k umnemu travništvu in napredni živinoreji	F. J.
Kmečko vrtnarstvo in tople grede
S prihajajočo pomladjo bodo oživeli tudi kmečki vrtovi. Samevali eo naši kmečki v rtiči, ker ni bilo skrbne roke, ki bi skrbela za njih Toda tega samevanja je konec, kmetijski oddelek banske uprave je pravilno zagrabil ter začel z vso vnemo in vztrajnostjo pospeševati in usmerjati kmečko pridelovanje zelenjave. Preveč smo do eedaj zanemarjati naše v rtiče, premalo smo pridelali zelenjave za splošno ljudsko prehrana Odslej bomo morali skrbeti, da bomo naše majhne vrtiče povečali, dobro in pravilno obdelali, da bomo čim več pridelali. Nič več ne smejo biti naši zelenjad-ni vrtovi zanemarjeni, temveč naj bo v rtič skrbno in z ljubeznijo negovan. Za ljudsko prehrano ni važno samo meso in kruh, ampak prav tako tudi zelenjava v sveži aH konzervirani obliki. O vsem tem so nam živa priča drugi narodi, ki so zgradili in še gradijo nešteto tovarn za konzerviranje različnih sadnih in vrtnih pridelkov. V teh tovarnah predelajo ogromne količine sadja in zelenjave, ki potem služi za prehrano ljudstva in vojske Danee vojaki na fronti ne jedo samo mesne, temveč tudi sadne in zelenjavne konzerve, kar je za odpornost Človeškega telesa nujno potrebno. Tudi pri nas bi morali misliti na takšne stvari, tako pa uživamo samo tiste sadne in zelenjavne konzerve, ki jih naše gospodinje same naredijo. Kdor hoče konzerve kupiti, jih mora
drago plačati, ker so večinoma tujega izvora. Če se nekaterim državam izplača uvažati zelenjavo in sadje za predelavo, bi se nam, ki sami vse to pridelamo in bi lahko še več pridelali, najbrže tudi izplačala predelava.
Danes bomo morali vse storiti, da bomo našo zelenjadno proizvodnjo povečali. K različnim ukrepom, ki so potrebni, spada tudi topla greda. Napredno in dobička-nosno vrtnarstvo je danee brez toplih gred nemogoče. Zato vidimo, da imajo trgovski vrtnarji, katerim je vrtnarstvo poklic in zaslužek, najbolj sončen prostor na vrtu odmerjen za tople grede. Brez toplih gred ne moremo pridelati zgodnje zelenjave ne za dom niti za trg. Prav tako ne moremo brez toplih gred pridelati zgodnjih sadik, za pridelovanje zelenjave na vrtu. Tople grede so koristne in nepogrešljive. Toda ravnanje s toplimi gredami je kočljivo in še izkušenim vrtnarjem včasih dela preglavice. Za ravnanje s toplimi gredami je potrebno nekaj znanja, prakse in dosti časa. Prav tega pa naši kmečki vrtnarji še nimajo. Vsa navodila boste dobili v novi knjigi: »Več dobre zelenjave«, ki jo je napisal inž. Jeglič in izdala Kmetijska zbornica letos. Knjiga bo našim kmetom omogočila, da bodo na svojih vrtovih pr'delali zgodnjo zelenjavo, ki je danes prava redkost	F. S.
Spremembe po udomačeniu
živali so, odkar obstaja svet, živele, se množile in umirale v naravi po modrih in globokih zakonih, ki vladajo v njej. Njihovo življenje je bila večna borba za obstoj. Mučil jih je glad v hudi zimi, noč in dan je prežal na nje eovražnik, jih preganjal in napadal iz zasede. V tej večni borbi za obstoj se je obdržal le tisti, ki je bil dovolj močan, odporen in sposoben, da se je izognil smrti.
Skoraj vsi živali v naravi imajo lastnost, da se prilagode. okolici, prevzamejo njeno barvo in večkrat celo obliko, da jih sovražnik ne opazi tako hitro. Ce presenetiš jerebico z mladiči, stara odleti, mladiči ee pa razgube in naeitkrat ne vidiš ničesar. Počasi pa le opaziš, da se giblje neka kepa in če dobro pogledaš, boš v njej spoznal mlado jerebico, ki je čisto podobna rjavi kepi v brazdi. V polarnih krajih, kjer vlada večni led in sneg, so tudi živali bele barve. V nižini so kače temne, vse višje postajajo svetlejše in visoko v skalovju so modrosive. Včasih se dogodi v naravi, da se iz neznanih vzrokov kaki živali nenadoma spremeni barva. Znane so, čeprav redke, bele vrane, beli fazani ter bele ali lisaste srne in lisice. Vrstnice so jih nekam izogibljejo in tudi sovražnik jih kmalu opazi in uniči. Zato so ostale vrste skozi dolga stoletja tako stalne. Ko si je flovek žival udomačil, ji varovalna barva ni bila več potrebna. Vsaka sprememba je človeka veselila in kmalu si je vzgojil živali različnih barv. To se je tako stopnjevalo, da moremo danes dobiti skoraj vse vrste živali v vsaki barvi. Posebno pri zajcih in golobih je izbira barv zelo pisana.
Tudi v velikosti ne najdemo pri divjih živalih velikih razlik. Gospodar pa je kmalu opazil, da nekatere boljše izkoriščajo krmo in tudi boljše rastejo. Postale so večje od vrstnic in obdržal jih je za pleme. Veselile pa so ga tudi spremembe v nasprotni smeri. S posebnim zadovoljstvom je od-biral prav male živali-pritlikavce, ki so mu bile v zabavo in razvedrilo.
Važnejše kot barva in velikost pa so ipremembe nekaterih notranjih svojstev. Pri živalih v prosti naravi se še danes pojavlja spolni nagon samo ob določenem îasu. Samica koti v času, ko so dovolj ugodne prilike, da prehrani mladiča, ki še toliko odraste, da more prenesti prihodnjo rimo. Izven tega časa spolni nagon ne na-
stopa In neoplojena samica čaka do prihodnjega leta. Periodično porajanje nagona je v ozki zvezi z vmerenskimi razmerami in 8 prehrano, in je stalno. Ce pri kaki živali le nastopi izjema, se narava sama hitro maščuje. Samica koti v neugodnem času, pogine ji mladič in večkrat tudi sama. V hlevu ne preti živalim več nevarnost pred mrazom in drugimi vremenskimi neugodnostmi. Tudi za hrano je človek preskrbel in jim Je tudi pozimi nudi dovolj. Ni bila več potrebna stroga perioda in spolni nagon je nastopil pogosteje. Razumni človek je to videl in izkoristil. Danes sami določamo, kdaj nam naj živali kotijo, saj jih lahko pripuščamo skoraj vsake tri tedne. l'a navidez majhna izprememba je za današnje gospodarstvo zelo važna I Pameten gospodar si uredi svoj hlev tako, da ima vedno kako mladovno kravo v hlevu in tiha vedno enako količino mleka. Opazimo pa še danes, da je največ telet na trgu poleti, dočim jih pozimi in v zgodnji pomladi primanjkuje. Naše krave so pozimi pogosto nepravilno, preslabo in enostransko krmljene. V hrani manjka vitaminov In spolni nagon redkeje nastopi. Sele ko dobijo zeleno krmo in pašo, se ta nedostatek popravi.
Boljša oskrba In prehrana Je vplivala tudi na mlečnost. Mleko je prva hrana mladiču in ga imajo divje živali le toliko, da mladiča odrede. Naše krave pa molzejo še dolgo potem, ko smo tele odstavili. Večkrat niti ne presuši In molze do drugega teleta. Z boljšo krmo in odbiro eo dvignili mlečnost krav letno na 5000 litrov in še več.
Tako Je Človek znal Izkoristiti sposobnost spreminjaja in prilagojevanja domačih živali. Včasih pa je šel v svojem stremljenju predaleč. Ni računal, da se gibljejo vse te spremembe v določenih mejah. Ce jih je prekoračil, se je narava brezobzirno maščevala.	J. P.
Ob časn, ko razsaja Križa, pojdi takoj v posteljo, če te sili na Dlato in devaj na trebuh v volnene rute zavite vroče otrobe, in pij čaj bezgovih jagod in mete. Žganje in vino škodujeta, tako tudi vsako odvajalno sredstvo. Uživaj kurjo juho z rumenjakom in majaronom. Katarjev želodec tudi juhe ne prenese, jemljl. večkrat par žlic ruskega čaja. Treba je zdravnika.
Zakon - denar - sreča
»Zakoni se sklepajo v nebesih, sem nekje čitala. In taki zakoni so srečni. Medsebojna ljubezen, ki temelji na božjih zapovedih, medsebojno spoštovanje, razumevanje prinese srečo in blagoslov med mlado poročenca in pozneje preide ta blagoslov v hišo in v družino.
Kako strašno pa greše starši, ki gledajo samo na denar, na ugled, ki ga naj ima njihova snaha ali njihov zet. Koliko nesrečnih zakonov se je stvorilo iz tega, zakonov, ki so živi pekel, brez sreče in blagoslova.
Fant začuti v sebi klic po družici. Klic po dekletu, ki naj bi bila njegova žena, mati njegovih otrok, gospodinja njegovega doma, zvesta tovarišica na njegovi življenjski poti. Morda ima tako dekle že zbrano. Vse vrline ima, ki so potrebne za srečo v zakonu. Samo nekaj nima: denarja. Bogata nil Fant pa je sin premožne hiše. In ko stopi fant pred očeta in mater, da jima pove, katero dekle si Je izbral, se prične njegova trnjeva pot. Starši se z vso silo, z vsem svojim vplivom postavijo proti dekletu. Sto in sto napak vidijo na njem, namišljenih in neresničnih in to samo, ker ni — bogata. Najprej poskusijo s fantom na lep način — s pregovarjanjem. Ako to premalo izda, z natolcevanjem in obrekovanjem dekleta. Če še to ne pomaga, pride na vrsto grožnja. »Razdedinim te, nič ne dobiš, če to in to vzameš! Lahko greš za hlapca in grunta ne dobiš. Kaj boš s tako, ko nič nima, saj ji boš še »kikloc moral kupiti!« Take in podobne grožnje sliši fant vsak dan.
ia res se zgodi, da fant posluša starše. Taradi miru v hiši, zaradi grunta klone. Pusti dekle in vzame tisto, ki jo imajo mor-tta starši zanj pripravljeno, a pozabiti ne more orne, ki io je imel resnično rad, ki mu Je bila v duši in v krvi.
Ree, saj Je včasih srečen tudi s to, ki •o mu jo poiskali starši. Včasih, pravim. Večkrat pa je s takim prisiljenim, na denarju zidanem zakonu konec sreče fantove. Dota, ki jo je dekle prineslo v hišo, se je porabila pri hiši. Popravil se je 'hlev, dokupila njiva ali gozd. Grunt se je pač povečal in obogatil. A v tej novo dokupljeni njivi ni srca. To ostane mrzlo in hladno in se ne more ogreti s še tako veliko doto.
Tako pride večkrat med zakonom do nesporazumov, prepirov, moževega pitja in zapravljanja.
Poznam družino. Sina edinca je imela.
Precej premožnih staršev fant se je zagledal v revno, a lepo in pošteno dekle. Staršem pa dekletova revščina ni šla v račun. Pregovarjali in pregovorili so sina, da je vzel ono, ki so mu Jo izbrali starši, svo'o izvoljenko pa pustil. Dekle Je šlo v neki zavod, kjer je še danes, pridna, delavna in je vso ljubezen žrtvovala ubogim siromakom in po njih Bogu.
Fant pa je v zakonu videl vso nesrečo, ki Jo prinese zveza brez srca in duše. Namesto, da se Je dom z lepo nevestino doto še bolj dvignil, je popolnoma propadel. Mladi zakonec je začel piti. Ko so pred leti hodili naši ljudje v Francijo za delom, je odšel tudi on. Doma j epustil ženo in malega otroka. Staršem pa je dejal: »Hoteli ste denar, pa bo kmalu revščina pri nas. Izbrali ete mi ženo, ki .jo nisem imel rad, pa jo imejte sedaj vi radi. Meni pa ste uničili življenje U Dva rodova trpita zaradi staršev.
Sto in sto je takih resničnih življenjskih zgodb, mnogo jih poznam sama, ko sem preživljala več let po vaseh in opazovala življenje vaščanov.
Res ni na mestu poročati se, če nimaš nič in od nikoder ne dobiš nič. A pridne roke in medsebojna ljubezen stvorijo nekaj. Bog pomaga in živi ee. Saj,, kjer je ljubezen, se tudi več in lažje vse potrpi.
Stanovala sem v hiši, kjer so možili bogati starši edino hčerko. Dekle je imelo zbranega enega, starši drugega. Zmagali so starši, nevesta je šla pred oltar z onim, od staršev Izbranim bogatim fantom. Do cerkve je še nekako zdržala, četudi so ji na dnu oči ležale solze. Pred oltarjem pa se je zavedla vse resnosti trenutka, zajokala na glas in jokala vso poi domov in doma.
Kako so neki »tarši gledali te solze, ki so jih krivi sami, kako njen mladi mož, ki ni bil prav za prav nič kriv pri vsej stvari kot to, da je imel morda rad nevesto, ki je ljubila drugega, njega pa vzela zaradi pritiska od strani staršev.
Kdo premeri in pretehta vse bridkosti takih zakonov, vse solze in molitve žena, vse kletve in trpkosti mož?
Zato, starši! Če se držite besed, da je denar sveta vladar, ne držite se jih pri sklepanju zakonov pri svojih otrokih. Res je treba dati mladini nauke in opomine, ki so zrasli iz vaših izkušenj, a ne teptajte 6rc in ne uničujte svojim otrokom sreče.
--------— -	^IG.
• • •
Mast je draga, povpraševanje po svinjah veliko. Kdor jih ima kaj veS, si bo nabral denarja. Saj se je tudi sicer splačalo gojiti svinje bodisi za domačo porabo, bodisi za prodajo. To velja zlasti Za našega kmeta, ki se prav dobro zaveda koristi svinjoreje. Zato ni čudno, da je stanje še prav zadovoljivo. Nekateri goje še več svinj kot jih morejo dobro prekrmiti. Za krmo igra pri nas vlogo krompir. Koruza in ječmen sta za naše prilike predraga. Računa se, da je za 1 kg masti potrebno svinji le 5 kg koruze. Krompir je manj izdaten in ga rabi svinja najmanj 20 kg za pridelavo 1 kg masti. Ker Je koruza v Banatu doma, ni ïuda, da imajo tamkaj znane špehnaie svinje. Vendar pa se tudi tamkaj ravnajo po ceni koruze. Če je draga, jo dobe svinje manj! Za naše maloposestniške razmere pa je vseeno svinjereja važna, ker omogoča koristno izrabo vseh mogočih odpadkov.
V glavnem gojimo v Sloveniji dve pasmi: požlahtnjeno in žlahtno pasmo. Svinje prve pasme so podolgovate z ohlapnimi ušesi, velike rasti ter so dobre za mast in meso. Goje jo skoraj v vseh okrajih. Žlahtno svinjo, ki je bolj okrogla, s kratkimi ušesi, goje v Prekmurju, v mariborskem, ljutomerskem, brežiškem in krškem okraju. Na Gorenjskem, zlasti v kranjskem okraju goje še črno pasasto svinjo, ki je prav dobra. Kar se tiče pasem, smo lahko zadovoljni. Res je pri naših svinjah manj masti in jo moramo zaradi tega uvažati. Vkljub temu ne moremo stanja spreminjati, ker ne pridelamo sami dovQlj koruze. Za pospeševanje svinjereje pa bi bilo primerno, da bi se sejalo več detelje za plemenske svinje. Tudi banovina skrbi za dobef plemenski naraščaj, vendar zaradi skromnih sredstev ne more kriti vse potrebe.
Koliko je število svinj v Sloveniji, se ne da točno ugotoviti. Stanje ee menja, a najvišje število dosega v jeseni. Računa se, da imamo povprečno do 300.000 svinj. Vsekakor je to število precej nižje kakor pred vojno. Ravno v tem primeru vidimo, kako se stanje spremeni, če nastanejo drugačne prilike. Pogoji za svinjerejo so bil! v Sloveniji pred vojno mnogo boljši. Imeli smo za naše blago dobre in stalne odjemalce v Trstu in na Dunaju. Plemenske svinje so imeli zlasti v ptujskem okraju, odkoder so izvažali pujske na vse kraje, zlasti na Tirolsko in y Istro. Po vojni smo izgubili ta
i pri nas
tržišča. Poleg tega smo sami prišli v neugoden položaj, ker konkurirajo špehnate svinje iz Hrvaške in Banata našim svinjam.
Stanje prešičev jx> posameznih okrajih je precej različno. Tako pride na 100 ha kmetijsko obdelane zemlje v ljutomerskem okraju 78 svinj, v ptujskem 65, v soboškem 50, v krškem 48, v celjskem 48, v brežiškem 42, v logaškem 16, a najmanj v kočevskem 11. Povprečno pa pride v Sloveniji na 100 ha kmetsko obdelane zemlje 36 svinj. V vsej državi pride na 100 ha obdelane zemlje 22 svinj. Največj jih ima Banat 38.
Na 100 prebivalcev pride pri nas 25 svinj, a v vsej državi 20.
Če bomo v bodočnosti obdržali sedanje stanje, smemo biti zadovoljni.
Domača lekarna
Pijanec se strezni, če izpije časo črne kave, v katero si vmešala žličko bukovega pepela. Ali če zavžije 2—i bršlji-nove jagode.
Bodite pozorni, če vas piči muha! Koliko bolezni prenesejo muhe, in koliko smrti radi zastrupljenja je povzročil pik muhe Kmet na Dolenjskem je šel po steljo, zavihal si je rokave in delal. Prileti muha in ga piči nad lahtjo. Tako se je zarila v meso, da jo je komaj izdrl. Doma pripoveduje, da ga boli roka, ker ga je pičila muha. Žena se mu nasmehne: >Kaj bo tak mušji pik!« Drugi dan je bila roka grozno zatečena in zgravniška pomoč prekasna. Profesor iz Ljubljane se je sončil na pesku. Še vedel ni, da ga je pičila muha v hrbet. Ko so klicali zdravnika, je bilo okoli rane vse višnjevo in zatečeno. Usirl >9 v mukah. Neka gospe se je kopala v Savi, in je čutila, ea Џ je pičila muha. Navezala si je hitro m<»-kro oteračo in je hitela k zdravniku, Ж bolnišnici so ji izrezali kos zastruplja nega mesa.
Previdni turisti nosijo s seboj sahnfja!' in se naterejo ž njim, Če jih kaj piči. Њ mnogim je jx»magdlo, da so položili na pik gorko olje ali vroče senene obkladke. Olje, laško ali laneno prevrej ž žajbe-ljem, namoči vanj krpo in devaj kolikor mogoče gorko. Glavno pa je, da pride hitro zdravnik. Dobro je. da se zastrupljeni spoti. Rusi hvalijo češenj na vinu, aa izžene hitro pot, treba je češenj in vino prevreti, nekaj strokov na kupico vina, in gorko izpiti. Zdaj je tudi na kmetih
i vsako hišo »Domoljuba!
bolj y navadi aspirin za potenje, lipov čaj z aspirinom pa deluje bolj kakor sam aspirin. Lipov in bezgov čaj tudi ne škodujeta, aspirin žene sicer na pot, ali drugače uničuje človeka. Uživanje praškov sploh ni dobro za telo, boljša so stara preizkušena domača zdravila naših staršev. Žajbeljev čaj pomaga hitro, č€ boli glava od živcev, črna kava z limono tudi, in marsikaj še — ali praški so pa tako pripravni 1
GOSPODAR
Živina
Ljubljana. V okraju Ljubljana-okolica so zaznamovali dne 4. marca naslednje cene živine: voli I. vrste 11, II. 9, III. 8 din; telice I. vrste 10, II. 8, III. 7 din; krave I. vrste 8, II. 6, III. 5 din; teleta I. vrste 12, II. 10 din: prašiči špeharji 18, pršutarji 14 din za 1 kg žive teže.
Logatec. Po zadnjem poročilu od 1. marca t. 1. so plačevali v logaškem okraju živino takole: voli I. vrste 9.50, II. 8, III. 7.50 din; telice I. vrste 9.50, II. 8—9, III. 7.50 din; krave I. vrste 10, II. 8, III. b—7 din; teleta I. vrste 12—13, II. 10 din,
Kranj. Na rednem ponedeljskem sejmu dne 10. marca je imela živina te cene: voli I. vrste 12, IL 11, III. 9.50 din; telice I. vrste 12, II. 11, III. 9.50 din; krave I. vrste 10, II. 9, III. 7.50- z teleta ne navajajo cen; prašiči špeharji 19—20, pršutarji 17—18 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički 7—8 tednov stari komad 300— 350 din.
Črnomelj. Po podatkih od 4. marca t. 1., ki so prispela iž črnomeljskega okraja, so bile cene živine v tem okraju sledeče- voli 1. vrste 12.50, II. 10—11.50, III. 9 din; telice 11—11.50. II. 9—tO din; krave I. vrste 11, II. 9-10.50, III. 7—8 din; teleta I. vrste 12, II. 10—10.50 din; prašiči špeharji 16, pršutarji 13 din za 1 kg žive teže.
Laško. Poročajo, da so se gibale cene živine v laškem okraju v prvih dneh marca takole: voli I. vrste 9.50—10.25, II. 9—9.50, HI. 8.50—9 din; telice I. vrste 9—10, II. 8.50—9, III. 8.50 din; krave I. vrste 8.50, II. 8, III. 7.50 din; teleta I. vrste 12, II. 10 din; prašiči špeharji 18, pršutarji 16 din za 1 kg žive teže.
Dravograd. Dne 1. ma.rca so zaznamovali v dravograjskem okraju tele cene
Bolečine v črevih (po krčih) ponehajo, če dobiš klistir iz ovsenega sluza, lane-nega semena ali škroba. Zelo pomirljivo deluje klistir iz kuhanih makovih glavic in lanenega olja. Par glavic prevri na K I kropa, precedi in primešaj 3 žlice olja. Mlačno.
Pri hudih bolečinah v ošesu ne odlašaj iti k zdravniku, ker je lahko nevarno vnetje in je posledica gluhost in tudi smrt.
■v ■
S KE VESTI
živine: voli I. vrste 11, II. 10, П1. 9 din; telice I. vrste 10 din, II. 9 din, III.8 din; krave I. vrste 9 din, II. vrste 8 din, III. vrste 7 din; teleta I. vrste 12 din, II. vrste 10 din; prašiči špeharji 20 din, pršutarji 17 din za kg žive teže.
Gornji grad. V prvih dneh marca je; veljala živina v gornjegrajskem okraju: voli I. vrste 9 din, II. vrste 8 din, III. vrste 7 din; telice I. vrste 9 din, II. vrste-8 din, III. vrste 7 din; krave I. vrste 7 din, II. vrste 6 din, III. vrste 5 din; teleta I. vrste 10 din, II.
vrste 9 din, prašiči špeharji 20 din, pršutarji 16 din za kg žive teže.
Lendava. Po poročilu od 8. marca so se gibale v tem okraju živinske cene takole: biki I vrste 8—8.25 din, II. vrste 7—7.50, III. vrste 7, telice I. vrste 8—8.50, II. vrste 7.50; krave I. vrste 5—6, II. vrste 4; teleta I. vrste 12, II. vrste 9—11, prašiči pršutarji 10—13 din za kg žive teže.
Cene
Ljubljana - okolica. Meso: govedina po kakovosti od 10—17 din za kg, svinjina 21 do 24 din, slanina 26, svinjska mast 28 do 32 din. Pridelki: pšenica 100 kg 500 din, ječmen 500 din, rž 475 din, oves 450 din, koruza 450, fižol 500—700, krompir 150 do 200, seno 130, slama 60 din. Drva: metsr 75—160 din, mleko 3 din liter, presno maslo 32—36 din kg. Surove kože goveje 23 din kg, telečje 22, svinjske 16 din kg.
Dolnji Logatec. Meso: govedina po kakovosti 16—18 din kg, svinjina 20, slanina ■ 30, svinjska mast 31 din. Pridelki: oves 5 din,, koruza 3.50, fižol 6—7 din, drva: meter 120—140 din, mleko 2.50 din liter, maslo 42 din kg. Surove kože goveje 23 din kg, telečje 26, svinjske 20 din kg.
Kranj. Meso: govedina po kakovosti od 15—18 din za kg, svinjina 24—26, slanina
26-27, svinjska mast 28-32; čisti med 40 do 44 din kg, volna oprana jezerska 108 do 112 din. Pridelki: oves 3.75—4 din, koruza 3.75, fižol 9—12, krompir 2—2.50, seno 1.75—2, slama 1 din kg. Mleko 2.50—3 din liter, presno maslo 52—56 din kg.
Črnomelj. Meso: govedina 13—16 din, «vinjina 20, svinjska mast 30, surove kože goveje 26—28, telečje 26—28, svinjske 18 din. Pridelki- ječmen 3.80 din, rž 4.20, oves 3.50, fižol 7—8, krompir 1.50—1.75, seno 1.50—1.60, slama 0.75 din za kg; drva: bukova meter 120 din; vino navadno pri vinogradnikih 10—11 din liter.
Laško. Govedina 12—18 din kg po kakovosti, svinjina 22, slanina 26, svinjska mast 28; oprana volna 90—101 din, surove kože goveje 23, telečje 26, svinjske 18 din. Pridelki: oves 100 kg 100 din, fižol 600 do 800, seno 80—90, slama 30—40; drva 125 din, mleko 2.50 din liter, surovo maslo 40 din kg
Dravograd. Meso: 13—18 din kg po kakovosti, svinjina 24, slanina 28, svinjska mast 30, oprana volna 70—80, surove kože goveje 16, telečje 20, svinjske 13 din za kg. Pridelki: pšenica 550 din, ječmen 450, rž 450, oves 350, koruza 300—350, seno 110 do 120, slama 70—80 din za 100 kg.
Gornji grad. Meso: govedina 10—16 din po kakovosti, svinjina 20, surove kože goveje 20, telečje 18, svinjsk el6 din za kg. Pridelki: pšenica 386 din, Ječmen KO. rž 375, oves 300, koruza 325, fižol 600, seno 110. slama 60 din 100 kg. Drva 115 din, mleko 2.50 din liter, surovo maslo 32 din kilogram, vino navadno pri vinogradnikih v Šmartnem ob Paki 6—7 din liter.
Lendava. Meso: govedina 12—16 din kg, »vinjina 17—19, slanina 23—24, svinjska mast 26 goveje surove kože 24 din za kg. Pridelki: pšenica 340 din, rž 350, oves, 400 koruza, 260-300, fižol 700, krompir 150 do 160, seno 110—140, slama 60 dm za 100 kg. Drva meter 160 din. mleko 2.50 din liter, surovo maslo 40—45 din kg, vino navadno pri vinogradnikih 8 din liter, finejše sortirano 10—15 din liter.
lies
Hrast: hlodi I/II od 30 cm dalje »50 do 500 din, bordonali 975—1150, frizi 1165 do 1495 din.
Bukev: hlodi I/II od 30 cm premera dalje 295-345 din, hlodi za furnir, čisti od 40 cm dalje 315—965, deske-plohi naravni «25—875, parjeni 705-795 din.
Po podatkih ljubljanske borze od 12. marca so bile cene lesa na borzi kakor je spodaj navedeno. Razumejo se za 1 kubični meter, franko vagon nakladalna postaja. V prosti trgovini utegnejo biti nekaj višje.
Smreka-jelka: hlodi I/II 310 do 360 din, brzojavni drogovi 280—330, bordonali 340 do 370, filerji 330—360, trami ostalih dimenzij 320—360 dinarjev. Les za celulozo (okroglice), belo očiščene 300—330 din. Kratice 100 kg 100—110 din.
Sejmi
do 30 marca:
24. 3.: živ. in kram. Mirna peč, Metlika, Veliko Mraševo, Lemberg; svinj. Središče; gov. in konj. Maribor. — 26. 3.: gov. Raki-čane; živ. Dole pri Litiji, Lukovica pri Kamniku; živ. in kram. Teharje; živ. Sv. Lenart v Slov. goricah; kram., gov., konj. Dobova; svinj. Dol. Lendava. — 27. 3.: svinj. Turnišče. — 28. 3.: živ. Stari trg pri Ložu; živ. in kram. Gor. Lendava.
Kmetijski nasveti
Uničevanje miši: 0. V. g. Poljske miši boste z največjim uspehom zatirali spomladi, ko so miši oslabele od pomanjkanja hrane in od vlage in rade jemljejo nastavljene vabe. Zatiranje bo imelo popolen uspeh, če ga bodo izvedli vsi posestniki v ogroženem okolišu. Dobro se je obneslo zatiranje z barije-vim karbonatom; zmes se napravi takole: Zmešamo 1 kg barijevega karbonata s 6 kg moke (okruzne, ržene ali pšenične), dodamo malo kvasa Ln toliko vode, da se napravi testo. Iz tega testa bomo trdo spekli kruh, ga zrezali na koščke lešnikove velikosti in namočili v mleko. V vsako mišjo luknjo je treba položiti čim globlje 3—4 take koščke. Polagamo jih z žlico, da ne dobijo duh po človeku, ki mili odbija. Kruh iz 1 kg barijevega karbonata zadostuje za okrog 3 ha površine. Barijev karbonat vam lahko dobavi Gospodarska zveza v Ljubljani in stane 10 din za kg. Nekaj dni pred polaganjem je dobro vse luknje zamašiti z nogo, grabljami, brano ali valjarjem. Miši bodo znova odprle le one rove, ki jih uporabljajo za svoja bivališča, dočim bodo nenaseljeni rovi ostali zaprti. S tem si prihranimo mnogo dela in materiala.
Lahko se zgodi, da pogine katera miš na površju in je mogoče, da postane žrtev svojega poklica tudi mačka, ki poje zastrupljeno miš. Prav je, da bližnjim sosedom poveste, naj svoje mačke za nekaj dni zapro. Brez nevarnosti za mačke zatiranje miši ni mogoče izvesti.
Tudi za ljudi je tak kruh zelo hud strup. Treba je največje pazljivosti posebno pri otrocih. -
PRAVNI NASVETI
Odložitev zaporne kazni. S. J. Radi nekega prestopka ste bili obsojeni na zaporno kazen in bi radi dosegli, da se vam kazen odloži do jeseni. Vprašate, ali bi prošnja kaj pomagala. — Okrožno sodi-šče_ sme dovoliti odložitev nastopa kazni največ za tri mesece, ko je sodba dobila p'ravno moč. Daljši odlok, toda ne preko šestih mesecev, sme dopustiti iz posebno tehtnih razlogov samo apelacijsko sodišče. Prošnja za to se izroči sodišču prve stopnje, ki jo sme zavrniti, če ne najde razloga, da bi jo s priporočilom predložilo apelacijskemu sodišču.
Zgraditev hiše ob meji. Z. M. L. Sosed bo lahko postavil hišo v taki bližini meje ob vašem vrtu, da s tem ne bo posegal aH motil kakšnih vaših pravic. Samo radi sence, ki bo padala na vaš vrt in pa radi kokoši, ki jih bo morda sosed redil in, ki bi utegnile hoditi na vaš vrt, sosedu ne boste mogli braniti zgradbe hiše. Vse svoje morebitne ugovore boste lahko povedali gradbenemu ogledu, ki ga bo odredila občina, preden izda sosedu gradbeno dovoljenje.
K. K., Črni vrh. Vprašate, kako bi se mogli izučiti za babico. V Ljubljani je v ženski bolnišnici babiška šola, ki traja 18 mesecev. Sprejemajo se zdrave gojenke, stare 20 do 30 let; v tem času morajo živeti v internatu, kjer dobivajo tudi vso oskrbo brezplačno. Glede sprejema in vseh podrobnosti se obrnite na ravnateljstvo babiške šole v ženski bolnišnici v Ljubljani. Sola se prične 1. septembra 1941.
Pravica do bolezenskih dajatev. P. I. Kdor je bil v zadnjem letu vsaj 6 mesecev zavarovan član OUZD, ima še tekom 3 tednov po prekinitvi službenega razmerju pravico do bolezenskih dajatev od OUZD. Kdor pa je bil tekom zadnjih dveh let zavarovan vsaj skozi 12 mesecev ima še 6 tednov po prekinitvi službe pravico do bolezenskih dajatev. Vseeno je, če je bil v tem času res prijavljen pri OUZD; pač pa zadostuje, da je bil v določenih obdobjih resnično zaposlen pri takem delu, kjer je zavarovanje obvezno.
Upravičena pritožba. M. P. Če je bil vaš svak v tistem času, ko je hodil k zdravniku, delanezmožen, potem ima pravico, poleg brezplačnega zdravljenja zahtevati tudi hra-narino. Zahtevajte od OUZD odlok, da se prizna hranarina. Če je bil tudi le 1 mesec zaposlen, ima pravico za to. Če bo OUZD v odloku odklonil hranarino, imate pravico, da se proti temu odloku pritožite na sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani. — Svetujemo vam, da se pismeno obrnete na Delavsko zbornico in jo prosite za posredovanje tako pri OUZD, kakor tudi potem pri sodišču ter vas bo tudi brezplačno zastopala.

Preveč plačani stroški. R. F. L. O. Imeli
ste pravdo zaradi neke parcele in ste prav- , do v vseh treh stopnjah dobili in je bil na- -sprotnik obsojen na plačilo pravdnih stro- ; škov. Svojemu odveniku ste sproti dajali na račun stroškov, skupaj preko 4000 din. Sodno odmerjeni stroški, ki jih je vam dolžan nasprotnik poravnati, pa znašajo precej manj. Zahtevah ste od svojega zastopnika, da vam razliko vrne, pa je napravil tak ra- ; čun, da bi mu morali še celo doplačati. — , Svetujemo vam, da predlagate pri sodišču, :| kjer je pravda tekla, da sodišče odmeri stroške vašega zastopnika napram vam kot lastni stranki. Vaš zastopnik bo moral sodišču J predložiti stroškovnik in bo sodišče verjetno odmerilo toliko, kolikor je je odmerilo stroškov, ki jih mora nasprotnik povrnit. Od ■ sodišča odmerjene stroške boste morali plačati svojemu zastopniku in nič več. Ce ste mu pa dali že več na račun, bo pa moral vrpiti.
Zapuščena žena. M. E. M. Poročili ste se z možem in ste šele po poroki zvedeli, da je imel mož že pred zakonom z drugo žen- ] зко dva otroka. Po poroki vas je že v pr- -vem letu zapustil in živi sedaj s tisto drugo , žensko, ima ž njo otroke, za vas pa nič ne skrbi. — Ce hočete od vašega moža zahtevati preživnino, jo morate pač zahtevati in po potrebi tudi s tožbo uveljaviti. Dokler vajin zakon ni ločen, je mož dolžan vam nuditi svojemu stanu in dohodkom primerno preživljanje. Ker živi mož z drugo žensko, j niste dolžni, dokler je ne odslovi, stanovati ž njim skupaj. — Kazalo bo, če se pametno ne uredite, da ga tožite na ločitev zakona radi izključne moževe krivde in na plačilo preživnine. — Preskrbite si ubožno spriče- 1 valo ter zaprosite po okrožnem sodišču, da se vam za to pravdo postavi odvetnik kot zastopnik revnih in bo potem ta vse po-trebno ukrenil
Meje na dražbi kupljenega gozda. C. A. N. V. Ce ste si uredili mejo s petimi mejaši, pa še s šestim napravite pameten sporazum. -Ce sama, sporazumno, ne uredite meje, bo moralo mejo na predlog enega ali drugega določiti sodišče. Šele potem bo mogel eden ali drugi v posebni pravdi dokazovati, da je tisti kos sveta, ki bi ga po določitvi meje izgubil, njegova last in da si ga je pridobil s 30 letnim mirnim uživanjem. — Ce se ne bo dalo zadnje uživanje sveta ugotoviti, bo sodišče pri določbi meje sporno ploskev verjetno razpolovilo in potegnilo mejo po sredi Kar napravite sama tako in ne bo nobenih stroškov.
Obrtno sodišče. V. V .N. M. Obrtno sodišče je samo v Ljubljani in obsega le okoliš ljubljanskega okrajnega sodišča. V Celju pa se nahaja Upravno sodišče za področje cele Slovenije. Niste povedali za kakšno stvar gre in vam ne moremo povedati, kaki šno sodišče je za vašo zadevo pristojno.