Božidar Kante Kant: v kakšnem pomenu so sodbe okusa estetske? V prvi izdaji Kritike čistega uma (1781) s e j e Kant že zavedal problemov, ki zadevajo mer i la ali načela okusa, čeravno še vedno vztraja na stališču, da obs ta ja jo zgolj e m p i r i č n e posplošitve. Od lomek , ki kaže na tovrstno raz- mišl janje, j e o p o m b a k p rvemu delu (1. paragraf) Transcendentalne estetike. Ker j e Kant to o p o m b o v drugi izdaji Kritike čistega uma (1787) p o m e m b n o dopoln i l , navajam o p o m b o v celoti; dodatki iz druge izdaje so navedeni v oglat ih oklepaj ih : »Nemci so edini, ki sedaj uporabl ja jo besedo estetika, da bi z n j o označili tisto, č e m u r pravijo drugi kritika okusa. Razlog za to tiči v z m o t n e m u p u izvrstnega analitika Baumgartna, da bi kritično presojo lepega postavil n a umska nače la in n j e n a pravila povzdignil v znanost . T o d a ta n a p o r j e z a m a n . Kajti o m e n j e n a pravila oz i roma kr i ter i j i so po svojih [poglavi tnih] virih zgolj empi r i čn i in ne m o r e j o tako nikoli utemelj i t i a pr ior i [do ločen ih ] zakonov, po katerih bi se morala ravnati naša presoja okusa; pravzaprav prav s lednje tvori preizkusni kamen pravilnosti prvega. Zavoljo tega bi bilo s m o t r n o to po imenovanje [bodisi] zopet opustiti in ga pr ih ran i t i za tisti nauk, k i j e resnična znanost - s čimer bi se približali tudi govorici in smislu starih, pri katerih j e bila zelo slavna razdelitev spoznanja n a aistheta kai noeta [ - bodis i ga v rabi deliti s spekulat ivno fi lozofijo in estet iko de loma j ema t i v t ranscendenta lnem smislu, de loma v psihološkem p o m e n u ] . « 1 Kantova stališča iz prve izdaje Kritike čistega uma se skladajo z Bur- keovimi in Humeovimi . H u m e v »Of the Standard of Taste« (1757) pravi - ko govori o statusu načel kompozicije v umetnost i — d a j e njihov temelj enak ko t pr i vseh p r a k t i č n i h znanos t ih , n a m r e č izkustvo. T a načela niso nič d r u g e g a kot splošna zapažanja , ki zadevajo tisto, za kar smo univerzalno ugotovili, da ugaja v vseh deželah in dobah. Tako Burke kot H u m e pritrdilno odgovori ta na vprašanje o eksistenci meril okusa, vendar sodita, da meri la okusa niso nič d rugega kot empi r ične posplošitve, ki se tičejo tega, kako do ločene kvalitete in značilnosti p redmetov zadevajo običajne, n o r m a l n e opazovalce. Kantv drugi izdaji Kritike čistega m»?« spremeni mnen je predvsem zato, ker ne m o r e sprevideti, kako bi lahko taka empir ično izpeljana meri la rabila za objektivni temel j za katerokoli posamezno trditev, d a j e neka stvar 1 Immanuel Kant, Kritika čistega uma, v Problemi-Razprave 30 (1-2/1993), str. 84-85. Filozofski vestnih, XIX (1/1998), str. 103 -112. 103 Božidar Kante lepa. Ključno vprašanje za Kanta zdaj postane vprašanje »kakšno pravico imam domnevati , da moja individualna sodba, d a j e n e k p r e d m e t lep, zapoveduje, da z njo soglašajo tudi drugi?« Sodbe okusa naj bi implicirale, da bi tudi drugi morali ugotoviti, d a j e p redmet lep. Kaj me upravičuje, da lahko tvorim tako sodbo in zahtevam soglasje drugih? Kant v drugi izdaji Kritike čistega uma pravi, da kriteriji »ne morejo tako nikoli utemeljiti a priori določenih zakonov, po katerih bi se morala ravnati naša presoja okusa«. Dodatek določeni k zakonom anticipira p o m e m b e n nauk iz Kritike presodne moči, da obstaja ap r io rno pravilo ali mer i lo okusa, venda r tako, d a j e nedoločeno. Ko Kant govori o antinomiji okusa trdi, da morajo biti načela, na katerih temeljijo sodbe okusa, nedoločena. Kant vidi v nedo ločenem pojmu subjektivne smotrnosti narave rešitev za d iho tomi jo subjektivno- objektivno, ki nam jo navidezno vsiljujejo logične značilnosti sodb okusa. Druga pomembna sprememba v drugi izdaji j e dodatek »poglavitni« k virom kriterijev. Medtem ko je Kant prej trdil, da so viri izkustva zgolj empirični, zdaj pravi, da so poglavitnihiri zgolj empirični. Te spremembe in spremembe v zadnjem delu opombe kažejo, d a j e Kant začel verjeti v možnost kritike okusa znotraj okvira transcendentalne metode, razvite v Kritiki čistega uma. Kant v istem letu, kot j e bila objavljena druga izdaja Kritike čistega uma, piše K L. Reinholdu, d a j e na področju kritike okusa odkril nekakšno vrsto apriornega načela, ki se razlikuje od dotlej odkritih načel. V pismu pravi, da obstajajo tri zmožnosti duha: zmožnost spoznanja, zmožnost občutenja ugajanja in neugajanja in zmožnost želje. Za prvo in treyo zmožnost naj bi Kant že našel apriorna načela, v pismu pa sporoča, da mu j e sistematična narava analize prej omenjen ih zmožnosti človekovega d u h a omogoči la odkriti apriorna načela tudi za področje kritike okusa. Kant tako prizna, da obstajajo tri deli filozofije, od katerih ima vsak svoja a p r i o r n a načela : teoretska filozofija, teleologija in praktična filozofija.2 Kantova trditev, d a j e razvil prvo res filozofsko teorijo estetike, temelji na njegovem poskusu, da bi pojasnil razliko med sodbo, d a j e nekaj lepo, in sodbo, da nekaj ugaja. Obe sodbi sta po Kantu »estetski« zato, ker nista po jmovni sodbi o stvareh v svetu, temveč sta poroč i l i o o d n o s u m e d predmetom, ki ga srečamo v izkustvu, in o b č u j e m ugajanja v presojajočem subjektu. Toda sodba, s katero ugotavljam, d a j e neka posamezna stvar lepa - v nasprot ju s sodbo, s katero ugotavljam, da mi neka stvar ugaja - to zadovoljstvo pripisuje tudi drugim. Jaz sam menim, d a j e to zadovoljstvo nu jno v smislu, da čutim, da bi moral vsakdo v isti situaciji tvoriti enako sodbo o lepoti predmeta in zato menim, d a j e zadovoljstvo, ki ga čutim, univerzalno. Ko tvorim sodbo, d a j e p redmet lep, domnevam, da bi moje 2 Glej pismo K. L. Reinholdu z dne 31. decembra 1787 (Ak. 10: 513-515). 104 Kant: v kakšnem pomenu so sodbe okusa estetske ? zadovoljstvo mora lo (prvina nujnost i ) veljati za vse l judi (prvina uni- verzalnosti) . Toda kakor pripominja Kant: »Absolutno nemogoče j e a priori dognati povezanos t o b č u t j a u g o d j a ali neugod ja kot uč inka s kako predstavo (senzacijo ali po jmom) kot n jenim vzrokom. Takšna povezanost bi bila n a m r e č kavzalno razmer je , ki g a j e (med p redme t i izkustva) mogoče spoznati vselej le a posteriori in s pomočjo samega izkustva.«3 Torej j e treba sodbe okusa deduc i ra t i : n j ihovo veljavnost kot razreda sodb j e t reba vzpostaviti zato, ker zahtevajo nujnost in univerzalnost, na kateri ne naletimo v izkustvu. Zahteva po univerzalni veljavnosti sodb okusa je legitimna zgolj ob domnevi , da so vsi l jud je v podobn ih subjektivnih razmerah glede presoje. Za posamezno stvar bi lahko legitimno trdili, d a j e lepa zgolj v pr imeru, če tako trditev ne tvorimo na temelju obču^a ugodja, ki spremlja senzaci jo , temveč na t eme l ju obču t ja ugodja , ki spreml ja p reso jan je predmeta . To presojanje predmeta ne smemo identificirati s sodbo okusa, k i j e preprosto sodba, d a j e neka posamezna stvar lepa. Presojanje predmeta je dejavnost refleksije in kontemplacije o formi predmeta. Za to, da bi sodba, d a j e nekaj lepo, lahko legitimno zahtevala objektivnost (intersubjektivnost) in torej splošno veljavnost, mora biti občutje ugodja, na katero se implicitno nanaša (in na ka terem se u temel ju je ) , posledica menta ln ih dejavnosti (kontemplacije, presoje o formi predmeta). Če bi sodbe okusa preprosto in neposredno tvorili zgolj na temelju ugodja , da i m a m o do ločeno senzacijo, po tem take sodbe ne bi mogle postaviti zahteve po splošni veljavnosti. Ugodja zgolj senzacij (da mi ta in ta vonj, ta in ta zvok, ta in ta tekstura ugaja) so popolnoma subjektivna; spreminjajo se od posameznika do posameznika in ni nobenega temelja, na podlagi katerega bi lahko trdili, d a j e zgolj ugajanje v senzaciji veljavno za vsakogar. Naspotno pa, ugodje, za katerega čutimo, d a j e v osnovi naših sodb okusa, pr ipisujemo vsakomur, tako rekoč, kot dolžnost. Zahtevamo splošno soglasje in krivimo druge, če sodijo drugače, in jim odrekamo okus. »Estetsko« v Kritiki presodne moči Prvi paragraf Kritike presodne moči nosi naslov »Sodba okusaje estetska«. Danes se nam zdi ta trditev sama na sebi umljiva, očitna, celo analitična resnica. Toda kaj hoče pravzaprav Kant povedati s sintagmo, da so sodbe okusa estetske? 3 Immanuel Kant, Kritika razsodne moči, v Problemi 34 (5-6/1997), str. 177. 105 Božidar Kante Kant pravi, da so estetske tako »predstave« kot »sodbe«. Sodi, da obstajata dve vrsti čutnega zaznavanja: v prvo sodijo senzacije [Empfindung] , ki nam dajejo informacijo o svetu zunaj nas in o naših telesnih stanjih, v drugo vrsto pa sodijo občutja [Gefiihl]: »V zgornji opredelitvi razumemo z besedo senzacija neko objektivno predstavo čutov. Da pa ne bi n e n e h n o tvegali, da nas bodo napačno razumeli, bomo temu, kar mora vedno ostati subjektivno in kar absolutno ne more biti predstava p redmeta , dali ime občutje, ki j e tudi sicer običajno. Zelena barva travnikov sodi kot zaznava p r e d m e t a čuta k objektivnim senzaci jam; p r i j e tnos t teh travnikov pa k subjektivni senzaciji, s katerim ni predstavljen noben predmet : se pravi, k občutju, s katerim je predmet motren kot objekt ugajanja (ki ni njegovo spoznanje).«4 Po Kantovem mnenju je sodba lahko kognitivna ali logična (in tako ne estetska), čeravno so predstave, ki j o tvorijo, estetske. Estetska sodba j e torej sodba, v kateri se predstave, kakršnakoli na j j e že nj ihova narava (estetska ali racionalna), nanašajo na subjekt, ne pa na p r e d m e t sodbe. Estetske sodbe so subjektivne v dobesednem pomenu te besede, so torej »od presojajočega subjekta«. Sodba okusa je estetska zato, ker povezuje predstavo (predmeta umetnosti ali narave) s subjektom in z njegovim občutjem ugodja ali neugod ja : »Pojem objekta nasp loh lahko n e p o s r e d n o povežemo z zaznavanjem predmeta ... v sodbo spoznanja ... Toda z zaznavanjem lahko nepos redno povežemo tudi občut je ugod ja (neugodja ) in všečnosti, ki spremlja predstavo objekta ... tako nas tane estetska sodba, ki ni sodba spoznanja.«5 Paradoks estetske sodbe Zmožnost presojanja j e men ta lna zmožnost , ki j o lahko pozit ivno opišemo kot spoznavanje s pomočjo pojmov, negativno pa kot »ne-čutno zmožnost vednosti«. Sodba kot de j an j e razuma j e de j an j e mišl jenja , v katerem posamezno predstavo pripišemo univerzaliji ali pojmu. Zmožnost presojanjaje moč, da tisto, kar nam je nekako dano v izkustvu, podred imo po jmu . Kantova Kritika presodne moči ima opravi t i p r edvsem z do t l e j zanemarjenimi refleksijskimi sodbami, kater ih funkci ja na j bi bila »najti 4 Ibid., str. 166. Rado Riha, slovenski prevajalec Kritike presodne moči, previya Empfindung z občutkom, Gefühl pa z občutjem. Sam prevajam Empfindungz senzacijo, ker izrazjasneje nakazuje, da gre za zunanji občutek oziroma za čutno dojemanje lastnosti pred- metnega sveta. 5 Immanuel Kant, Kritik der Urteilskraft, Felix Meiner, Leipzig 1913, str. 138 (147-148). 106 Kant: v kakšnem pomenu so sodbe okusa estetske ? univerzalijo za partikularijo«. V skladu s tem Kantovim pojmovanjem narave sodbe pa bi bila estetska sodba protislovna sama s sabo. Če po Kantu rečem »To j e lepo«, po tem ne povežem posamezne stvari s pojmom objekta ali univerzalijo. Estetska sodba tako - strogo govoreč - ne izpolnjuje merila za to, da bi lahko bila sodba. Nasprotno, Kant trdi, da sintagma »To j e lepo« povezuje posamezno stvar s subjektom in njegovim občut jem ugodja ali neugodja . Ker pa po Kantu občutje ugodja in neugodja ni univerzalija ali p o j e m , s in tagmo »To j e lepo« sploh ne bi smeli imenovati sodba. Če s in t agmo »To j e lepo« i m e n u j e m o estetska sodba, po t em se de jansko znaj demo v paradoksni situaciji. Kant sam prizna, da je pojem estetske sodbe paradoksen . Kant v prvem uvodu h Kritiki presodne moči pr ipominja , da »estetska predstava lahko pomeni čutno ali empirično predstavo, ki zadeva način, kako j e aftciran subjekt«. Čutnost je zmožnost sprejemanja predstav na način, kako nas aficirajo objekti. V procesu spoznavanjaje estetska pred- stava prenesena na objekt, ki ga predstavlja. To je prvi in temeljni pomen izraza »estetski«. Naslednj i korak, s kater im poskuša Kant rešiti paradoks »estetske sodbe«, j e druga raba izraza »estetski«: »Že zdavnaj j e postalo običajno, da imenu jemo estetski, t o j e čutni, način predstavljanja, ki pod tem ne razume o d n o s a p reds tave do spoznavne moči , temveč do obču t j a u g o d j a in neugodja. In čeravno to občutje (v skladu s tem imenovanjem) običajno tudi i m e n u j e m o senzacija (modifikacija našega stanja), ker nimamo drugega izraza, to vendarle ni objektivna senzacija, katere določilo se uporablja za spoznanje nekega predmeta (kajti nekaj motriti z ugodjem ali sicer spoznavati ni zgolj odnos predstave do objekta, temveč sprejemljivost subjekta), temveč prav nič ne prispeva k spoznanju predmeta ... V izrazu estetskega načina predstavljanja bo torej vselej ostalo neko neizogibno dvoumje, v kolikor z njim razumemo zdaj tisti način predstavljanja, ki izziva o b č u j e ugodja in neugodja , zdaj oni način predstavljanja, ki zadeva samo spoznavno moč, v kolikor se v njej nahaja čutno zaznavanje, ki nam omogoča, da predmete spoznamo zgolj kot pojave.« (l T o j e torej prej subjektivna kot objektivna senzacija, ke r j e ne moremo uporab i t i za spoznan je objekta . Navzlic temu pa j o lahko i m e n u j e m o »estetska«, t o j e čutna, saj j e modifikacija stanja subjekta kot vse druge senzacije, objektivne senzacije, na katerih temelji spoznanje objekta. Kant j e prepr ičan , d a j e to dvoumje mogoče najuspešneje odstraniti tako, da izraza »estetsko« ne uporab imo za zore, senzacije in predstave in da ga o m e j i m o zgolj na operac i je presodne moči. Vendar pa tako ustvarimo protislovni pojem estetske sodbe. Kant to izrecno tudi prizna: »Kajti zori so 6 Immanuel Kant, Kritik der Urteilskraft, prvi uvod, VIII. 1. 107 Božidar Kante lahko res čutni, toda sodba sodi izključno zgolj k razumu (vzetem v širšem smislu), soditi estetsko ali čutno, v kolikor bi to p reso jan je mora lo biti spoznanje nekega objekta, pa j e v tem p r imeru tudi samo protislovno.. . nasprotno, objektivno sodbo vselej sprejme zgolj razum in se zato ne more imenovati estetska.«7 Kanta to protislovje ne moti, saj meni, da stori, d a j e pomen, ki ga hoče dati izrazu »estetska sodba«, popolnoma nedvoumen. Izraz »estetska sodba o objektu« pomeni, d a j e se dana predstava dejansko nanaša na nek objekt, vendar je to sodba, ki sporoča določilo subjekta in njegovega občutenja , ne pa določila objekta. Za sodbo rečemo, d a j e »estetska«, to j e čutna, v skladu z njenim subjektivnim učinkom ne pa v skladu z n j eno osnovo določevanja. Čeravno sodba okusa ni čutna predstava predmeta, p a j o lahko imenu jemo estetska zato, ker j o lahko opišemo kot čutno predstavo stanja subjekta - načina, kako je subjekt prizadet - glede na objekt. V tem smislu lahko tudi razumemo Kantovo opombo, da z estetsko sodbo razumemo sodbo, katere določujoči temelj ne more biti drug kot subjektiven, ker se nanaša na občutje ugodja in neugodja. Obču^a ugodja in neugodja pa nikoli ne more jo biti lastnosti predmeta, temveč le lastnosti subjekta oziroma njegovih mentalnih stanj. Kant v Prolegomenah uvede razliko med sodbami zaznavanja in sodbami izkustva: »Čeprav so vse izkustvene sodbe empirične, tj. imajo za podlago n e p o s r e d n o č u t n o zaznavo, niso o b r a t n o vse e m p i r i č n e s o d b e zato izkustvene, temveč se morajo empir ičnemu in sploh temu, kar j e dano v čutnem zrenju, pridružiti še posebni pojmi, ki imajo svoj izvor popo lnoma a priori v čistem razumu; vsaka zaznava se m o r a na jp re j podred i t i tem pojmom in šele z njihovo pomočjo se spremeni v izkustvo. Empirične sodbe, kolikor so objektivno veljavne, so izkustvene; tiste pa, ki veljajo samo subjektivno, imenujem zaznavne sodbe. Tem niso pot rebni noben i čisti razumski pojmi, temveč samo logično povezovanje zaznav v mis lečem subjektu, medtem ko prve razen predstav čutnega zrenja zmeraj zahtevajo še posebne pojme, ki j ih j e prvinsko spočel čisti razum sam, in prav ti napravijo, da postane izkustvena sodba objektivno veljavna.«* V »logičnem povezovanju zaznav v mislečem subjektu« lahko prepo- znamo postopke primerjave, refleksije in abstrakcije, ki so vir vseh pojmov kot forme, ki jo zahteva presodna moč. Kajti Kant v nadaljevanju izrecno pravi, da zaznave samo primerjam in j ih povežem v zavesti svojega stanja. Tako dobim sodbo zaznavanja, ki ima zgolj subjektivno veljavnost. Povezuje samo zaznave v mojem duševnem stanju ne glede na p r edme t . Zato za 7 Immanuel Kant, Kritik der Urteilskraft, prvi uvod, VIII.2. 8 Immanuel Kant, Prolegomena, Cankarjeva založba, Ljubljana 1963, str. 109-110. 108 Kant: v kakšnem pomenu so sodbe okusa estetske ? izkustvo ni dovolj , da se zaznave p r imer j a jo in s p o m o č j o p reso jan ja povezujejo: »Iz tega ne izvira splošna veljavnost in nujnost sodbe, a samo zaradi njiju j e sodba lahko objektivno veljavna in izkustvena.«9 Da bi iz sodbe zaznavanja nastala sodba izkustva, j e pred tem potrebna neka čisto d rugačna sodba. Dani zorni vtis se mora podredi t i pod neki po jem, ki empir ični sodbi priskrbi splošno veljavnost. Kako se zgodi ta čudežna pre tvorba »logičnega povezovanja zaznav« z zgolj subjektivno veljavnostjo v sodbo izkustva, ki ima objektivno veljavnost. Zdi se, da razlika med tema vrstama sodb, ki j o Kant uvede v Prolegomenah, kasneje (v B različici t ranscendenta lne dedukci je) izgine v prid razlikovanja med zgolj empi- ričnimi asociacijami in sodbami: »Kopula 'je' v sodbah meri prav na to, da loči objektivno enotnos t danih predstav od subjektivne. Kajti ta kopula označuje njihov odnos do izvorne apercepcije in njene nujne enotnosti, in to tudi če j e sama sodba empirična in s tem naključna, npr. telesa so težka. S tem sicer nočem reči, da te predstave nujno spadajo skupaj v čutnem zoru, temveč da spadajo skupaj zaradi nujne enotnosti apercepcije v sintezi zorov, tj. po principih objektivne določitve vseh predstav, kolikor lahko iz njih nastane spoznanje ... Edino na ta način nastane iz tega razmerja sodba, tj. razmerje, k i je objektivno veljavno in ki se v zadostni meri razlikuje od razmerja teh istih predstav, kjer bi obstajala zgolj subjektivna veljavnost, npr . po zakonih asociacije.«1" Po zakonih asociacije bi lahko rekel le naslednje: Ko nosim kako telo, čutim pritisk teže, nikakor pa ne bi mogel reči: Telo je težko, kajti to pomeni, da sta ti dve predstavi povezani v objektu (ne glede na razlike v stanju subjekta) in da nista skupaj le v zaznavi (naj se ta še tolikokrat ponovi). D a j e soba topla, sladkor sladak, pelin grenak - to so samo subjektivno veljavne sodbe. Nikakor ni nu jno in ne pričakujem, da bom vedno tako čutil in da mora jo tako čutiti tudi drugi. Te sodbe izražajo zgolj odnos dveh senzacij do istega subjekta, namreč do mene samega, in še to zgolj v mojem t renu tnem stanju zaznavanja. Take sodbe imenuje Kant sodbe zaznavanja. Cisto d r u g a č n a zgodba j e z sodbami izkustva: »Kar izkustvo v nek ih okoliščinah uči mene , mora mene in vsakogar učiti vsak čas in njegova veljavnost se ne o m e j u j e na subjekt ali njegovo t r e n u t n o stanje. Zato izrekamo vse takšne sodbe kot splošno veljavne.«11 Če na p r imer rečem »Zrak je elastičen«, potem j e to najprej sodba zaznavanja, ker povezujem med seboj zgolj dve senzaciji. Preden se taka sodba zaznavanja lahko spremeni v sodbo izkustva mora biti izpolnjena 9 Ibid., str. 112. 10 Immanuel Kant, Kritika čistega uma, v Problemi-Razprave 30 (1-2 /1993), str. 132. " Immanuel Kant, Protegomena, Cankarjeva založba, Ljubljana 1963, str. 111. 109 Božidar Kante zahteva, da se zaznava subsumira pod pojem razuma. V navedenem pr imeru se zrak subsumira pod pojem vzroka, ki določi sodbo o njegovi razteznosti kot h ipote t ično . S tem ne t rd imo, d a j e raz teznost e n k r a t ali večkra t povezana z mojo predstavo zraka zgolj v moji zavesti ali v zavesti drugih, temveč d a j e povezava teh dveh pojmov nujna. Sodba, d a j e zrak elastičen, postane splošno veljavna in s tem izkustvena šele tako, »da gredo pred n jo neke druge sodbe, ki podrejajo predstavo zraka pod pojem vzroka in učinka in s tem določajo zaznave ne samo glede na njihovo medsebojno razmerje v meni, temveč tudi glede na obliko presoje nasploh (kije tukaj hipotetična) ter tako empirične sodbe naredijo splošno veljavne.«12 O d Kanta bi seveda pr ičakoval i kakšno d r u g o raz lago . R e c i m o naslednjo. Sodba »Zrak je elastičen« j e kategorična in pripisuje predikat »elastičen« subjektu »zrak«. Sodba izkustva postane tako, da subsumira analizirani zor pod kategorijo substance. »Zrak« bomo potem subsumirali pod kategorijo substance, »elastičen« pa pod kategorijo lastnosti ali akcidence. Vendar Kant tega v tem primeru ne stori in subsumira »zrak« pod kategorijo vzroka. Morda si lahko nepričakovan privilegij, ki ga Kant pripiše kategoriji vzročnosti in hipotetični sodbi, razložimo takole. Če se razteznost zraka najprej pokaže tako, da se upira stiskanju v črpalki ali pa tako, da njegova prostornina naraste, če ga segrevamo, potem lahko uporabimo hipotet ične sodbe, kot so »Če zrak segrevamo, potem se širi«, »Če zrak stisnemo, se upira stiskanju« ali »Če zrak n e h a m o stiskati, se razširi«. Take sodbe so zgolj medsebojne povezave zaznav v meni, k i j ih lahko posplošim takole: »Če j e x mojega zora zrak, po tem se prizadeva prostorsko razširiti«. Glede na mnoštvo hkratnih opazovanj lahko sklenemo, da so obravnavane zaznave same na sebi določene glede na logično formo hipotetične sodbe. Zaznave, mišljene pod pojmom »zrak«, j e torej treba subsumirati pod pojem vzroka, zaznave, mišljene pod pojmom »raztezanja«, pa pod pojem učinka, tako pa se sodba zaznavanja preobl ikuje v sodbo izkustva. Pri tej p re tvorb i j e pomemben predvsem veznik v sodbi (če ... po tem) . Vprašanje se po tem glasi: Kako zgolj logična kombinacija zaznav, ki j o izraža ta veznik, privede do subsumpcije zora pod ustrezno kategorijo? Sodba izkustva mora torej p r e k o č u t n e g a zora in n jegove l og i čne povezave ( p o t e m ko j e ta s pr imerjanjem postala splošna) dodati v sodbi nekaj, kar določa sintetično sodbo kot nu jno in s tem kot splošno veljavno. Gre torej za po jem tiste sintetične enotnosti zornih vtisov, ki se da predstaviti samo z neko dano logično funkcijo sodb. 12 IbieL, str. 113. 110 Kant: v kakšnem pomenu so sodbe okusa estetske ? Ali: »Mogoče je sedaj, da najdemo v tej zaznavi redno razmerje, da sledi danemu pojavu stalno nek drug pojav (ne pa obratno); v takšnem primeru uporabim hipotet ično obliko sodbe in npr. rečem: Če sonce zadosti dolgo obseva neko telo, se to segreje. V tem seveda še ni nu jne povezave, torej pojma vzročnosti. Toda grem dalje in rečem: Če naj postane gornja sodba, k i j e samo subjektivna povezava zaznav, izkustvena sodba, potem mora postati nu jna in splošno veljavna. Takšna sodba pa bi se glasila: Sonce j e s svojo svetlobo vzrok toplote.Gornje empirično pravilo se šteje sedaj že za zakon, in sicer za zakon, ki ne velja le za pojave, temveč velja zanje glede vsega možnega izkustva, izkustvo pa terja, kot vemo, splošno veljavnost in nujnost.«1 3 Sodba zaznavanja analizira ponovljeno časovno zaporedje v diskurzivno povezavo m e d a n t e c e d e n s o m in konsekventom hipotet ične sodbe. Ta povezava pa j e slabotna, saj j e nezadostno določena. Največ, kar izraža, je, da - če je dejstvo, da sonce sije na kamen med predmeti, k i j ih zaznavam ob določenem času, potem j e dejstvo, da se kamen segreva med predmeti, k i j ih zaznavam v času, ki sledi. Toda odnos antecedensa do konsekventaje zgolj »logična povezava zaznav«, ki j o j e treba še nadalje določiti. To bi lahko storili tako, da bi korelaci je , k i j i h že imamo, pr imerja l i še z drugimi korelacijami. Šele po takem postopku bi lahko zatrdili vzročno povezavo: Sonce segreje kamen. Empir ične sodbe tvorimo s postopki primerjave, refleksije in abstrakcije, s pomočjo katerih se empirične zaznave in njihove reproduktivne asociacije zrcalijo v pojmih, kombiniranih v sodbi.14 Sklep Videti je , da Kant zahteva razločevanje med slovnično obliko sodbe in n jeno logično obliko. Logična poanta v podporo trditvi, da so sodbe okusa estetske, j e pr ipomba, da sodbe okusa ne povezujejo predstave s pojmom: »Če sodimo o objektih le glede na pojme, izgine vsaka predstava lepote. Torej tudi ne more obstajati pravilo, ki bi koga prisiljevalo, da nekaj prizna kot lepo. Ali so neka obleka, neka stavba ali pa neka roža lepi, glede tega se v naši sodbi ne b o m o pustili prepričati nobenemu razlogu in nobenemu načelu. Objekt si želimo ogledati sami, tako, kakor da bi bilo ugajanje, ki ga zbuja, odvisno od senzacije.«1S Teza, da sodbe okusa niso podvržene 13 Ibid., str. 125-126. 14 Glej Béatrice Longuenesse, Kant and the Capacity to Judge, Princeton University Press, Princeton 1998, str. 178-179. 15 Immanuel Kant, Kritika razsodne moči, v Problemi 34 (5-6/1997), str. 173. 111 Božidar Kante dokazu, j e povezana s Kantovim po jmovan j em, da lepo ta uga ja takoj , n e p o s r e d n o , da odkr i t je nečesa l epega zahteva n e p o s r e d n o izkustvo predmeta. Po Kantu j e dojemat i s m o t r n o u r e j e n o stavbo neka j p o p o l n o m a drugega kakor zavedati se te predstave s senzacijo ugajanja. V tem pr imeru povezujemo predstavo v celoti s subjektom, in sicer z njegovim življenjskim občutjem, ki ga imenujemo občutje ugodja in neugodja . Sodbe okusa so torej podvrsta estetski sodb; f enomenološko j i h opaz imo preko našega zavedanja občutja ugodja ali neugodja, ko zaznavamo predmet : »To, d a j e predstava predmeta neposredno povezana z ugodjem, j e mogoče le notranje zaznati, in bi - če ne bi hoteli naznaniti nič več kot to — dala zgolj empir ično sodbo.«10 Zdi se, da Kant navaja ta izkustvena dejstva kot evidenco za svojo trditev, da so sodbe okusa estetske. Sklep, h kateremu nas napeljuje, je , d a j e sodba okusa estetska, to je , d a j e o stanju subjekta, ki zaznavno ali ču tno dojema predmet . Ta analiza sodbe okusa kot estetske tvori tezo o ant inomij i okusa. Skupaj z analizo sodbe okusa kot nezainteresirane sodbe j e ustvarjeno nasprotje, ki zahteva t ranscendentalno dedukcijo okusa. Torej ima trditev, d a j e sodba okusa estetska, osrednji pomen v nadaljnji argumentaciji Kritike presodne moči. 16 Immanuel Kant, Kritik der Urteilskraft, Felix Meiner, Leipzig 1913, str. 139 (149). 112