PoiHrin* pl«č*na v tatovimi.
c tir* 25,— n*
DEMOKRACIJA
SpčAz. in abb. post. T. gr,
Uredništvo: Trst, ul. ^»chiavelli 22-11. - tel. 62-7» Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-1812?
Leto VI. - Štev. 49
Trat - Gorica 5. decembra 1952
Izhaja vsak petek
Z rasističnimi zakoni fašizma
hočejo kratiti slovenske jezikovne pravice
Mussolinijeva fašistična italijanska vlada je s kr. odlokom od 29. marca 1923, št. 800, odpravila v svoji potujčevalni megalomaniji vsa starodavna slovenska in hrvatskH krajevna imena na Primorskem in s tem tudi v krajih, ki tvorijo sedenje STO.
Fašizem je bil poražen in z njim fašistična Italija ter njeni rasistični zakoni. Za dosego te zmage se je borilo ob strani zahodnih za-iteznikov proti Italiji in Nemčiji 72.000 primorskih slovanskih borcev, od katerih je padlo za zmago svobode, pravice in demokracije 42.200 junakov.
V pariški mirovni pogodbi od 10. febr. 1947 se je Italija slovesno obvezala (čl. 15), da bo vse ukrenila, da zajamči osebam pod njeno ju-risdikcijo brez razlike plemena, jezika in vere, uživanje vseh človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, vštevši svobodo izražanja, liska, vere, misli in zbiranju. Zav-voj. uprava, na Svobodnem tržaškem ozemlju bi bila morala v smislu tega člena mirovne pogodbe in provzomega statuta (priloga Vil) za STO, ki v čl 2. pooblašča tačasno Upravo, da uporablja vse anc določbe Stalnega statuta (priloga VI), ki so takoj uporabljive, odpraviti vse fašistične rasistične eakone, ki so odpravili uporabo slovdilSkeot) in hrvaškega jezika in celo pod kaznijo prepovedujejo sbankam govorili na sodiščih slovenski in hrvatski jezik.
Dočim je jugoslovanska vojaška uprava v coni B vzpostavila enakopravnost slovenskega odnosno hrvatskega jezika z italijanskim v smislu čl. 7 Stalnega statuta, ki določa, da sta uradna jezika na STQ-ju italijanščina in slovenščina, ni artgleško-ameriška uprava v coni A še ničesar storila, da bi po iallkih letih preklicala one šovinistične zakone, ki so v kričečem nasprotju z mirovno pogodbo z I-talijo in s čl. 7 Stalnega statuta STO-ja, kt ga vojaška uprava v smislu čl. 2 Provizomega statuta lahko uporabi. Tako so ostali v A -coni STO-ja še vedno v veljavi — » sramoto demokratskih načel — fašistični zakoni o prepovedi slovenskega in hrvatskega jezika, ki jih italijanski uradniki s pravo cinično naslado izvajajo in s formalnimi sofizmi zagovarjajo, trdeč, da\, niso bili ti zakoni glede Slovencev in Hrvatov od anglo-ameriške u-prave preklicani, in da so zato o-slali v veljavi.
Ali ni to kulturna sramota za ves zahodni svet v polovici XX. stoletja?.
Slovenci imajo v anglo-ameriški coni svoje ljudske, Strokovne in srednje šole, imajo slovensko radijsko postajo, imajo slovenska kulturna društva, gledališke predstave, koncerte, glasbene šole in se kulturno močno izživljajo, a njihov jezik je še vedno prepovedan v vseh državnih in javnih uradih v Trstu. Leta 1949 je anglo-ameri-ika vojaška uprava milostno« dovolila, da se slovenski svetovalci v slovenskih občinah Dolina, Repen-tabor, Zgonik in Devin-Nabrežina poslužujejo poleg italijanskega tudi slovenskega jezika, je pa indirektno prepovedala slovenskim občinskim svetovalcem v Trstu, kjer je 20 odst. Slovencev, in v Miljah, kjer je 40 odst. Slovencev, govoriti na sejah slovenski jezik.
Toda kar se je zgodilo nedavno,
presega vse meje narodnostne strpnosti,
Štiri slovenske občine A - cone STO-ja so postavile v svojih krajih in vaseh napise krajevnih imen v slovenščini in italijanščini. Nihče ni imel poguma, da bi protestiral proti tej naravni pravici slovenskih občin, da vrnejo spet krajem ki so jih Slovenci sezidali, stara slovenska imena. Tako je pred nekaj dnevi občina Nabrežina, ki je po ogromni večini slovenska — iz-vzemši par sto italijanskih priseljencev in beguncev — in v čije občinskem svetu nimajo Italijani nobenega zastopnika, postavila slovenske in italijanske napise tudi ob glavni cesti, ki vodi preko njenega ozemlja od italijanske meje v Trst. S tem je slovenska občina Devin-Nabrežina storila samo svojo sveto dolžnost, da je spet pripomogla do veljave starodavnim, od fašizma izbrisanim, slovenskim imenom, ki so nad 1300 let duhovna, jezikovna in narodna dedščina slovenskega prebivalstva. S tem ni (Nadalj. na 3. str., stolpec 1.)
Italijani in naže šole
JEvropa ni samo v Strasburgu ali v Lizboni, Evropa je tudi v Irstul
Vsako leto od leta 1946 pa do danes ob pričetku šolskega leta nastane nedostojna, hrupna in žolč-ijiva gonja proti našemu šolstvu, gonja, ki izdaja kaj značilno pomanjkanje vsakega čuta za dostojanstvo pri samozvanih zastopnikih neke namišljene višje kulture.
Naše šole .niso..tu, da bi mamile italijanske otroke, ampak da bi služile našim kulturnim potrebam, to je kulturnim potrebam prebivalstva, tei je tukaj na Tržaškem in v samem Trstu starejše od italijanskega, Jiajti samo pri njem se more z listinami ugotoviti prisotnost od poko len j a do pokol en j a skozi več Koi pet sto let, medtem ko je v teft krajih mogoče najti komaj stq Italijanov (in še za te je dvomljivo, če so pravi Italijani), za katere bi mogli reči, da biva njihov rod tukaj preko dve sto let.
Toda kljub dejstvu, da na tem ozemlju le mi tvorimo staro prebivalstvo in so Italijani le priseljenci, gredo Italijani, ki to ozemlje smatrajo za svoje, tako daleč, da nam na vsak možen način odrekajo pravico vsakega svobodnega človeka, pravico, da šolamo svoje otroke v materinem jeziku. Zato nam neprestano pretijo, da bodo v primeru prihoda Italije, naša šolska spričevala razveljavljena, Neprestano si prizadevajo, da absolventi naših strokovnih šol ne bi dobili zasebnih namestitev< Enako pažijo ria to, da tudi v zavezniških uradih naši ljudje ne bi dosegli namestitev. Ce pa kdo le dobi službo, pazijo na to, da bi bila podrejena, in po možnosti le slabo plačana. Nam skušajo odvzemati šolske prostore. S pritiskom na starše, ki so izpostavljeni nevarnosti, da izgube zaposlitev, državljanstvo in delavsko knjižico, nam odjemajo učence.
Ta gonja proti našim kulturnim ustanovam se vodi že polnih šest let, zanjo so dobra tudi najogab-nejša sredstva, celo kršitve uradne tajnosti. In vsa ta gonja se vrši zdaj. ko tukaj še ni Italije, ob prisotnosti angloameriških oblasti, ki pri sebi doma in celo v svojih kolonijah proti temnopoltim ljudem poznajo čisto druge postopke.
Pritirali so nas že tako daleč, da si želimo, da bi se italijanske o-blasti proti nam vedle vsaj tako, kot se belci v Ameriki obnašajo do črncev, kjer imajo ti svoje šole, svoje cerkve, svoje občine, svoje samostojne ustanove, :in ne kot mi tukaj, ki živimo pod nadzorstvom nevljudnih in pogosto neotesanih občinskih uslužbencev, ki s svojim osornim obnašanjem neprestano žalijo naše ljudi, kadar se pojavljajo v občinskih uradih in celo v občinski javni knjižnici. Kaj bi šele rekli ob nedostojnetn in naravnost sramotnem načinu, kako postopajo z goriškim arhivom, ki hrani toliko naših spominov, ki dokazujejo našo mrtogostoletnio preteklost, o katerih nam Nemec Czornig proži toliko dragocenih posameznosti.
Mi vemo, s kakšnimi neresničnimi in varljivimi predpostavkami poskušajo zastraševati naše starše, da bi jih odvrnili od slovenskih
Solidarnostno izjava naših županov Habrežincem
Podpisani župani občin Dolina, Zgonik in Repentabor odločno odobravamo sklep občinskega sveta občine Devin-Nabrežina z dne 3. decembra 1952, s katerim z ogorčenjem odklanja zahtevo predsednika cone, g. dr. Paluiana, o takojšnji odstranitvi dvojezičnih napisov krajevnih imen naših vasi.
Strinjamo se tudi z ugotovitvijo, da je dekret št. 800 iz leta 1923, na katerega se predsednik področja sklicuje, fašističen, s katerim so bila pristna slovenska krajevna imena, uporabljana skozi stoletja, popačena 7. namenom, da pred zunanjim svetom ustvari napačen Videz o narodnostnem stanju našega ozemlja.
Izjavljamo, da bomo tudi mi z vsem! razpoložljivimi sredstvi podprli njegovo zahtevo pri ZVU, da se prej omenjeni dekret št. 800 iz leta 1923 kakor tudi vsi diskriminacijski zakoni razveljavijo.
Prepričani smo, da s tem izražamo voljo in zahtevo vseh občanov naših občin.
Dne 3. decembra 1952.
2upan občine Dolina: Dušan Lovriha, l. r.
Zupan občine Zgonfk: Vladimir Obad, l. r.
Zupan občine Repentabor: Alfonz Škabar, l. r.
šol. »Cemu naj vam — pravijo — služi vaš slovenski jezik? Saj je to le jezik enega milijona ljudi, jezik brez književnosti, neblagoglasen in okoren, neprikiaden za kulturna pojmovanja?« Tako njihovo nastopanje je spremljano s plemenskim razlikovalnim družabnim bojkotom, kakor nam to »Gior-nale di Trieste« izjavlja v brk.
Naš jezik je res jezik naroda, ki šteje le pičla dva milijona duš, zato je pa vendarle naš jezik, in nam najslajši, čeprav drugim morda trd, saj nas ga je naučila naša mati in v njem smo se naučili izražati vsa naša čustva že od samega detinstva. V njem se najbolje in najsvobodneje izražamo, ker prav v njem najverneje izražamo svoje misli in čustvovanja, naš način pojmovanja stvari, in ker nočemo, da bi nam bili otroci kulturno skopljeni. Ni to jezik brez književnosti, ampak .res je nasprotno, da ima slovenščina bogato in raznovrstno književnost z velikim števi: lom odličnih kulturnih delavcev in oblikovalcev. Kar se pa bodočnosti tiče, naj nas Italijani puste pri miru. Od vseh slovanskih jezikov je naš najbližji ruskemu in ruščine se Slovenci naučimo lahko v prsv kratkem času. In to jpomeni naučiti se jezik, ki ga govori 250 milijonov ljudi. Kot slovanski jezik je naš jezik razumljiv polovici prebivalstva Evrope. Ce Slovani danes zaradi komunizma politično maftj pomenijo, kot pa bi to odgovarja-
lo njihovemu številu, politična dogajanja nimajo meje. Zato po vsej pravici moremo z zaupanjem zreti v bodočnost, kajti po nas Slovanih bo Evropa nekoč ozdravela.
Zanimivo je, da ljudje, ki pišejo v »Giornale di Trieste«, ki napadajo naše ustanove, istočasno z obupnim glasom tožijo nad usodo Istranov na jxadročju B ter bridko tožijo zaradi okrutnosti, katerim so izpostavljeni Italijani po Jugoslovanih. Tamkaj torej zaliievajo za Italijane človekoljubnosti, medtem ko tukaj uvajajo nad nami nečlovečnosti. Tamkaj apelirajo na u-smiljenje, tukaj pa proti nam uveljavljajo politiko neizprosnega kulturnega iztrebljanja.
Od Jugoslavije zahtevajo izpolnitev kulturnih in človečanskih dolžnosti, te dolžnosti pa zanemarjajo tukaj pred očmi samih zavezniških oblasti. Cas bi že bil, da se »Giornale di Trieste« iztrezni in da se poglobi vase. Ce Italijani v Istri trpe, so temu krivi Italijani v Trstu! Kakor kdo posodi, tako se mu vrača . . .
Vendar Evropa ni samo v Strasburgu ali Lizboni, Evropa je tudi v Trstu! Ona je za nas posebno tukaj, kajti tukaj so krvaveli naši mučeniki za svobodo Zahoda v času. ko je bila Italija še na strani tlačitelja. Ona je tukaj zato, da bi videla koliko je vredna zveneča italijanska parola o vzajemnosti med narodi in o zašfilti kultUftiih dobrin.
Izgledi Fosterja Dullesa
v ameriški lunanji politiki
Med vsemi ameriškimi ministrstvi je pač po svojem delokrogu zunanje ministrstvo najbolj izpostavljeno javni kritiki. John Foster Dulles, ki prevzame v novi vladi vodstvo tega ministrstva, se dobro zaveda važnosti osebne spretnosti za prepričanje vplivnih posameznikov, da bodo j>odpirali njegovo politiko in pomirili preostro kritiko te politike. Pri tej njegovi nalogi ga bosta podpirali zlasti dve okol-nosti, na kateri se njegov prednik ni mogel opirati.
Dulles ima predvsem proste roke glede Velike Britanije. Pač so ga Včasih Označevali za germanofila, japanofila in francozofila, nikdar pa za anglofila. Znano je tudi, da je London sprejel njegovo imenovanje za zunanjega ministra brez vsakega navdušenja. Seveda se Dullesa nikakor ne more imeti za anglofila. Vendar mu dejstvo, da se do zdaj v ameriški politiki do Velike Britanije ni v nobeni smeri izpostavil, omogoča v stikih z Londonom položaj, ki ga ni ime^ njegov prednik Acheson.
Druga velika Dullesova aktiva je, da se je leta 1946 kot prva pomembna osebnost ameriškega javnega življenja zavzel za bolj trdo stališče proti Sovjetski zvezi. Skupno s senatorjem Vandenbergom sq je javno zavzemal za odločnejšo politiko proti Sovjetski zvezi še pred slovitim Churchillovim govorom v Fultonu, ki pomeni uradni preokret ameriške politike proti Sovjetski zvezi.
Odgppor „Prim. dnevniku"
»Primorski dnevnik« štev. 290 od
2.	dec. 1952 je pod rubriko »Dnevnik Slovencev v Italiji« priobčil obširen dopis iz Gorice z dne 1. dec. 1952, v katerertv je med drugim rečeno dobesedno:
»Drugi so ljudje okoli vodstva SDZ. Voditelji te organizacije špekulirajo predvsem s svojim slovenstvom, s svojo nacionalistično slovensko politiko, ki je tako lokalno omejena, da ne priznava nobenega stika s slovenskim narodom v svobodni državi. Med kandidati te organizacije je tudi človek, ki poudarja svoje »goričanstvon. Ni težko doumeti, iz kakšnih vzrokov vodi ta organizacija takšno »lokalno slovensko« politiko s primešanim sovraštvom do Jugoslavije. Saj je znano, da sedijo v njenem vodstvu ljudje, ki imajo na glavi dovolj masla iz vojne dobe, ko so bili neposredni voditelji belogardističnih tolp, in da so kot taki na življenje in smrt nasproto\xiU narodnemu o-svobojenju slovenskega ljudstva izpod italijanskega in nemškega fašizma kakor tudi osvobojenju izpod jarma domačega in tujega kapitala, v katerega je bil uklenjen slovenski človek.
Ker jim je lastni narod pokazal hrbet in jih kot svoje izdajalce vrgel z oblasti, so se zatekli v izgnanstvo, kjer sedaj rovarijo proti lastnemu narodu in njegovi narodni in socialni svobodi.
Kljub vsej njihovi navidezni vnemi za slovenske pravice na Goriškem, ki se izraža samo v časopisnem delovanju, pa je njihovo bistvo nesocialno. Kakor se italijanski šovinisti napihujejo s svojim šovinizmom, da bi prikrili svoj nesocialni program in svojo nemoč pred socialnimi krivicami, tako se tudi ljudje okoli SDZ-jevskega vodstva pehajo navrej s svojim slovenskim nacionalizmom,misleč, da bodo na tak način preprečili gospodarsko propast slovenstva na Goriškem.«
Nekaj Goričanov ugotavljamo v zvezi s tem člankom sledeče:
1. Voditelji SDZ gojijo in širijo resno narodno zavest med Slovenci v Italiji ne le danes, ampak že od časa, ko je tu vladal fašizem.
2. Gojili in širili so čisto slovensko narodno zavest tudi v času, ko je tu na Goriškem po volji titovskih prvakov vladala »fratelanca«, ki je narodno zavest ubijala in naš narod poniževala.
Lahko se torej voditelji SDZ v Italiji ponašajo, da so tudi danes edini nesebični in neplačani zagovorniki pristnega slovenstva, česar voditelji titovske Demokratične fronte Slovencev v Italiji ne morejo trditi o sebi, ker so vsaj idejno Je vedno v liniji »fratelance« (kar dokazuje primer v Trstu, kjer je titovska komunistična partiia v rokah pristnega Italijana Laure nti-ja!) in prav tako ne morejo dokazati, da so si z nesebičnim delom
priborili avtomobile, s katerimi se kot pavi šopirijo, namesto da Di skrbeli za potrebe našega ljudstva.
3. Da Demokratična fronta Slovencev v Italiji iie skrbi za gospodarske in socialne potrebe našega ljudstva, priča že samo dejstvo, da ni nastopila in dosegla, da bi .trdi komunistični neslovenski režim v matični državi dal vsemu našemu ljudstvu tostran meje pridelke, ki mu pritičejo od njegovega imetja onstran meje. To bi namreč bil največji pripomoček k ohranitvi in izboljšanju življenja našega naroda v zamejstvu! Da ne govorimo o drugih napakah komunističnega režima in težkih krivicah, ki se našemu človeku gode! • • •
4. Biti proti komunističnemu režimu, ki trdo- in kruto vlada v matični državi, kjer naši bratje trpijo na pomanjkanju vseh osnovnih človečanskih pravic, je hkrati ponos in dolžnost ne samo voditeljev SDZ v Italiji, ampak vsakega zavednega Slovenca, kjer koli prebiva na svetu!
S tem nihče ne zaničuje in ponižuje matične države.
5. Voditelji SDZ so se vedno borili za vse pravice slovenskega naroda, saj so zato tudi trpeli preganjanje in mučeništvo. Upravičeno torej lahko obsojajo komunistični diktatorski režim v matični državi, 'ki je narodu vzel vse pogoje mirnega in pravičnega ter svobodnega razvoja v kulturnem, političnem, verskem, gospodarskem In socialnem oziru sploh!
Zato upravičeno trdimo s Prešernom, da na žalost veljajo danes za slovenski narod njegovi Verzi:
nAk pa naklonijo nam smrtni bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncem sužni
dnovi!«
In kdo ne vidi v komunistih teh »bogov«?...
6. Vsi kandidatje na listi naše lipove vejice so zavedni Slovenci, kar dokazuje že njihov nastop na naši narodni listi, ki ni omadeževan s pripadniki komunizma.
7. V vodstvu in članstvu Slovenske demokratske zveze so tudi osebe, ki izhajajo iz partizanskih vrst, kamor so pristopili v času borbe v dobri veri, da gre za čisto narodno stvar in ne za kak komunizem.
Zato se ni čuditi, če so taki ljudje danes v naših vrstah in tudi naši kandidatje!
T<' seveda povzroča nekoliko razburjanja v titovskih vrstah?
8. Menimo, da ima napad, ki ga je priobčil »Primorski dnevnik«, znočaj nezdrave volilne borbe :'n namen ribariti v kalnem, ker se voditelji titovske Fronte dohro zavedajo, da so dosedanji uspehi g.
Bratuža mnogo večji od uspehov vseh štirih bivših- frontaških svetovalcev!
ne le gorišklh Slovencev in njihovih pravic in potreb, ampak tudi potreb in pravic vseh delavcev, slovenskih in italijanskih.
Kot Goričan se je pač moral brigati v občinskem svetu za »lokalne« zadeve in ne za kako titovsko politiko!
Tudi g. Bratuž, kot vsi voditelji SDZ in kandidatje lipove vejice, živi samo od svojega truda I
10. Upali smo, da bodo frontaši opustili vsak napad na SDZ v tej volilni borbi. Ker so pa začeli, smo jim tudi dolžni odgovora in obljubljamo, da jim bomo primerno odgovarjali na vsak napad!
Nekaj Gotičanov
Acheson ni bil tako srečen. V trenutku tega preokreta je bil pomočnik zunanjega ministra Byrne-sa, ki se je preusmeril šele po Fultonu in se zato funkcionarji njegovega ministrstva niso mogli svobodno pridružiti Dullesu.
Zato priznava zgodovina Dullesa za začetnika odločne ameriške politike do Sovjetske zveze in ga pač nihče ne bo mogel dolžiti, da je bil v preteklosti za popuščanje in prilagojevanje. To mu daje glede Scvjetske zveze bolj proste roke, ko; ji hje imel Acheson, katerega so često dolžili neodločnosti, in ki je zato vodil proti Sovjetski zvezi samo bojevito politiko.
Achesonu je njegova pzreteklost preprečevala vsak poskus razgovorov s katero koli komunistično deželo. Dulles pa se bo lahko razgo-varjal tudi s komunisti, ne da bi bil v nevarnosti, da ga javno mnenje osumi popuščanja.
lizantinsho malikovanji
Bizantinsko malikovanje komunističnih podrepnikov Stalinu, Titu in i»dobnim rdečim cesarjem ne pozna meji. Ta ljudsko-demo-kratična pridobitev ali bolje obnovitev egiptsko - grško - rimskih o-sladnosti usj>eva tudi pri nas, saj se jeguljasto »Delo« že kar cedi od samega prilizovanja Kremlju in Stalinu. Ubogi redki čitatelji, ki morajo zaradi partijske pokorščine prebavljati osladne godlje slavospevov na eni strani in histerično oblastnost na drugi strani, so v resnici obžalovanja vredni. Za časa komunističnega kongresa v Zagrebu so padale v čast in slavo Titu tako priskutna prilizovanja, da io se šibki želodci kar obračali. Sta-li no Viki podrepniki pa so celo črnogorske petoliinike gladko potolkli. Na moskovskem partijskem kongresu *o grški komunistični la-
,9,. Pristen GoMULSUMLi**. tui je tudi najpristnejši zagovornik T* 38164 »ifleSMffe"—
zlatega teleta in postavili v senco
celo malikovanja, ki so jih od svojih podložnikov terjali stari rimski »božanski« cesarji. Moskovska »Pravda« z dne 12. okt. jjoroča, da je grški komunistični poglavar Sa-hariades v čast in slavo rdečemu božanstvu, Stalinu, zažigal kadilo in je pri tem izgovarjal tudi te-le besede: »V G.rčiji molijo žene in predvsem matere govoreč:	„Moj
Bog, skrajšaj naše življenje za leta in prištej ta leta kot minute k življenju velikega Stalina. Nas ie toliko, da bo Stalin na ta način živel vekomaj!”«
Vsa sredstva, tudi vernost ljudi služi za malikovanje rdečemu Cih-giskanu v Kremlju.
Zanimive resnice
o na|grnzDntl«UI clallnl »olnl m Balkanu
Sin angleškega premierja, g. Randolph Churchill, je dne 11. septembra objavil v »Dailiy Telegraph« v Londonu svojo ■ kritiko knjige, ki jo je napisal o Titu in njegovih partizanih angleški levičarski poslanec Zil-liacus, ki je bil zaradi svojih komunističnih simpatij izključen iz britanske laburistične stranke in o katerem pravi Churchill, da se še vedno ne ve, ali je komunist ali laži -komunist ali komunistični sopotnik.
V tej oceni g. Randolph Churchill, ki je nedvomno storil komunističnim partizanom v Jugoslaviji veliko uslug in je bil med tistimi, ki so jim z vplivom Zapada pomagali na oblast, pove nekaj zanimivih resnic, ki so zanimive zlasti zaradi tega, ker jih pove g. Randolph Churchill. Navajamo jih sam o nekaj. G. Churchill pravi med drugim:
»Vsakdo ve, da jugoslovanski komunisti, prav tako kot komunisti v ostalih evropskih deželah, niso dajali nikakega odpora Hitlerju, ko so nemške vojske preplavile te dežele. Nacistično-komunistični dogovor, ki je pravzaprav povzročil drugo svetovno vojno, jim je preprečeval, da bi se upirali. Komunisti so skočili k orožju šele, ko je bila Rusija napadena.
Civilna Vojna v Jugoslaviji je bila ena najgrozovitejših in najbolj krvavih, kar jih je zabeleženo celo na Balkanu.
Do začetka leta 1944 niso imeli partizani v Srbiji nič drugega kot zelo male skupine.
Predno se je Tito skregal z Moskvo v letu 1948, je Jugoslavija dala veliko pomoč grškim komunistom, da so mogli odstopati preko meje kadar koli so bili v težavah, di so se tam odpočili in oborožili ter potem šli nazaj v Grčijo.
Grški komunisti so v tistem času odpeljali veliko stotin grških otrok v Jugoslavijo. Sele po treh, štirih letih so bili nekateri vrnjeni svojim staršem. Prijatelji nove Jugoslavije so vedno čutili, da je to bila velika sramota zanjo.
V celj svoji knjigi g. Zilliacus izredno lahko sprejema tudi najbolj neumne pripovedke, če mu jih je povedal Tito ali kak drug komunist. Ena najbolj debelih je tele: Zilliacus pravi, da mu je Tito takole razložil, zakaj okoli njegov^ letne rezidence ni nič žab: »O, tu okoli smo imeli kar veliko žabjo zalego. Ni bilo mogoče spati zaradi žabjega šundra. Ze poprej sem bil dolgo mislil, kaj bi bilo mogoče storiti glede tega. Ko pa je prišla ko-minformska resolucija, sem bil tako jezen, da sem vzel svojo puško, šel ven in postrelil vse žabe . .. «
Mons. A. Stepinac - kardinal
Jugoslovanski katoličani, zlasti Hrvatje, so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da je papež Pij XII. imenoval jugoslovanskega primeša, zagrebškega nadškofa, mons. A. Stepinca, za kardinla.
S tem ie Vatikan hotel nagraditi veliko katoliško gorečnost in borbenost hrvaškega metropolita.
Mons. Stepinac je prejel vest o visokem imenovanju z zamudo, ker so jugoslovanski uradni krogi vest zadržali za 24 ur.
Stran 2.
D E M O SIR A CI J A
Le*o TL.- Ste« 49
E
T
S
G
S
V
G A
K
z
Koga bomo uolili in zakaj?
Slovenska demokratska zveza .ie v zadnjih štirih letih pokazala, da je pri prvih občinskih volitvah v oktohru 1948 znala predstaviti slo-, venskim volivcem prave in vešče može, ki so potem bili izvoljeni v občinski svet, kjer so z vso vnemo delovali za blagor našega ljudstva in za splošne koristi vseh Goričanov, zlasti delavcev.
Pokojni Polde Kemperle je bil med temi! Prerani grob ga je iztrgal iz naše srede. Naša dolžnos^ je, da se ga pri tej priliki spomnimo in mu izrazimo našo hvaležnost za možat nastop na tistih volitvah,, ki so bile še vedno v ozračju ustrahovanja od vseh strani in iz vseh vzrokov! Na njegovo mesto je prišel v občinski svet g. Ivan Brumat, ki ni nikoli pozabil, da je slovenski zastopnik v občinskem svetu in se te zavesti držal do konca.
Drugi izvoljeni na naši listi z lipovo vejico je bil leta 1948 Rudi Bratuž, ki je bil za vse Goričane
mms
- ^ v •
mmm * MB®
‘ / -
Nositelj liste z »lipovo vejico«, g. R. BRATUŽ
pravo odkritje moža, ki je od vsega začetka pokazal lepe zmožnosti za pametne in pravilne nastope v občinskem svetu ne le v korist samih Slovencev, ampak tudi v splošno korist občanov obeh narodnosti, še posebej pa delavcev! Mož, ki skozi vse svoje življenje dela od ranega jutra do polnoči, pač najbolje razume dušo in potrebe delavca v njegovem trdem položaju, ko se mora stalno boriti za svoj obstanek, za delo in za kruh! In ker je g. Bratuž v svojem življenju trpel tudi krivico, pač ne more trpeti niti, da se drugim krivica godi! Od tod njegovi energični nastopi v občinskem svetu, kjer se .nikoli ni ustrašil niti divjega vpitja šovinistov niti žuganja in žalitev.
Za naše slovensko ljudstvo je nenehno zahteval enakopravnost, kot mu pritiče po ustavi in po listini o človečanskih pravicah! Ne samo jezikovne pravice, ampak tudi tiste, ki mu gredo v gospodarskem oziru! Zlasti za okoliške kraje, kot so Podgora, Standrež, Oslav-je, Pevma in Sentmaver je g. Rudi Bratuž upravičeno zahteval vse ugodnosti, ki jih imajo meščani iz središča* saj plačujejo tudi naši okoličani enako visoke davke! To-■rej: luč in vodo vsem Občinarjem, pa dobre in čiste poti!
Za Oslavje je zahteval in bo zahteval tudi napeljavo vodovoda, ki jim pritiče po vseh pravilih ena-
•kam, ko so jih odpustili po krivičnem socialnem kriteriju.
Skrb Slovenske demokratske zveze gre ne le za zaščito Slovencev v Italiji po že gotovem besedilu ustave, ampak tudi za zaščito delavcev, da se jim ne godi krivica!
Se v soboto 29. novembra pa je g. Rudi Bratuž kot pokrajinski svetovalec nastopil na seji za podelitev podpore slovenskemu Sirotišču v Gorici, ki je za to prosilo. In je zapustil sejo v znak protesta, ko so demokrščanski svetovalci predlagali in dosegli -avrnitev prošnje za podporo!
G. Rudi Bratuž pač najbolje razume ljudi, s katerimi je imel in bo imel opraviti v občinskem svetu, ter ima opraviti v pokrajinskem svetu, zato so kandidatje »lipove vejice« sklenili na svojem sestanku od 23. novembra, da predlagajo vsem volivcem, naj dajo svoj preferenčni glas nošiteiju liste g. Rudiju Bratužu!
Za drugi preferenčni glas, ker imajo pravico dati dva, imajo volivci na izbiro vseh 30 ostalih kandidatov na listi Slovenske demokrat-, ske zveze z lipovo vejico!
Vsi naši kandidatje nudijo dobre pogoje za izvolitev v občinski svet! Volivci pa imajo na izbiro kandidate vseh poklicev in slojev! Predstavljamo jim jih z hvaležnostjo, da so se dobrohotno odzvali vabilu in radi sprejeli kandidaturo, saj so se zavedali, da s tem yršijo svojo narodno dolžnost v težkih časih in preizkušnjah goriških Slovencev!
Na programu »lipove vejice« so tudi zahteve po zakonu za zaščito naše manjšine v Italiji. Tak zakon predpisuje člen 6. ustave! Vlada se zaradi tega ne more izogniti svoji dolžnosti do nas Slovencev v Italiji, ki želimo živeti v miru s sodržavljani italijanske narodnosti, toda enakopravni!
Enakopravnost pomeni:	iste in
enake pravice in dolžnosti! Le pri medsebojnem razumevanju in spoštovanju bomo Slovenci in Italijani služili koristim Gorice, ki nas od vekov združuje! Moderni svet, ki zasleduje zločin rodomora, ne trpi več raznarodovanja! In ker nam ustava sama zagotavlia zaščito naše manjšine v Italiji, vemo,
Goričani,
volite
slovensko!
da se vlada ne bo mogla izogniti tej svoji dolžnosti do nas!
Iz našega volilnega programa je razvidno, da zahtevamo tudi deželno avtonomijo s posebnim statutom, ki nam je zagotovljena po čl. 116. ustave. V taki avtonomiji, ki nam jo je vlada dolžna dati, ker jo je dala tudi Nemcem in Francozom prav po čl. 116. ustave, 'bomo Slovenci v Italiji živeli enakoprav-
ni in se prosto razvijali v vsakem, oziru! To je SDZ zahtevala že leta 1947 in tudi dosegla izglasovanje omenjenega člena!
Kandidatje »lipove vejice« in program, s katerim nastopajo na volitvah, so, poudarjam, pravi pogoj za naš uspeh na volitvah.
Zato moramo reči vsi skupaj, da ne vemo, koga naj volimo, če ne kandidate »lipove vejice«!
VOLILNI PROGRAM „lipove vejice“ Je:
Vodovod po vseh krajih občine, tudi na Oslavje, v Šentmaver, Štandrež in Gradiščuto.
Enaka razdelitev bremen in koristi na vse občane.
Boj zlorabljanju in izkoriščevanju prostega pasu (zona franca).
Zaposlitev vseh brezposelnih in prednost domačinom pri zaposlitvi.
Enakopravnost slovenščine na občini.
Deželna avtonomija s posebnim statutom, kot jo že imajo Nemci na Tirolskem in Francozi v Dolini Aosta, in ki nam jo člen 116. ustave že zagotavlja.
Zaščita pravic Slovencev v Italiji, ki jo člen 6. ustave že predpisuje.
Važna navodila volivcem »lipove vejice“
Volivcem » lipove vejice« sporočamo sledeča navodila, katerih naj se vsi držijo strogo disciplinirano in kompaktno, da bo uspeh volitev za našo slovensko listo popoln v vsakem oziru.
1) Vsakdo, ki ima znanca, prijatelja ali sorodnika volivca, ki ne bo mogel sam na volišče, bodisi zaradi bolezni, bodisi zaradi starosti, naj to javi takoj v tiskarno na Placuto štev. 18 ali pa v pisarno dr. Sfiligoja v ulici Garibaldi štev. 9, da lahko pravočasno poskrbimo za prevoz dotičnega na volišče na dan volitev 14. decembra.
2) Lastnike avtomobilov vljudno prosimo, naj se stavijo prostovoljno na razpolago za prevažanje bolnih ali starih volivcev na volišče. Prijavijo naj se na gornja naslova pred 14. decembrom! Dolžnost vsakega Slovenca je, da pomaga k uspehu, ki je tudi narodnega značaja!
3) Vsak volivec ima pravico oddati le dva preferenčna glasova. Zbor naših kandidatov je sklenil, naj se preferenčni glas da nositelju liste, g. R. Bratužu. Zato naj vsak volivec prekriža tudi štirioglati prostorček pred imenom g. Bratuža!
4) Glasovati sme vsak volivec samo za eno listo. Zato mora volivec »lipove vejice« paziti, da prekriža samo štirioglati prostor, ki stoji na glasovnici zraven »lipove vejice«! Nato naj prekriža še štirioglati prostorček zraven imena nositelja liste g. Bratuža. S tem mu je dal preferenčni glas!
Ce hoče, naj volivec prekriža štirioglati prostorček še zraven kakega drugega kandidata te naše liste. Toda samo še tega, ker ima pravico dati samo dva preferenčna glasova. -
Nobenega drugega znaka ne sme volivec napraviti na glasovnici s svinčnikom ali z drugim Sredstvom, da ne bo uničena!
5) Kdor ni prejel domov volilne izkaznice, naj jo takoj, zahteva na volilnem uradu goriškega županstva, ker sicer ne. bo smel voliti!
6. Kdor je volilno izkaznico slučajno izgubil ali težko po- ' kvaril, da je neuporabna, ima pravico zahtevati na volilnem uradu goriškega županstva, da mu izdajo novo.
Volilni odbor!
Slovenski kmet, steber naš!
Ti, ki preživljaš s trudapolnim delom in v znoju svojega obraza, zakopan v trdi, a nadvse ljubljeni slovenski grudi, sebe, svojo družino in svoj rod!
Ti, ki že trinajst stoletij čuvaš ta skrajni mejni košček slovenske zemlje, ki je naš biserni zaklad, podedovan iz roda v rod!
Ne pusti, da bi te tujci pridobili z omamnimi in slepivimi obljubami! Obljube imajo na jeziku in na papirju zlasti v času volilnega snubljenja, v srcu pa imajo sovraštvo do vsega, kar je slovenskega. Ce boš nasedel njihovim vabam in jih boš volil, boš sam sebe izruval iz naše in svoje dragocene grude.
Ne ustraši se njihovih namiga-vanj, njihovega pritiska, njihovih groženj!
»Democrazia Cristiana« ni slovenska lista, za nas Slovence ni ne demokratična in ne krščanska.
Italijanski kominformisti so najprej Italijani, potem šele komuni-
tako boš prauilno uolil!
Volilni sklad
POZIVAMO VSE SLOVENCE, DA PO SVOJIH MOČEH PRISPEVAJO V VOLILN' SKLAD ZA KRITJE STROSKOV V ZVEZI Z NASTOPOM LISTE Z LIPOVO VEJICO NA OBČINSKIH VOLITVAH V GORICI. DENARNA NAKAZILA PO POSTI NAJ BODO IZRECNO NAKAZANA ZA VOLILNI SKLAD .
VOLILNI ODBOR
kopravnosti vseh občanov! Povsod napeljavo vode v stanovanja!
Vedno je ostro nastopil proti samovoljnemu izkoriščanju prostega pasu (»zona franca«) od strani maloštevilnih gospodov ter protestiral proti zmanjšani količini sladkorja iz tega vira v poletnih mesecih, ko ga ljudstvo močno potrebuje.
Na seji pokrajinskega sveta v soboto 29. novembra je g. Rudi Bratuž prečital svojo vlogo na predsednika sveta, v kateri prosi za nastop pri vodstvu tovarne v Pod-gori, da se popravijo krivice, ki io se tam zgodile nekaterim delav-
|~| BRATUŽ Rudi pok. Jakoba |~|BRAINI (Brajnik) Jožef p. Franca |~| MOČNIK Anton pok. Jožefa |~j BRATINA Stanislav živ. Jožefa |~| BENSA Valentin pok. Valentina |“ j PERSOLJA Alojzij pok. Franca |“| BIRSA dr. Karel |~| PISCANC Zora pok. Rafaela |~| ŠULIGOJ Albin pok. Jožefa Q SPAGNOLO-Kerševani Kati |~| KACIN dr. Anton pok. Ivana |~| PAOLI (Pavlič) - Brumat Ivana |7|MACUZZI (Makuc) dr. Andrej | ~| PAOLETTI (Pavletič) Nada ž. Iv. | | LUTMAN Jožef pok. Jožefa |" ] CUCAT iRozalija pok. Ivana j | DOLES E’ranc pok. Jakoba p |STANTA Alojzija pok. Emila |~ IBRAINI (Brajnik) Ivan pok. Ivana | j STREL Otilija vd. Terpin p | MOČNIK Hubert pok. Jožefa p IBRAINI (Brajnik) Vojnomira ž. Iv. |" ! GORJUP Leopold pok. Leopolda |*| PAOLETTI (Pavletič) Ivan p. Jož. j j ŠULIGOJ Jožef pok. Jožefa | | RUDOLF-Zuljan Marija ž. Domin, j i ŽIGON Karel pok. Alojzija T | SERDINSEK-Vranič Erminija j: ! BRAINI (Brajnik) Frančiška p. Fr. | JCERNIC Karel živ. Franca r I VODOPIVEC Martin živ. Ivana
I. Prekrižaj prostor zraven lipove vejice
II. Prekrižaj tudi prostor pred ] imenom nositelja liste, g. R. BRATUŽA, ker mu tako daš preferenčni glas, in sicer tako:
g| BRATUŽ...
sil, saj te hočejo uničiti kot Slovenca in kot kmeta. Po komunističnem nauku, ki je potrjen v praksi, kmet ne sme imeti svoje lastne zemlje! Zato glej, da boš glasoval za narodno listo, to je za »lipovo vejico«! Vedi in dobro pomni, da tujci štejejo glasove in po številkah nas sodijo. Cim bolj številni bomo, tem manj nas bodo pritiskali in raznarodovali!
Ce ti je še ljuba slovenska zemlja, če ti je še ljub naš prelepi slovenski jezik, če hočeš, da še ostanejo tvoji potomci in tvoj rod v tvoji častitljivi kmečki hiši, glasuj ti in tvoja družina za »lipovo vejico«!
Ne daj se preslepiti od tiste slovenske stranke, ki je tudi komunistična, pa se skriva pod razne krinke in menja imena, kakor ji bolje kaže; včeraj je bila Komunistična partija, Osvobodilna fronta, danes je Demokratična fronta, jutri pa bo Ljudsko gibanje. Lasti si ta stranka narodni monopol, toda le na papirju in na jeziku, kajti narodno blaginjo je prodajala za plitko »fratelančno vzajemnost«. Narodno blaginjo prodaja za dosego svojih partijskih komunističnih ciljev, ne glede na znoj in trpljenje kmečkega in delovnega človeka. Ona te snubi in vabi, samo da bi ona obstala, da bi njeni cilji zmagali, ne glede na to, če boš še obstojal ti kot kmet in Slovenec! Ta komunistična — ali danes titovska stranka je bila j>roti Jugoslaviji, in bo spet proti Jugoslaviji jutri, ko bo Jugoslavija rešena komunističnega jarma in strahovlade.
Slovenski kmet, če nočeš, da bi nam ostali samo grobovi, ki bi bili nema priča, da si nekoč v lepih kmečkih domovih živel ti, če nočeš, da bi se sam uničil, premisli dobro, kam boš dal svoj glas!
Neslovenskim italijanskim listam ne!
Komunistični slovenski demokratični fronti ne!
Oddaj svoj glas edino za pravo slovensko narodno listo, glasuj za »lipovo vejico«!
S tem si lahko prepričan, da se bo ohranil 'tvoj rod in slovenski jezik na tvojem domačem dvoru!
Delavec, kandidat narodne liste z »lipovo vejico«
Dekleta, pozor!
Izvedeli smo, da misli ONAIR to je ustanova »Opera Nazionale Italia Redenta« uvesti večerne tečaje za slovenska dekleta na deželi, in sicer izključno v italijanskem jeziku.
Na deželi sicer že imamo - večerne tečaje, ki jih tudi naša dekleta dobro obiskujejo, ker so vzgojnega značaja in so v slovenščini. Zdaj bi ONAIR ta dekleta rada privabila k sebi za gospodinjske tečaje, vendar samo v italijanskem jeziku, kar očitno kaže, kam pes taco
moli, to je, da gre le za raznarodovanje in ne za izobraževanje naših deklet.
Morda pa je ONAIR zavohala, da misli neka slovenska ustanova uvesti 3lovens.ke gospodinjske tečaje na vasi.
Vsakemu slovenskemu dekletu svetujemo, naj odvrne vsak poskus priliznjenega raznarodovanja! Naš narod je mnogo trpel pod krutim fašizmom, ki mu je prisodil smrt, in naši borci so dali življenje za življenje našega rodu in za pravice našega jezika!
Predavanje v ohademskem klubu
V nedeljo dne 7. t. m. ob 10.30 bo v društvenih prostorih na Pla-cuti prof. S. Bratina predaval o temi: »Neprenehna borba goriških, Slovencev za narodno enakopravnost od leta 1848 do danes«.
Občinstvo je vljudno vabljeno.
Semenj sv. Andreja
Slabo vreme i dežjem in meglo je motilo letošnji semenj sv. Andreja v Gorici.
Sicer moramo reči, da ni prišlo za to priliko v Gorico nikoli tako visoko število kramarjev, kot letos. Tudi izključno skoro same slaščice in zabavališča za otroke.
Nekdanjega semnja sv. Andreja, ko so Slovenci napolnili Gorico in prodajali ter kupovali vsakovrstno blago, ni več. Od njih je Gorica živela!
DOBERDOB
V zvezi s tečajem za izurjenje zidarjev je naša občina prejela znesek 1,993.000 lir za zgraditev stanovanjske hiše. 2e prej je občina prejela nakazilo zneskov za dve delovni središči, ki bosta popravljali ceste in delali pri pogozdovanju.
Zasluga za vsa ta nakazila gre
predvsem g. županu, ki razume potrebe domačega ljudstva, in želi, da imajo vsi občani delo in zaslužek za življenje.
Tehnični urad (»Genio Civile«) iz Gorice pa se je odločil, da popravi konico na zvoniku, ki je bila med vojno pokvarjena in je zaradi tega pretila nevarnost za kako nesrečo, ker je nerodno visela, Popravilo gre na račun vojne odškodnine.
* * *
V zvezi z dopisom v »Primorskem dnevniku«, na katerega je »Demokracija« odgovorila pretekli teden, moramo pojasniti, da je občinski svet sklenil, povabiti občane na prostovoljno delo za popravo poti na podlagi obstoječega zakona in ne samovoljno ter proti predpisom zakona!
Nov odbor trgovinske zbornico
S posebenim odlokom je goriški prefekt 28. nov. t. 1. imenoval nov upravni odbor . Trgovinske zbornice. Člani tega odbora so: Ivan Bi-got, Ivan Grasilli, Pier Loeatelli, Evaristo Lutman, Anton Vodopivec; in A. Scarelli.
Bolniška oskrba
Kmečki delavci in polovinarji imajo pravico do bolniške oskrbe, seveda če plačujejo, kot je predpisano, v tozadevno blagajno. Takoj ob vstopu v bolnico morajo sporočiti po bolniškem osebju, bolniški blagajni INAM, da poskrbi za kritje vseh bolniških stroškov.
Klanje prašičev
Kot vsako leto. morajo tudi letos vsi kmetje, ki nameravajo klati prašiče za domačo uporabo, vsaj 24 ur prej prijaviti zakol in plačati trošarino na davčnem uradu. Obvezen je živinozdravniški pregled zaklanega prašiča.
Moje najlepše darilo
pridnim otrokom so:
PETKOVŠKOVE
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA,
Tovarna pohištva
Tel. 32
*3
*
K R Kil N
Cormons prov. Gorica
Lsto VI. ‘S Stev. 49
d ■ K on
c i ji m
 StrajJ 1.
Svetovni kšngres
komunistov na Dunaju
V Avstriji se z dneva v dan živahnejše prebuja volilna razgibanost. Za 22. februarja 1953 so napovedane državnozborske volitve. .Za enkrat ne kaže, da bi volilna borba dosegla tako .razgibanost, kakor se je to zgodilo pri zadnjih volitvah. Verjetno je, da bosta obe vodilni stranki: socialisti in ljudska stranka našli neko skupno o-.snovo. Zato so tudi volilne priprave obeh velikih strank izredno .skromne.
Posebno delavni pa so komunisti, najmanjša avstrijska politična .skupina. Na sovjetskem zasedbenem ozemlju se množijo rekvizici-,je stanovanjskih hiš. Komunistične volivce poskušajo rdeči zaslužkarji z vsemi sredstvi porazdeliti tako, da bi se partija dokopala do vsaj enega poslanskega mesta v parlamentu. Seveda je tudi avstrijske komuniste sram nastopati na volitvah pod lastnim praporom.
V Avstriji še vedno velja sleherni komunist za sumljivo prikazen, ker so na sovjetskem zasedbenem ozemlju komunistična nasilja še vedno na dnevnem redu. Ta nasilja so v mnogih primerih zgolj priljubljene boljševiške grožnje. Kadar koli komunističnim plačancem stvari ne potekajo po ukazih Kremlja, padajo opazke: »Le počakajte, boste že videli, ko pridejo Rusi!« Tudi pri nas še niso povsem izginila podobna modrovanja rdečih petelinčkov obeh grebenov. Take grožnje seveda le pripravijo po kakega strahopetneža, da skrivi hrbtenico pred komunizmom. Razumniki, igralci, režiserji, šibkejši pisatelji in predvsem polinteligen-•ca s faliranimi študenti in iztirjenimi ekzistencami na čelu so pripravljeni postaviti svoj podpis pod razne prikrite komunistične proglase, izjave, spomenice itd.. »Ja, če pa le pridejo Rusi!« . . .
Tudi v Avstriji rastejo komunistične organizacije pod raznimi nedolžnimi imeni kot gobe po dežju. Lokavost in potuhnjenost komunističnih zvodnikov javnega mnenja je še mnogo večja kot pri nas, ker je v Avstriji lahkovernost delavskega sloja ohranjena le še pri zelo pičlem številu prestrašencev. Tako imamo na Dunaju klub zbiralcev znamk, klub' malih vrtnarjev, literarne, športne in celo igralne krožke, ki jih vodijo partijski aktivisti, da v te navidez nepomembne mreže lovijo lahkoverne kaline.
Pred nekaj dnevi so komunisti ustanovili novo volilno skupnost. Avstrijska ljudska opozicija. Geslo te »skupnosti« je: »Tako v Avstriji ne moremo več dalje!« S tem geslom se trudi skrbno prikrita komunistična skupina pod krinko ne-pristranosti preslepariti si zaupani? volivcev. Zbiratelji znamk, mali vrtnarji, športniki, literati itd. naj bi poslužili kot priložnostna vaba za obilnejši strankarsko - politični plen. Zadeva je ista kot smo jo doživeli pri zadnjih volitvah pri nas.
Tako kot morajo naši rdeči zaslužkarji obeh izpovedanj opravičiti pred gospodarji plačilne spiske, tako si brusijo pete tudi avstrijski rdeči agenti, ki imajo še to smolo, da so stalno pod nadzorstvom povsod pričujoče NKVD.
V znamenju neodložljivega pohlepa po vsaj enem komunističnem poslanskem stolčku, ki se po vsej Zahodni Evropi podirajo drug za drugim, sklicujejo komunisti svoj svetovni mirovni kongres na Dunaj. Iz Sovjetije so napovedani ra-zumniški udarniki, sami Stalinovi, odlikovanci. Sovjetski učenjaki bodo dokazovali, .da vodi Amerika na Koreji bakteriološko vojno in da je sovjetska znanost iznašla vse razen vojne, kuge in spolnih bolezni. Vojna, kuga in spolne bolezni kraljujejo seveda v Ameriki že od Krištofa Kolumba dalje. Sovjetske balerine bodo-plesale na svetovnem mirovnem kongresu, pevci bodo prepevali, telovadci telovadili in Picassojevi golobčki bodo frčali in . . . na prisotne, brez oljko-ve vejice v kljunčkih . . .
Cisto v duhu komunistične sramežljivosti je okoliščina, da noben razglas, noben plakat in nobena propagandna brošura — in tega blaga je na vagone — ne pove, kdo je prireditelj . . .
In vendar zagotavljajo volilni preroki, da bodo tudi pri februarskih volitvah ostali komunisti pri svojih 5 odstotkih, čeravno bodq volitve na komunistični strani požrle ogromnega denarja, ki ga plačuje avstrijska nafta.
SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
priredi 6. decembra ob 14.30 (in ne ob 17.30, kot smo zadnjič napačno navedli!) v Avditoriju Zav. voj. uprave
OTROŠKO MIKiLAVZEVANJE 1952
z naslednjim sporedom:
1) Mešani pevski zbor osnovne šole na Katinari:
a) Kje so moje rožice,
b) Mrzli veter tebe žene,
c) Gozdič je že zelen,
č) Venček narodnih pesmi.
2) Otroški prizor: Otroci na vasi (Prihod su. Miklavža).
VABILA DOBITE NA SEDEŽU SDD V UL. MACHIAVELLI 22-11., TEL. 62-75.
STARSI LAHKO POŠLJEJO TUDI ZASEBNE PAKETE ZA OBDAROVANJE SVOJIH OTROK NA SEDEŽ SDD DO 5. DECEMBRA
Hloga Sovjetov na Madžarskem
»Zakaj je te dni na Madžarskem toliko Sovjetov?«
»Da zaščitijo deželo!«
»Pred kom?«
»Da bi je ne upravljali Madžari.«
G O SPO DAR STVO |
Negovanje in škropljenje sadnega drevja
Mnogi naši kmetovalci ne posvečajo sadnemu drevju vse potrebne pažnje za dosego dobre rašče m zdravega sadja.
V tem oziru grešijo že pri vsem začetku. Za zasaditev sadnega drevja mo-ramo že pred zimo izkopati jamo, ki naj bo vsaj 1 m in pol široka in dolga ter 0.80 do 1 m globoka. 'Ne tlačimo drevesc v majhne jamice. Tudi mi dobro počivamo le v prostorni udobni postelji!
Ko kopljemo jame, bomo gledali, da gornjo plast zemlje položimo posebej in spodnjo posebej, pri zasipanju pa nasujemo najprej prejšnjo gornjo plast zemlje. Ko bomo zasajali mlado drevesce, moramo paziti, da ga zasadimo do globine, kakor je prej rastlo v drevesnici. Za zasaditev je najbolje gnojiti z mešancem (kompost) in le če tega nimamo, bomo gnojili z dobro preperelim gnojem, nikdar pa ne s svežim, slamnatim gnojem. Tak gnoj navadno splesni, plesen napade mlade koreninice, kar lahko povzroči smrt drevesa ali pa prav gotovo slabo raščo. Ce gnojimo z gnojem, ne smemo istega pokladatj, na korenine, temveč le okoli njih. Razen breskev in deloma hrušk, je vzgajanje sadnega drevja zelo enostavno. Ce je izpostavljeno vetrovom, bomo drevo vzgojili bolj nizko, v nasprotnem primeru pa bolj visoko. Približna višina debla naj bo od 0.50 do 1.50 m. Poskusi so dokazali, da v prvih letih rašče ne smemo drevja preveč obrezovati. če hočemo doseči močno za-ltorenitev in s tem bujno raščo.
Mlade hruške vzgajamo v obliki piramide ali v obliki špalirja. Za to zadnjo obliko moramo saditi cepljenke na kutno. Hruške obrezujemo le v prvih letih, dokler dobimo zaželeno obliko drevesa, in to je, da je vejevje enakomerno na
BENEBETTO CROCE
preglednik svetovnih idealov
Brez dvoma pomeni smrt vodilnega .sodobnega italijanskega misleca, Benedetta Croce-ja, obenem tudi zaton enega izmed reidkih temeljnih stebrov evropskega duha; zaton osebnosti, na katerih je današnja Evropa že itak močno obubožala. Benedetto Croce je umrl v Neaplju v hiši, ki jo je 1. 1947 preuredil v nekakšno zasebno akademijo. Ta »zgodovinski institut« je postal pravo sestajališče duhovne elite ne samo Italije, pač pa vse Evrope.
Na osnovah »Risorgimenta« je Benedetto Croce posrečeno združeval najboljša izročila evropskega duha in jih odkrival novim tokovom časa in razvoja. Nikdar ni o-topel; stalno je. bil pripravljen na novo preizkusiti vse človeške ideale in tn njegova pripravljenost ga mogočno dviga nad mnoge duhovne vršace lastnih sovrstnikov. Stalno se je spet vračal na vprašanje, če imajo danes veljavni ideali »moč naš lastni ideal porušiti, popraviti ali potrditi«.
Ta neprekinljiva kritika samega sebe in okolja, ki pa se ni nikdar izrodila v načelno zanikanje, je dopuščala, da so njegove zamisli sproščeno zanihale: mu je dopuščala pomeriti • se s časovnimi silami v globino in zavestnejše; obenem pa ga je stalno spovračala nazaj k samemu sebi. Ostajal je v zavesti, »da zgodovina neprestano nadaljuje s svojim neutrudljivim delom, in da so njene navidezne smrtne ■borbe le porodne bolečine ter njeni dozdevno zadnji zdihljaji zgolj krik novorojenčka, ki mu je treba prisluhniti, ker napoveduje prihod novega sveta«.
Zgodovina in filozofija sta mu bili' identični znanosti. V tem o-kviru se ie gibalo njegovo ustvarjanje, ki je našlo v večiih in manj obsežnih delih zapuščino trajne vrednosti. Najpomembnejša njegova dela so: »Filozofija kot duhovna znanost« in »Zgodovina Italije v devetnajstem stoletju«. Duhovnega vpliva, ki ga je snoval v reviji »Črtica« od 1. 1903 dalje, sodobnikom ni mogoče nepristransko preceniti.
Estetika je nadaljna stran njego-vega filozofskega mišljenja. Umetnost mu je neposredna sedanjost in jo je tudi neposredneje zapopa-sti, ker je duhovno oblikovana, tvarna in istočasno miselno povezana vrednota.
Filozof, ki je bil 1. 1910 senator in 1. 1920-21 prosvetni minister, fašizma ni priznaval v ničemer. Niti politični napadi, niti osebni poizkusi Mussolinija, da bi ga pridobil, ga niso mogli odkloniti od odločnega protifašističnega zadržanja. Njegove duhovne dejavnosti so bile po vsem svetu že tako neovrgljive, da si ga fašizem ni tve-gai oklevetati, in šele med vojno so ga fašisti konfinirali. Tudi nemški nacizem je sovražil, čeprav je bil velik prijatelj nemškega kulturnega sveta.
Po padcu fašizma je bil še kratek čas prosvetni minister in predsednik nove liberalne stranke. Osemdesetletni starček pa se je kmalu spet odtegnil političnemu življenju. S tem pa se ni oddaljil od svetovnih dogajanj vse do zadnjega.
»Svoboda je vedno obnavljajoča se tekoča dejavnost sprostitve.« To je bil njegov življenjski ideal. Kot liberalec se ie strogo distanciral od pridobitniškega meščanskega liberalizma devetnajstega stoletja. Njegovo svobodnjaško načelo je bilo v tesni skladnosti z njegovim tolmačenjem etičnopolitične zgodovine in z njegovim pojmovanjem zgodovine kot aktivnim dogajanjem spoznanja. »Samo tista zgodovina je nesmrtna, ki jo duh prikliče v sodobnost.«
Obračun z marksizmom, posebno z zgodovinskim materializmom, ki je pričel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je eno njegovih najvažnejših storitev. Bil je odličen poznavalec marksističnih naukov, ki se »obdajajo z bleskom novotarij in modernostjo samo zato, ker so jih presadili iz Evrope v Rusijo in so se od tam poenostavljene in podiviane vrnile nazaj«.
V obrambi duha in svobode evropskega zahoda' stoji Benedetto Croce v prvih vrstah redkih miselnih orjakov in tak bo ostal še za mnoga pokolenja.
OTastop	g
državne glasbene šole iz £jubjane
Glasbena Matica v Trstu je priredila v sredo, dne 19. nov., v Avditoriju Ljudskega doma nastop gojencev drž. Glasbene šole iz Ljubljane in ob tej priliki je nastopile) tudi osem gojencev tržaške Glasbene Matice: 6 klavirskih, 1 violinist in 1 flavtist.
Tehtnejši del sporeda so izvedli ljubljanski gojenci violinskih oddelkov prof. Staniča in Skalarja, klavirski .iz šole prof. Sfiligojeve, Borštnarjeve, Bleiweissove in trije čelisti iz šole prof. Grafenauerja ter Karole Jerajeve; ime te poslednje je na sporedu izostalo najbrž zaradi tiskovne napake, kakor smo naknadno izvedeli.
Res je, da so se ob tej priliki tudi tržaški domači gojenci vestno pripravili, Modrijanova, Vuga, Va-letič, Geržinova, Veljakova, Černigojeva, Pahor in še najbolj mala Tatjana Uršič. Vendar je že zahtevnost skladb (da ne govorim o smotrni tehnični pripravi in muzikalni poglobitvi), ki so jih izvajali ljubljanski gojenci, segala daleč preko običajnega šolskega okvirja domačinov. Iz glasbeno vzgojnega vidika je kljub vsemu pravilno,, da so nastopili tudi domači gojenci.
Za opazovalca, ki budno zasleduje dejavnost na glasbenem vzgojnem torišču, je bil ta večer veliko večjega pomena kot pa za povprečnega poslušalca, ki ne more stvarno presojati dognanj in napredka glasbene vzgoje, ki ga je dokazala na tem večeru ljubljanska državnq Glasbena šola. Upoštevati pa moramo dejstvo, da nam je ta, šola predstavila 11 izredno nadarjenih gojencev do komaj 12-letne starosti (z izjemo enega odraslejšegai, in bi se vsakdo varal, če bi mislil, da gre v tem primeru za povprečno nadarjenost, kar se je opazilo
Ob veselih in žalostnih prilikah spomnite se revnega slovenskega otroka in podpirajte Slovensko dobrodelno društvo!
z GORIŠKEGA
vse strani pravilno razraščeno. Pozneje odstranimo le kakšno vejico, ki je pregosta ali ki ,se križa.
Kar se tiče breskev, ie več ali manj poznajo vsi naši kmetje raz. ne načine obrezovanja, ker je bilo v tem oziru ogromnega pouka. Prav gotovo pa je v vsaki vasi vsaj en kmetovalec, ki je bolj vešč tega dela. Do njega naj se obrnejo potrebni pouka.
Obrezovanje breskev je velikega pomena za dobro ohroditev in za daljše življenje drevesa. Zelo velike važnosti je tudi gnojenje, o tem prihodnjič enkrat.
Ostalega drevja ne obrezujemo, temveč pri njem samo odstranjujemo suhe veje in one, ki se morebiti križajo, ter tako imenovane roparice: to so krepki navpični poganjki na deblu ali na debelejših vejah!
Vsepovsod vidimo, da je sadno drevje preveč zanemarjeno, vse polno mahu in lišaja itd. Od takega drevja ne moremo pričakovati lepega in zdravega sadja! Saj je tudi drevje živo bitje, ki diha skozi skorjo kakor žival in človek sam skozi kožo. Zato ostrgajmo ves mah in lišaj z drevesa!
Proti raznim boleznim škropimo sadnemu drevju pred pomladja, o čemur bomo pravočasno pisali. Le breskvam pa moramo zdaj škropiti, in sicer proti bolezni, ki ji kratko pravimo smetlikavost ati rek: »Clasterospermium«. Ta huda bolezen za breskve je letos v posebnem razmahu zaradi trajajočega deževnega in meglenega vremena.
Škropiti moramo takoj ob lepem vremenu, in sicer z 2 odst. brozgo modre galice in apna. Zmesi bomo dodali po 200 gr. žveplenokislega amenjaka na vsakih 100 1, da se zmes bolj prime in hitreje posuši.
Poudarjamo, da je letos to jesensko škropljenje breskvam nujno potrebno!
Najboljši gorički delavci in trgovci
Po mnenju odbora Trgovinske zbornice so najboljši goriški delavci sledeči štirje: Srečko BIZJAK, delavec v goriški zadružni tiskarni; Manfred Bardi, delavec pri podjetju Ribi; Anton SCHEROK, urar pri tvrdki Braunizer, in Demosten Gretti, delavec pri tvrdki Mattioni.
Ti delavci bodo prejeli 21. decembra zlato medaljo in imajo plačano pot (II. razred) v Rim m •tamkajšnje dvodnevno bivanje. Med najstarejšimi goriškimi tvrdkami je tvrdka Braunizer na Travniku, ki delujfe že 105 let, in trgovina kleparstva Henrik Pavlin iz Tržiča.
Izplačevanje pokojnin
V kratkem bodo pokojnine izplačevali po čeku tekočega računa, katerega bo vsak upokojenec prejel na dom in nato dvignil na označenem poštnem uradu svojo mesečno pokojnino.
Vsak upokojenec naj zato čim-prej javi pokrajinskemu uradu zakladnega ministrstva svoj točen naslov in poštni urad, kjer bi rad dvigal pokojnino. Za vsa. .tozadevna podrobna pojasnila in navodila naj se prizadeti obrnejo na pristojno Zvezo upokojencev v Gorici, ulica Roma 6, Zvezo pohabljencev, ulica Dante 10 in Zvezo sorodnikov padlih, ulica Morelli 37.
Zimska pomoč
V okviru zimske pomoči za brezposelne so tudi letos sklenili povišati vstopnice za vse predstave ob nedeljah in praznikih med 30. nov.
t. 1. in 31. majem prihodnjega leta. Povišek znaša približno 5 odst. I-stočasno bodo tudi vozni listki državnih železnic za približno isto višino dražji.
HečBPiii tečaji
V strokovni šoli v ulici Vittorio Veneto sprejemajo spise v posebne večerne tečaje za pleskanje, dekoraterje in talke.
Prijavijo se lahko vsi delavci in delavke vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Ker velja danes specializiran delavec neprimerno več kot navaden, in ima torej nešteto več možnosti za zaposlitev, toplo priporočamo omenjene tečaje vsem delavcem in delavkam!
Obvezna prijava trg. obratov
Po zakonu je treba prijaviti Zbornici za trgovino, kmetijstvo in industrijo vsako spremembo podjetja kakor tudi konec obratovanja. To so dolžni storiti vsi, ki imajo kakršno koli podjetje, najkasneje 15 dni omenjenih spremembah.
Oproččeni vojaščine
Prihodnji januar bodo začeli odhajati na vojaško službo mladeniči letnika 1933. Opozarjamo prizadete, da se pozanimajo, če imajo pogoje za oprostitev vojaške službe in si pravočasno preskrbe tozadevna potrdila. Po dosedanjih predpisih so oproščeni vojaščine sledeči fantje:
Sin ali krvni brat med vojaško službo ali zaradi vojaške službe pozneje umrlega vojaka ali pohab-
ljenca, odnosno upokojenca zaradi vojaške službe.
Sin staršev, ki so imeli vsaj D otrok in sta dva že odslužila ali še služita vojaški rok.
Prvorojenec v družini, ki ima vsaj deset nedoraslih otrok, ali pa v družini, kjer je 12 otrok ali več in jih je vsaj 6 nedoraslih.
Edini sin onemoglega očeta ali vdove, ali edini sin staršev starih nad 64 let.
Edini vnuk ali prvorojenec, če babica ali ded nimata polnoletnih sinov ali vnukov niti neporočenih hčera ali vnukinj.
Prvorojenec sirot po očetu in materi, ali če ima starejšega brata, ki je nezmožen za delo, toda v družini ne sme biti polnoletnih bratov ali sestra neporočenih.
Edini brat sester sirot po očetu in materi, ki so še mladoletne ali pa vdove brez polnoletnih otrok.
že pri najmlajši klavirski gojenki Ziherlovi.
Presenetila, je mala Marjetica Korošec, ki je z občudovanja vredno sijajnostjo podala na svoji drobni violinici z vso odločnostjo posebno Couperinovo »Gavoto«. Čelist Jurij Kolenc je na svojem polovičnem čelu izvajal Matzov »Al-legro« z lepim tonom in sigurno intonacijo. Spored se je naglo stopnjeval ob vzorni izvedbi »Larga« :n »Allegra« iz zahtevnega Vivaldi-jevega koncerta v a - molu, ki ga je izvedla mala violinistka Nevenka Rovan. V Drdlovi »Tarantelli« je violinist Peter Rovšek dokazal, da dorašča v njem izvrsten goslač, če bo tako nadaljeval. Komaj 10-letno Tatjano Bajželj odlikuje poleg vzorne klavirske tehnične priprave vprav prepričevalno muzikalno prednašanje. Iste lastnosti smo opazili pri mali Mariji Mihelčičev! ki je posebno lepo podala Musorgskega: »Ples piščančev«. Mali,'nadarjeni čelist Blaž Miloševič' je izvajal dve Marcellovi skladbi z dobro tehniko, uporabljajoč že prve štiri položaje svojega instrumenta in še čez. Izrazit violinski takt je tudi Majda Kor.inšek, ki je pedala en stavek iz Vivaldijevega koncerta v g - molu in je nastopila pozneje še enkrat z dvema skladbama, od katerih pa je bila Wie-niavskega mazurka »Kujaviak« še nekoliko pretežka zarodi umetnih flageoletov.
Najizrazitejši talent med violinisti je • brezdvomno Olga Skalarjeva. Ta otrok je izvajal Gregorčevo »Pesem« in znameniti Fioccov »Ai-legro« s pravim umetniškim zano-som. V njej tičijo vse vrline bodoče violinske umetnice.
Vsi ljubljanski gojenci so vse te zahtevne skladbe izvajali na pamet in so še vsi sami otroci razen od-raslejšega čelista Igorja Majarona, čigar igra izraža že višjo in zrelejšo šolsko stopnjo. Vse ljubljanske soliste je na klavirju spremljala! prof. Silva Hrašovec z globokim umetniškim pojmovanjem in pravilno odtehtano igro.
'Najlepše in največje presenečenje tega večera pa je bil nastop štirih otrok-umetnikov, združenih v godalnem kvartetu: Korinšek I. violina, Rovan II. violina, Rovšek viola in Miloševič čelo. Izvajali so dva stavka iz Mozartovega kvarteta št. 20 z občudovanja vredno skupno igro. Nastop tega kvarteta kaže pravilno usmerjenost muzikalnega duha, ki prevladuje na instrumentalnem oddelku državne ljubljanske Glasbene šole. Le na' taki podlagi bo vzniknilo pravilno in zdravo pojmovanje vsebinske vrednosti umetnin in spoznavanje čiste glasbene umetnosti pri tej mladi generaciji.
Ljubljanski gojenci in njihovi odlični učitelji so lahko ponosni na uspehe svojega tržaškega gostovanja. Ostalim naj pa služi ta večer za svetel vzgled za bodoče delo in ravnanje!
S-n
Od morja do Triglava
Te dni je bila v Trstu dotiskana zanimiva narodopisna knjiga z naslovom Od morja do Triglava. Pisatelj prof. dT. Metod Turnšek nam v njej nakazuje pravo panoramo slovenskih ljudskih običajev od I-stre preko Tržaškega in Goriškega do Benečije. Knjigo v veliki o-smerki s 112 st. besedila krasi 24 str. lepih starinskih ilustracij ter 4 umetniške priloge primorskih slikarjev A. Sirka, A. Černigoja, L Spacala in B. Groma.
S to knjigo nam je prikazano slovensko ljudsko izročilo, živahna duhovna in tvarna tvornost slovenskega primorskega ljudstva, dokaz visoke ljudske kulturne ravni ki je docela vzporedna z osrednjo matično slovensko domovino. Knjiga je dragocena pridobitev -za narodopisno spoznavanje obrobnih slovenskih dežel in bo nepogrešljiva v sleherni družinski knjižnici Prvi izvodi se že dobijo po knjigarnah v Trstu in Gorici.
KANDIDATI LISTE Z »LIPOVO VEJICO«
»MINIATURNI TEATER -
MODRA PTICA«
vabi
vse Nabrežince in okoličane na
ZABAVNI VEČER ki bo
v nedeljo 16. dec. ob 4. pop. v nabrežinski kino-dvorani. Na sporedu so pantomine, pevske, baletne in folklorne točke, ki jih izvajajo ruski begunci iz Trsta.
Z rasističnimi zakoni fašizma hočejo kratiti slovenske jezikovne pravice
(‘Nadaljevanje s 1. strani)
ono kršila nikake pravice italijanskega prebivalstva, kajti ob slovenskem stoji tudi italijansko ime.
Toda italijanski uradniki, ki so podrejeni Zavezniški vojaški upravi, ne morejo trpeti niti v slovenski občini slovenskega imena ob italijanskem, in to v sredi XX. stoletja, v srcu Evrope, na slovenskih tleh. Zato je področni predsednik, sklicujoč se na rasistični fašistični zakon od 1923. leta o italijanskih krajevnih imenih, poslal s kurirjem nalog županu občine Devin -Nabrežina in ga pozval, da mora takoj odstraniti krajevne table, ki nosijo tudi slovenski napis.
So to vnebovpijoče napake, ki jih je mogel zagrešiti nad slovenskim ljudstvom samo režim, ki je vršil nasilno fašistično politiko raznarodovanja in zanikanja slovenskega naroda in njenih pravic, režim, ki ne spoštuje demokratičnih načel o narodnostni strpnosti in mirnem sožitju obeh tu živečih narodov, in ki namenoma prezira demokratska načela mirovne pogodbe z Italijo, na katerih sloni ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, na katerem sta priznana kot uradna oba jezika, italijanski in slovenski.
Proti taki krivici protestiramo v imenu avtohtonega tisočletja že tu živečega slovenskega prebivalstva pred vsem svetom ter opozarjamo Zlasti javno mnenje demokratskih držav Amerike in Velike Britanije na preganjanje slovenskega jezika s pomočjo anahronističnih fašističnih zakonov izpred druge svetovne vojne, ki jih angloameriška vojaška uprava tega Svobodnega tržaškega ozemlja še vedno ni odpra-vila.	^	j	J
Stran 4.
Leto VI. - Stev. 49.
V E S TI S TRŽAŠKEGA
Uprava našega velesejma je že začela objavjjati propagandno gradivo za bodoči tržaški velesejem.
Izdala je mično razglednico, ki ,0 razpošilja tudi vsem tržaškim industrijskim, obrtnim in trgovskim podjetjem. Razglednica ima Etirijezično besedilo: v angleščini, francoščini, španščini in italijanščini.
Le slovenščine ni nikjer!
Zanimivi so letošnji iredentistični izgovori za izpustitev našega jezika z velese jmske razglednice. Slovenščine pač ni, ker imajo Slovenci ozemeljske zahteve po Trstu!, Nanovo so pa v svojo propagandno čtivo uvedi išpanščino, saj je znano, da nima Španija nobenih skomin po tržaškem ozemlju ...
Kako nizkotno smešni so taki plemenski razlikovalni ukrepi in izlivi nekulturne narodnostne mrž-mje!
In 10. decembra bodo prav italijanski politični krogi najbolj vpili pb svetu o svojem spoštovanju človečanskih pravic in trdili, da jf) 4o spoštovanje temelj svetovnega miru iri svobode. Š tem bodo zares klavrno odigrali svojo vlogo pri proslavi Dneva človečanskih pravic. Morda bodo naleteli tudi rta, ušesa, ki jim bodo verjela. Pri nas se pa bomo enkfat več zgražali nad ■takim hinavskim potvarjanjem in kričečo neskladnostjo med njihovi? mi dejanji in besedami.
Trst je okno v svet za Srednjo Evropo.
Slovenska zemlja je najožje tr-eaiko zaledje.
Tega dejstva nikakor nočejo ra-«limeti italijanski prenapeteži, in sicer niti v Rimu, niti v Trstu.
Ali jih niso zmodrili izidi zadnjih volitev v Posarju?
Nihče ne more trditi, da ni Posarje stoodstotno nemško ozemlje, vendar je pri zares svobodnih volitvah, ena sama avtonomistična stranka, in sicer Hoffmannova, dobila nad 50 odstotkov glasov.
Ce so francoska zasedbena obla-itva .razpustila filonemške stranke i-n jim ,s tem onemogočila -udeležbo pri volitvah, ni nihče silil Posar-cev na volišče! Imeli so pa tudi, možnost, da so oddali prazne glasovnice, česar so se skrajno nemško nacionalistično usmerjeni krogi v obilni meri poslužili in s tem dosegli kar 30 odstotkov belih glasovnic. K temu pa zares ne gre prištevati odstotke komunističnih
razglednica
glasov in število vzdržanih, kakor bi hoteli voditelji filonemških strank, da bi zmanjšali pomen in-dipendentističnega uspeha.
Tržaško ozemlje pa ni stoodstotno italijansko, kakor je Posarje stoodstotno nemško: izrazito italijansko obeležje ima v glavnem samo, mestno središče, medtem ko je o-stalo ozemlje z malimi izjemami slovensko. Zato ni nič čudnega in ne gre za »bastardne pojave«, kot trdi De Gasperi, če indipendenti-stična masel vedno bolj pridobiva celo med tržaškimi Italijani. ,
Obe dejstvi (gospodarsko nalogo Trsta in narodnostno stvarnost na Tržaškem) bi morala upoštevati tudi naša velesejmska uprava.
Pri tem bi se morala globoko zamisliti v nauk posarskih volitev in primerno tipoštevati tudi razpoloženje domačega tržaškega prebivalstva.
Potem ne bi ji bilo težko pri srcu, ko bi dala tudi slovenščino na svoje propagandno gradivo.
Trst in Slovenci
Iz daljnega Rima nam pride spet glas o našem županu, o katerem kaže, da se bolje počuti tam, kjer ima tudi priliko dajati obilo .izjav raznim dopisnikom na lovu za senzacijami in vidnejšimi osebnostmi.
Tako nam poroča »GiornaJe di Trieste« pod mastnim naslovom:, »Naš župan dal intervju za radio »New York«, da se je, inženir Bartoli, vedoč, da ni nevarnosti, da bi mu mogel kdo kaj oporekati (v Rimu seveda), hudoval nad nekim ameriškim p61kovnik6m, ki se je drznil povedati, ko se je vrnil domov, da italijansko govoreče prebivalstvo živi samo V središču Trsta, medtem ko že nekaj minut iz središča lahko slišimb skoraj samo slovenski jezik. Da ne bi nikoli tega Izjavil! Zupan ga je skoraj primerjal z bedakom! Kaj ne ve »slabo informirani polkovnik«, da je italijanska tudi vsa okolica mesta sploh, medtem ko so se Slovenci »Ohranili« le »na kraški planoti«?
Tako torej razni nepošteni ljudje in £e manj resni dopisniki, ka-
terim se ne ljubi, prepričati se v Trstu samem, kakor imajo priliko to storiti vsi tukajšnji vojaki, kako je z jezikovnimi prilikami pri nas, vržejo take laži v svet!
Zakaj ni gospod župan povedal reporterju tudi o raznih dvojezičnih tablicah, o mišljenju demokr-ščanskih (krščanskih samo po i-menu) krogov in o šovinističnerr} izpadu njihovega glasila o tej zadevi? Saj bi si Američani, napojeni 2 demokratičnim duhom, lahko ■ustvarili pravo mnenje o svoji zaveznici. Ce pa jim še to ne bi odprlo oči, naj bi jim še povedal, kaj se dogaja v občinskem svetu, na katerem velja še vedno rasistično geslo »Qui si parla solo italia-no!«, in pa o Usodi naše narodne imovine. Ce bi pa to bilo preveč za njegove možgane, naj pride kakšen dopisnik kar k nam, saj mu bi vedeli povedati marsikaj zanimivega, ker ni mogoče tako hitro pozabiti na »dobrote«, s katerimi nas je v takem izobilju obsipala »majka Italija« .. .
SLOVENSKA KRAJEVNA IMENA so naša narodna dedščina!
Pretekli torek, 2. t. m., se je občinski svet v Nabrežini ponovno sestal k redni seji.
TaRoj v pričetku seje je župan sporočil, da bo takoj po prečitanju zapisnika poročal o zadevi napisov krajevnih imen ob glavni cesti in o sporu, ki je v tej zadevi nastal s področnim predsedništvom.
Na podlagi sklepa prejšnjega občinskega svete z dne 28. jan. 1952 je dal župan postaviti v vse vasi ob glavni cesti iz Stivana do Nabrežine, ob vhodu in izhodu, na Vidnem mestu imena posameznih krajev v slovenščini in italijanščini. Takoj par dni .za tem pa je prejel od področnega predsednika pismen opomin, v katerem trdi področni predsednik, da je to dejanje v nasprotju z zakonom št. 800 z dne 29. marca 1923, kakor tudi v nasprotju z odlokom ZVU štev 183 z dne 2. sept. 1949, zaradi česar zahteva, naj še ti napisi takoj odstranijo. Zupan je dalje sporočil, da je takoj odgovoril, da je to izvršil na podlagi sklepa prejšnjega
občinskega sveta, in da je imena krajev postavil najprej v prvotni slovenski obliki, kair je bila že stara zahteva našega slovenskega ljudstva V teh krajih. Ta Imena naših vasi so dediščina našega slovenskega narodi, ki živi v teh krajih v ogromni večini.
To dejanje ne sme užaliti nikogar! Sklicevanje na razne fašistične zakone ni umestno, niti demokratično. To dejanje ni imelo in nima nikakega političnega pomena, pač pa le izpolnjuje upravičene zahteve našega slovenskega življa. Tudi ni v nasprotju z gospodarskimi in upravnimi koristmi, zaradi česar zahteva občinska uprava, naj ti napisi ostanejo tam, kjer so bili postavljeni. Na to svoje pismo je prejel 2. t. m. odgovor, v katerem se področni predsednik ne strinja z Tazlogi, ki jih je župan navedel, in ponovno opozarja na tu veljavne zakone, ki jih je navedel že v prvem pismu, ter zaradi tega zahteva, da se v petih dneh odstranijo navedeni napisi, ker se bo v
Umetno oplojeuanje žiuine na tržaškem
Po približno štirih mesecih delovanja središča za umetno oplojevanje goveje živine v Bol juncu i-mamo danes na razpolago prve u-spehe in iz njih lahko črpamo nauke praktičnih izkušenj.
Iz poročila, ki ga je poslalo Kmetijskemu nadzarništvu vodstvo središča, lahko povzamemo zanimive podatke in je potrebno, da se z njimi seznanijo živinorejci kakor tudi strokovhjaki.
Tudi na našeth področju je ta način oplojievanja dal povoljne uspehe: iz celotnih, pa čeprav omejenih podatkov so ugotovili 88 odstotkov primerov brejosti. Ti primeri ovržejo vsa nezaupanja nekaterih živinorejcev tudi zaradi tega, ker so bila nekatera oplojevanja, pa četudi jporibvljena, ena najtežjih, a vedno neuspešna pri naravni oploditvi. Dosegli so neverjetne uspehe, ki so gotovo premagali nezaupanje nevernežev ter po-veSali prepričanje važnih zdravstvenih, živinorejskih in gospodarskih koristi.
Kakor je bilo predvideno, so ta način v naši coni izvajali s popolnoma tehnično-zdravstvenimi ukrepi in je popolnoma odgovarjal namenu.
Smatrajoč celotno delovanje, je bilo v omenjeni dobi oplojenih 230 krav, od katerih lahko računamo, da je ostalo brejih 179, to je od izvršenih oplojenj skoraj 78 odstotkov pozitivnih uspehov.
Dosti bolj zanimiva pa je profi-laktična stran tega načina: zaradi okužb na spolovilih je bilo zavrnjenih 69 glav, kar predstavlja 30 odstotkov vseh oplojenih krav. Ta visok odstotek bolnih govedi je bil največ okuženih po boleznih, prenesenih pri naravnem oplojevanju (pri katerem se na splošno pripustijo vse prignane krave), kar se je in se v bodoče bo tudi preprečilo z umetnim osemenjenjem. Tega dejstva živinorejci ne bodo smeli podcenjevati, če bodo na primer morali pred umetnim osemepje-njem pustiti živino zdraviti. Zato pa bodo izgubili manj časa in tudi denarja!
Čeprav se	J	^
ko hitro prepričati, jih preventivni in natančni pregled goveda, že iz samega početka kar zadovolji in so dostikrat že sami priznali razliko, ki jo opazijo pri naravnih javnih postajah, kjer mogoče Večkrat pripušča nesposobna in najmanj pripravna oseba.
Prve uspehe, ki smo jih dosegli z umetnim oplojevanjem, in ki se na našem področju počasi, a uspešno uveljavljajo, lahko tako povzamemo:
1) izločitev vseh vzrokov, nanašajočih se .na spolno okolje, v kolikor so odvisni od kontakta;
2) visok odstotek povoljnih uspehov, tudi v posebno težkih primerili
3) ugotovljene bolne krave ali tiste, ki se iz kakršnega koli vzroka nočejo ubrejiti, se takoj zdravijo, če pa je potrebno tudi izločijo.
Tako se polagoma dosega namen, ki ga je središče začrtalo za prvo dobo Svojega delovanja, in sicer; odstranitev neplodnosti, ki izvira iz bolezni.
Iz te dobe delovanja središča za umetno oplojevanje lahko črpamo naslednje nauke, ki ndj služijo tudi kot smernice našim živinorejcem:
1) Potrebno je, da se živinorejci, ki na splošno še ne zaupajo temu načinu, ali ki se kvečjemu tega načina poslužijo samo za tiste krave, ki niso ostale breje pri raznih naravnih plemenitih postajah, prepričajo, da umetno oplojevanje izvajajo v naprednih deželah že več kot 25 let in da je to povsod doseglo bodisi iz zdravstvenega kot živinorejskega vidika zadovoljive uspehe.
2) Živinorejec pokliče navadno živinozdravnika-osemenjalca, ko zapazi pri kravi prve znake pojanja, Ta naglost je nepotrebna, kajti iz nešteto izvršenih poskusov je bilo dokazano, da je osemenjenje u-spešhejše, če ga izvršimo 12 do 1{| ur pb prvih znakih pojanja.
3) Končno je potrebno, da živinorejec v umetno oplojevanje zaupa; istočasno pa naj ne pričakuje čud?2ev, rn'4' v "rim^ru <*a
do boleha na pomanjkanju hormonov, vitaminov ali, če je bilo slabo krmljeno, ni pričakovati zaželenih uspehov! Prav tako niso uspehi zadovoljivi, če je krava okužena pq nalezljivo vozl-ičastim vnetju sluznice v nožnici ali na splošno po kakršni koli -bolezni spolnih organov.
Iz obračuna prvih mesecev delovanja središča za umetno oplojevanje danes lahko sklepamo, da bo v bodoče delovaje uspešno; zato pa je potrebno, $a se nezaupanje preobrne v prepričanje v stvarne možnosti tega načina osemenjenja, ki nam bo v bližnji bodočnotsi gotovo nudilo, kot že rečeno, naipreji v profila-ktičnem in kasneje (z na7 kupom prvovrstnih plemenjakov) na živinorejskem področju velike\ koristi!
Tega pa ne bo mogoče doseči, dokler ne bo središče popolnom* -u-trdilo svojega položaja in istočas, no pridobilo zaupanje vseh živinorejcev.
Protest Odbora za slou. šolstvo
Gospodu generalu T . J . WINTERTONU TRST
Odbor za slovensko šolstvo v Trstu protestira proti pouka prostem dnevu ob priliki pogreba italijanskega politika V. E. Orlanda.
Ne le, da gre za sistematično prevzemanje upravnih določb italijanske vlade, ampak v tem posebnem primeru gre za izzivalno dejanje proti slovenskemu življu na Tržaškem.
Nismo se spotikali zaradi sličnega ukrepa ob priliki pogreba italijanskega filozofa B. Croce-ja, ker, ni bilo napak, če smo se tudi mi Slovenci spomnili -tega velikega misleca.
Zadeva s pogrebom »predsednika zmage« - »Presidente della Vitto-ria« pa je za nas Slovence drugačno.
Ce Italijani že hočejo, lahko pomnožijo na svojih šolah pouka pro-, ste dneve po mili volji, slovenskim šolam pa naj dovolijo, da nemo? tene vršijo svoje delo, in naj jih ne silijo, da častijo ljudi, katerih delovanje je bilo skozi naperjeno proti slovenskim narodnim koristim.
S spoštovanjem
Tajnik:	Predsednik:
dr. Janko JEZ Fran PLEČKO
Borov prelec
Urad ZVU za poljedelstvo, gozdarstvo in ribolov opozarja, da je zatiranje borovega prelca obvezno.
Zato morajo vsi lastniki gozdov, vrtov, parkov in gajev, v katerih raste bor, borovega prelca na svoje stroške zatirati.
Oddelek za poljedelstvo, gozdarstvo in ribolov opozarja, da je treba s pobiranjem in uničevanjem prelčevih gnezd začeti od 15. decembra 1952 in zaključiti do 15. februarja 1953.
Gnezda je treba pobirati tako, da odsekamo veje z gnezdi; če pa so gnezda na vršičku debla, jih moramo odstraniti, ne da bi odsekali vršiček. Pobrana gnezda moramo sežgati na kraju samem.
Po 16. februarju 1953 bodo vsi kršilci kaznovani po zakonu ter bo gozdni odsek civilne policije odredil pobiranje gnezd na stroške kršilcev.
Gozdni odsek v ul. Monte Grap-pa 3-1., tel. 23643, je vsem prizade^
‘In r*a "az''o]r«o- za "rvasnila.
nasprotnem primeru poslu žil ukrepov, ki mu jih zakon dovoljuje.
Zupan je v tej zvezi prejel od svetovalcev LSS resolucijo, ki protestira proti zadržanju področnega predsednika.
Drugo resolucijo je predložil odbornik Floridan, ki vsebuje vse bistvene toičke prve resolucije, a vsebuje tudi nekatere točke kot odgovor na zadnje pismo področnega predsednika.
Takoj nato so začeli obširno razpravo, v katero so posegli svetovalci Floridan, Skerk, Colja, Legiša in dr. Skerk. Vsi so popolnoma o-dcbrili stališče občinske uprave in ostro grajali nastop predsednika področja v tej zadevi. Z nekaterimi dodatki so soglasno sprejeli drugo resolucijo, ki jo je predlagal odbornik Floridan. To so takoj poslali na ZVU in v vednost g. -generalu Wintertonu ter področnemu predsedniku.
Resolucija
Občinski Svet občine Devin - Nabrežina, zbran na suojf redni seji dne 2. decembra 1952, je
ugotovil
1. da so bili postavljeni na dohode po vseh vaseh naše občine dvojezični napisi imen dotičnih krajev. na podlagi sklepov prejšnjega občinskega sveta, kar adgovarja. u-pravičenim željam in zahtevam našega domačega prebivalstva, ki je v ogromni večini slovenskega porekla, in je v skladu z besedilom in duhom mirovne pogodbe z Italijo z dne 15. septembra 1947;
2. da je predsednik cone g. dr. Palutan pozval našo občinsko u-pravo, naj takoj odredi odstranitev gornjih napisov z državne ceste štev. 14, sklicujoč se na fašistični — protislovenski — zakon iz leta 1923, štev. 800;
3. da isti funkcionar, ne glede na utemeljenost odgovora, ki mu ga ;e dal župan, v katerem povsem u-pravičeno zahteva spoštovanje slovenskega jezika v slovenski občini, vztraja še vedno pri svoji zahtevi in grozi celo z zakonskimi u-krepi v roku petih dni.
Glede na to je občinski svet sklenil, da ogorčeno odklanja izpolnitev gornje zahteve predsednika cone, pozivajoč Zavezniško vojaško upravo, naj ta-1coj razveljavi vse fašistične zakone, ki žalijo XX. stoletje, in ki so v navzkrižju z mirovno pogodbo z Italijo, v kateri se priznava slovenščina za uradni jezik, in še posebej Kr. d. z dne 29. marca 1923, štev. S00, kakor tudi naj ZVU prilagodi odlok štev. 183 z dne 2. sept. 1949 v smislu določil mirovne pogodbe in s tem uveljavi prvotna slovenska krajevna imena, upoštevajoč pri tem etnično ter zgodovinsko resnico naše zemlje.
V Nabrežini, dne 2. dec. 1952.
Poziv ŠDD
Tudi letos se odbor Slovenskega dobrodelnega društva -obrača na zavedne in požrtvovalne tržaške Slovenke in Slovence s prošnjo, naj slovenskemu otroku, ki mu največkrat primanjkuje najnujnejše oblačilo in obutev, nudi slovenska tržaška javnost primerno pomoč.
Šolsko leto je že pričelo in vsaki revni slovenski družini naraščajo skrbi, ko je treba otroku toliko najnujnejših -nabav,k, da jih slovenski delavec ne zmore. Zato se odbor Slovenskega dobrodelnega društva obrača tudi na Vas, dragi slovenski dobrotniki, in Vas vljudno prosi, da pobrskate po svojih zalogah ohnošenih ali drugače neprimernih oblačil, obutev, perila, šolskih knjig itd. V vsaki hiši najde skrbna gospodinja polno stvari, ki jih iz prirojene varčljivosti ne zametuje, ki pa jih ne potrebuje m se ji prav zdaj nudi najlepša prilika, da s temi stvarmi razveseli slovenskega šolarčka.
-Seveda, marsikje ne bo primernih stvari na razpolago, zato Vas v takem primeru odbor Slovenskega dobrodelnega društva iskreno
prosi, da' njegovo akcijo za podporo revnih slovenskih otrok podprete s primernim denarnim zneskom,.
Prosimo Vas, da te svoje zaloge čimprej pregledate, -in ko ste jih zbrali, da jih po možnosti izvolite dostaviti na sedež Slovenskega dobrodelnega društva v ulici Machiavelli 22-11. V primeru pa, da bi Vam čas ne dopuščal, Vas naprošamo, da nam pismeno javite ali pa telefonirate na številko 62-75.. da bi mogli prenos izvršiti po lastnih klanih društva.
Potreba je letos še posebno velika zaradi naraščajoče draginje, zaradi velike nezaposlenosti slovenskih delovnih ljudi in tudi zato. ker so mednarodne podporne organizacija svojo nekdanjo požrtvovalnost znatno skrajšale.
Pričakujemo, da se boste, kakor vedno, -tudi ob -tej priliki radi odzvali našemu vabilu in s tem želi hvaležnost v-seh tržaških Slovencev, pt>sebno 1» naše otročadi.
SDD v Trstu
PRILETNI VDOVEC iz tržaškega, predmestja, z dvema otrokoma, išče Slovenko od 40 do 50 let, v svrho ženitve.
Ponudbe poslati upravi lista pod značko »Vdovec« in s sliko.
TRIČLANSKA DRUŽINA iz bližnje okolice išče služkinjo do 48 let, pridno in veščo gospodinjskih del.
Ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Služkinja«.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Tritu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813
MlZfiPli I
Deske smreko-hmetoualci f ve, macesnove
podjetniki a in trdih Ie800<
trame in par-kete nudi najugodneje
CALEA
TELi —
90441 T
R S T
Vlala Sonnlno, 2 4
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
TRHHSmilllDim
OSKRBIJO:
vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, .emigracijo itd.
Pišite ati nas obiščite,
gooorimo slovensko » Se priporočamo
AGENCIJE:
Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas • VENEZUELA, Pasaje Capitolio 16 Toronto - KANADA, 258 College St.
Montreal - KANADA, 2098 St. Catherine St. West
VABILO NA PEVSKI KONCERT
ki ga priredi SKPD iz Gorice v Nahrežini v Kino-dvorani v nedeljo, dne 7. dec. ob 16. uri. Vstopnice ptri blagajni dvorane: sedeži 150 lir - stojišča 100 lir
Odlični dežni plašči, ki po eleganci modelov in kakovosti blaga ter solidnosti izdelave odgovarjajo vsaki zahtevi tako glede barve kot odpornosti
V tem je razlog, zakaj morete v naši zalogi najti bogato izbiro vseh vrst in barv izvirnih LODNOV in POVRŠNIKOV za moške in ženske po cenah, ki so resnično zmerne
Dežni plašči
iz čistega mako za moške
Dežni plašči iz sirile
za ženske in moške
Dvolični dežni plašči za ženske v solidnih barvah
Plašči za ženske
iz čiste volne
Dežni plašči
iz posebnega nylona
7.800 lin
12.500 up
13.800 iip 15.000 iip
16.500 np
fnagazzinideiCorso
TRST, KOR t 0 \