GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto VI. — štev. 44. Ljubljana, 27. oktobra 1950 Izvod 4 din Proslavimo DAN REPUBLIKE z novimi delovnimi zmagami Že več kot pred mesecem dni in še pred letom so začela prihajati iz podjetij poročila o izpolnitvi plana četrtega leta Titove petletke. Tudi v tem mesecu skoraj ni dneva, da ne bi časopisi objavljali podobnih vesti. Poleg številnih majhnih podjetij in delavnic so se na časopisnih straneh pojavila tudi imena mnogih velikih podjetij iz najvažnejših gospodarskih strok, katera so že izvršila svoje letošnje planske naloge. V preteklih petih letih se ni niti enkrat zgodilo, da bi Dan republike ne bil proslavljen z velikimi gospodarskimi in delovnimi zmagami. Običajno so nove tovarne začele proizvodnjo prav na ta praznik. V promet so bile izročene nove proge, obratovati so začele gigantske hi-drocentrale, zagorele so nove visoke peči in martinovke, s čimer so delovni ljudje in vsi naši narodi na najbolj dostojen in veličasten način počastili ta veliki praznik. Postalo je tradicionalno, da mnoga podjetja že v začetku leta sprejemajo takšne obveznosti in na ta način proslavljajo zgodovinski dan, ki je morda največji v življenju naših narodov. Redki so bili primeri, da bi dana obveznost ne bila izpolnjena, ker naš delovni človek ne prelomi dane besede, posebno takrat, ko jo daje Partiji in Titu. Tako je bilo tudi letos. Stotine naših najboljših kolektivov se je ob priliki sprejema svojih letnih nalog obvezalo, da bodo dočakali obletnico svoje države z novimi proizvodi zadnjega leta petletke. Enajstmesečna borba za to častno obveznost se sedaj bliža koncu. Še dober mesec nas loči od Dneva republike. Dovolj je še časa, da se lahko mnogo napravi, da se analizira položaj v podjetjih in se vsak delavec seznani s stanjem plana in obveznosti, prav tako pa tudi z ukrepi, katere bi bilo treba podvzeti, da bo dana beseda resnično izpolnjena. Železarna iz Siska bo na primer dosegla letni plan s 105% in že 25. novembra izpolnila svojo letošnjo proizvodno nalogo. V borskem rudniku se je pred kratkim vršila sindikalna konferenca, na kateri so analizirali dosedanje uspehe pri izpolnjevanju plana. Sorski rudarji so se obvezali, da bodo zmanjšali število neupravičenih izostankov. Prav tako pa so pristopili tudi k zmanjšanju administrativnega osebja ter ga zaposlili v proizvodnji. Ob zaključku konference so bor-ski rudarji obljubili, da bodo svoj letni plan izpolnili do 29. novembra. Prav lii bilo, če ob teh in podobnih vzorih tudi sindikalne organizacije v Slo veniji pristopijo k organiziranju sličnih delovnih konferenc, na katerih naj ves delovni kolektiv pregleda svoje napake DELAVSKI SVET JESENIŠKE ŽELEZARNE JE SPREJEL VAŽNE SKLEPE ZA IZPOLNITEV LETNEGA PLANA Kakor vedno neutrudno so hropeli plavži jeseniške železarne, ko je v petek zvečer za razsvetljenimi okni labriške kazine, kjer se je nekoč zabavala gospoda delniške družbe, pozno v noč zasedal upravni odbor kolektiva, ki je 20. avgusta letošnjega leta prevzel upravo najstarejše jugoslovanske železarne v svoje roke. Razpravljali so o izpolnitvi letnega proizvodnega plana, o novi komisiji za razvrstitev delavcev po zvanjih in o potrebnih higienskih izboljšavah v tovarni. To je bilo tretje redno zasedanje delavskega sveta jeseniške železarne. Veliko se je že zgodilo v kolektivu od zadnjega zasedanja. Člani upravnega odbora in delavskega sveta so se že marsičesa naučili na seminarjih, ki so bili organizirani za njihovo izobrazbo. Proizvodne konference, za katere je dal pobudo upravni odbor, so ugodno vplivale na izboljšanje proizvodnje. Medtem, ko je bil proivodni plan v avgustu izpolnjen z 92%, se je stanje v septembru izboljšalo za 1%, kar za tako veliko tovarno ni majhna stvar. Od 32 obratov železarne je 14 obratov preseglo mesečno nalogo, med njimi tudi oddelek plavžev, čeprav so se plavžarji tudi v tem mesecu borili s slabo kakovostjo koksa. Oddelek mar-tinarne je še vedno v težkem položaju zaradi popravil žerjavov in slabe kakovosti starega železja, zato pa sta se začela znatno popravljati težka proga, ki je mesečni plan presegla že za 3%, in žična valjarna, kjer so delavci 2. oktobra dosegli rekordno dnevno proizvodnjo od obstoja obrata sploh. Največ pa so zaostali delavci v novi valjarni debele pločevine v Javorniku, zlasti zaradi tega ker še niso dokončane vse naprave in zgradbe ter jih istočasno delo Gradisovega kolektiva ovira pri proizvodnji. Zato je upravni odbor ukrenil vse potrebno pri vodstvu gradbišča, da bi se dela pospešila. Upravni odbor ni izgubil vere, da bo kolektiv izpolnil letni plan kljub vsem težavam. Ker je glavna težava jeseniške železarne v pomanjkanju delovne sile in fluktuacije, je upravni odbor odločno načel vprašanje, da je treba čimprej _ zgraditi nova stanovanja za delavce, ki jih tako primanjkuje. V Koroški Beli bo že letos v surovem stanju postavljenih do strehe 10 dvostanovanjskih hiš, razen tega pa je upravnemu odboru kljub začetnemu omahovanju tehničnega vodstva uspelo, da bo kolektiv še letos dobil 30 ličnih montažnih hišic za stanovanje 60 delavskih družin.. Poročilo o dobrem napredovanju postavljanja montažnih hišic je naletelo na zadovoljen odmev. Večkratni udarnik Franc Markovič iz kamnoloma, član delavskega sveta, je smehljaje pogladil s svojo zuljavo roko skico o prijetni hišici, v kakršno se bodo še do 29.novembra vselile prve družine iz njegovega obrata, in dal sliko, ki je krožila med člani na vpogled svojemu sosedu. Veliko je rešil delavski svet na svojem zasedanju, toda lahko bi odkrito razpravljal še o drugih problemih, kakor le vprašanje izpolnjevanja finančnega plana, ki se v železarni prav tako slabo izpolnjuje in kar bo vsekakor zelo zanimalo člane delavskega sveta in vse delavce tedaj, ko bodo v nadaljnjem raz- voju v kolektivu delili nadplanski dobiček podjetja. Delavski svet tudi ni hotel zaradi formalne harmonije razpravljati s predstavniki direkcije o tem, zakaj so bili septembra proglašeni udarniki brez sodelovanja z upravnim odborom, čeprav se je o tem šušljalo med člani delavskega sveta. Delavski svet tudi ni razpravljal o tem, da so delavci nejevoljni zaradi neurejene zajamčene preskrbe. Treba bi bilo podvzeti tudi odločne ukrepe za to, da se v bodoče zmanjša število obratnih nesreč pri delavcih. (po.) ter določi smernice za svoje bodoče delo. Na ta način se bodo lahko tudi slovenski kolektivi uvrstili v vrste najboljših Borcev za socializem. Kovinarji iz Štor so nas s svojimi uspehi v preteklih letih prepričali, da jim ni bila nikoli nobena naloga pretežka, kadar je bilo treba pohiteti z izpolnitvijo plana. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo tudi štorski železarji svoj letošnji plan izpolnili do Dneva republike. Rudarji iz istrskih premogovnikov so v začetku leta obljubili, da bodo do 29. novembra izkopali poslednjo tono premoga za letošnji plan,= Domnevamo, da so istrski rudarji dobro zavedajo, kako s hitrimi koraki se bližamo temu dnevu in da zato vlagajo vse napore. da častno izpolnijo svoje obveznosti. Naši železničarji so se že lansko leto obvezali, da bodo petletni plan izpolnili v štirih letih. Da bodo to res dosegli, nam potrjujejo uspehi, ki so jih letos dosegli v tekmovanju za večjo obremenitev lokomotiv. Posebno častno mesto sta v tem tekmovanju zavzela ljubljanska železničarja Šidkovec in Voje. Zato se naj njunim uspehom pridružijo še drugi, da bo zmaga ob koncu četrtega leta petletke toliko večja. Tovarna verig v Lescah bo svoj plan dosegla do 29. novembra, Medtem kb je količinski plan že dosegla, je upravni odbor podjetja obljubil, da bo podjetje do 29. novembra izpolnilo tudi finančni plan. Morda, ni potrebno, prav pa je vseeno, če spomnimo na njihovo obveznost lesno industrijska podjetja iz Murske Sobote, v Nazorjih in Ajdovščini, da bodo letošnji plan izpolnili do 29. novembra, Dan republike je v»lik praznik za vse naše narode, posebno pa še za delavski razred. Ta dan je začetek novega poglavja v življenju naših narodov. Dočakati ta trenutek z delovnimi zmagami je dolžnost in čast vsakega našega državljana, pa naj dela kjer koli, v podjetju, ki je sprejelo obveznosti ali pa tudi ne. Kajti ljubezen do svoje domovine moremo dokazati samo z našimi uspehi. Ob »Tednu cest« Pri ljubljanskih cestnih delavcih Spotakneš se ob razdrt pločnik in z jezo pomisliš »le kaj delajo ti naši cestarji«:! Ko pa je pripekalo sonce in si videl skupine cestnih delavcev vlivati vreli asfalt na cesti, si spet razmišljal: »Ubogi ljudje, tem šele mora biti vroče!« Malokdo je pomislil, ko je šel mimo talce skupine, da je šel mirno predsednika upravnega odbora ali delavskega sveta, ki dela vestneje od ostalih in pri delu razmišlja, kaj bi bilo treba še ukreniti, ker je prevzel na svoja pleča novo veliko odgovornost. Tako bi lahko pred nekaj dnevi videli na Dalmatinovi cesti Miklavčiča Franca, M je zalival pločnik z asfaltom. Že 15 let je skupaj s strojem, ki kuha na cesti asfalt. Leta 1934 je asfaltiral bivšo B!eiwefeovo, leta 1939 Ga-jevo, leta 1940 pa Zaloško cesto. Šele leta 1937 je dobil stalno zaposlitev. Med okupacijo je delal v Resovi tovarni do italijanske kapitulacije. Delovodja je bil zagrizen Nemec, vedno je delavce zmerjal, da sabotirajo in mu ni bilo nikoli dovolj storjenega. Miklavčiču je bilo žal, da okrog Ljubljane kopljejo in betonirajo strelske jarke ter je zinil svoje: »Pa tiste pokličite, ki tam na polju rijejo za prazen nič.« Kmalu nato so gestapovci Miklav-čiča^odpeiljaili v Ribnico, odkoder je prišel šele po osvoboditvi jn ee takoj vrnil k svojemu stroju, kjer dela še danes, ko je postal član upravnega odbora podjetja »Slovenija-ceste«. Kaj pove Miklavčič kot član upravnega odbora. JCaže, da ima fizkulturnike nekoliko v želodcu. »Ti ljudje danes res vse dosežejo. Ceste so razdrte, a naenkrat povelje: Zapri mašino in pojdi delat kegljišče, kot je bilo to za kavarno Evropo. V stari Jugoslaviji je v sedmih letih napravil 4 kegljišča v Sloveniji, sedaj pa v nepopolnih treh letih kar 9. A to še ni vse. Nek višji fizkulturnik — tovariš Miklavčič ga ne pozna — mu je dejal, da bodo morali napraviti še 20 asfaltiranih kegljišč. Miklavčič ne verjame tega, ker bo sam kot član upravnega odbora glasoval proti asfaltiranju kegljišč, dokler bodo ceste slabe in bo dela v tovarnah. V tiskarni »Triglav« mu ni bilo žal delati vso nedeljo asfaltna tla, da se delavci niso zatikali z dvotonsko obloženimi vozički po razdrtih tleh, kegljali pa bodo lahko fizkulturniki tudi po navadnem podu, Miklavčič je upoznan tudi z ostalimi problemi podjetja. Ko je ob neki priliki prišel s strojeni v Slomškovo ulico, je k njemu prihitela starejša- ženska. »Hvala bogu, da ste prišli že enkrat. Prav tu sem si zlomila nogo,« je rekla. Miklavčič dobro ve, da so slabi pločniki, spominja pa se tudi, da so leta 1947 obnovili vse pločnike v Ljubljani, kar je stalo nič manj kot 4 milijone dinarjev. Toda kmalu za njimi so prišli telefonisti, vodovodni monterji, kanalizatorji in so obnovljene pločnike razkopali. Spominja se natanko, da so nekega dne popravili Erjavčevo cesto, toda takoj drugi dan so prišli z vodovoda in so cesto razkopali. V delavskem svetu tega ne bodo dovolili. Saj morajo popravljene asfaltirane ceste trajati najmanj 15 do 20 let. Razdrto cesto sicer plača podjetje, ki jo razkoplje, toda to je denar iz istega žepa, to se pravi naš denar. Tudi pri »Cestogradnjic imajo izvoljen delavski svet, v katerem so stari cestni delavci in udarniki. Ustavili sp bomo pri enem, pri Šparovcu Janezu, ki je član upravnega odbora in obenem udarnik. Šparovec Janez je bil pred 10. leti tkalec in povrhu še specialist za barvanje vzorcev. Pred Nemci je pobegnil iz Škofje Loke v Ljubljano in se zaposlil Poštnina plačana v gotovini VSEM SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM Z ozirom na to, da pred kratkim objavljena uredba o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev predstavlja izredno važen ukrep v našem gospodarskem življenju in pomeni tudi pomemben prispevek za napredovanje, strokovni dvig, razvrstitev in pravilno nagrajevanje vsakega posameznega delavca — Centralni odbor ZSJ ponovno opozarja vse sindikalne organe in organizacije, da v polni meri sodelujejo pri pripravah in izvajanju uredbe. V ta namen je treba ukreniti naslednje: 1. Glavni odbori naj takoj pošljejo na teren ekipe sindikalnih funkcionarjev z nalogo, da pregledajo stanje priprav in ukrenejo vse potrebno za čim-večjo aktivizacijo sindikalnih organizacij; 2. centralne uprave in republiški odbori naj bodo v stalnem stiku z odgovornimi gospodarskimi vodstvi in jim pomagajo pri izvajanju uredbe, glavni odbori, krajevni in okrajni sindikalni sveti pa naj bodo v stalnem stiku z ministrstvi in poverjeništvi dela ter naj sodelujejo pri reševanju vseh problemov; 3. upravni odbori sindikalnih podružnic naj: a) v polni meri pomagajo komisijam pri vseh pripravljalnih delih, ki so neobhodno potrebni za pravočasno in pravilno izvajanje te uredbe; b) sodelujejo in pomagajo upravnim odborom in delavskim svetom podjetij pri izvrševanju tistih nalog, katere jim je uredba o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev določila; c) pomagajo in olajšajo delavcem zbiranje dokumentov, potrebnih za pravilno razvrstitev delavcev v nazive. K temu delu je treba pritegniti ves sindikalni aktiv, počenši od poverjenika sindikalne skupine, da bi tako sindikalna organizacija čimbolj aktivno sodelovala pri tem delu in imela popoln vpogled v izvajanje te uredbe. V ta namen je treba takoj sklicati sestanke upravnih odborov sindikalnih podružnic skupno 2 upravnimi odbori podjetij in komisijami za prevedbo, kjer naj se podrobno prouči stanje priprav in podvzamejo nadaljnji ukrepi, ki bedo potrebni za delo pri prevedbi delavcev v nazive. 4. S pomočjo raznih agitacijskepropagandnih oblik in načinov (s predavanji, seminarji, konferencami, radijskimi oddajami, sredstvi nazorne agitacije itd.) je treba široko in stalno populazirat: uredbo, da bi bili smisel, bistvo in koristi uredbe širokim delovnim množicam čimbolj jasni vsakemu delovnemu človeku naše države. Posebno važno vlogo ima sindikalni tisk, ki naj stalno zasleduje vse probleme v zvezi z razporejanjem delavcev in opozarja na napake ter ostro kritizira vse nepravilnosti, ki bi se pojavile. Sindikalni listi naj po možnosti uvedejo posebno rubriko, v katerih bodo tolmačili in odgovarjali na vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. Posebno je treba poudariti, da se morajo vse agitacijskopropagandne oblike izvajati načrtno do konca leta. Delavski razred naše države je v polni meri zainteresiran, da se uredba o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev pravilno in dosledno uresniči in izvede, ker je to v interesu tako našega socialističnega gospodarstva, kakor tudi samih delavcev. 'Zaradi tega naj vse sindikalne organizacije s polno odgovornostjo in brez odlašanja izvršujejo vse naloge v zvezi z uresničevanjem te uredbe. Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije. Pripravimo se na volitve v osnovne frontne organizacije Dosedaj' je Fronta marsikje predstavljala le nekak operativni organ različnih upravnih resorov. Ti so frontne organizacije zadolževali za izvedbo vseh mogočih gospodarskih ukrepov. Zato se je Fronta zaradi preobremenjenosti lotevala svoje osnovne naloge — namreč vzgoje socialističnega človeka -— nenačrtno, največkrat kampanjsko. Novi frontni od-primere dosledno odklanjati in pustiti1 bori pa bodo morali s to prakso prekiniti, saj je naloga Fronte predvsem ta, da ukrepe tolmačijo med najširšimi množicami in tako zagotovijo uspehe pri izvajanju nalog naše ljudske oblasti Težak gospodarski položaj, v katerem se nahaja naša država zaradi letošnje suše, narekuje Fronti, da odločno podpre borbo za dosledno izpolnjevanje odkupov, za boljšo preskrbo delovnih ljudi in 100% izpolnitev jesenske setve, poleg tega pa mora združiti vse sile v zaključni bitki za izpolnitev petletnega plana. Vztrajati je treba na tem, da bodo člani Fronte, ki so odgovorni za te naloge v državnem aparatu redno polagali račun o svojem delu volilcem in članom Fronte. Velika naloga frontne organizacije je tudi v tem, da z intenzivnim političnim delom zagotovi največje varčevanje s prehrambenimi proizvodi, industrijskim blagom, in uvoznim materialom, z ljudsko lastnino, s katero razpolagajo ljudski odbori, ustanove, posestva itd. Vztrajno je treba zastopati proti vsem oblikam raz-sipništva, neupravičenega prilaščanja in trošenja blagovnih fondov ter zaostriti budnost proti poskusom tatvin in špekulacij z blagovnimi fondi. V tem je nuditi osnovno pomoč ljudski inšpekciji. Naše frontne organizacije morajo izvesti tudi decentralizacijo, ker ie tak ukrep potreben zaradi izboljšanja in poglabljanja demokracije. Ustanoviti je treba nove gibčnejše organizacije, bodisi iz vrst novopridobljenih članov, ali pa je treba razdvojiti sedanje močnejše organizacije. Vsi člani sindikalnih organizacij, ki dnevno doživljajo vso veličino borbe za zpolnitev plana na svojih delovnih mestih, naj po svojih močeh pomagajo in svetujejo odborom in frontovcem pri njihovem delu. Ta pomoč naj se usmerja predvsem politično šibkejšim organizacijam. Ves prihodnji mesec bodo v Sloveniji volitve v osnovne organizacije Osvobodilne fronte. Kandidati so ponekod že izbrani, ponekod pa se vršijo prav sedaj sestanki vaških organizacij, kjer fron-tovci sami na široki demokratični osnovi izbirajo svoje kandidate. Nekateri okraji so hoteli sicer soodločati pri sestavljanju kandidatnih list, vendar je treba take organizacijam proste roke. Frontne organizacije stojijo pred velikimi nalogami in bodo bodoči novi odbori morali takoj v začetku trdno izoblikovati svoje organizacijsko delo, da bodo kos svojim nalogam. Če hočemo, da bodo frontne organizacije tolmačile delovnim ljudem ukrepe naše ljudske oblasti, morajo predvsem odgovorni iunkcionarji postaviti delo na čvrsto organizacijsko osnovo. na cesti. Sedaj mu stare oči ne dovoljujejo, da bi delal podnevi ali ponoči z barvami in z novim podjetjem se je v desetih letih že kar spoprijaznil. Kot član upravnega odbora se jezi nad vozniki in republiškimi podjetji, ki so voznike preplačevali, nakar so vozniki prešli na delo k republiškim podjetjem. Sedaj cestni delavci z ročnim vozičkom prepelju-jejo gramoz 50 do 100 m daleč. Dela kolikor največ more. toda često mora na drugo delo. Trikrat je bil udarnik, bil pa bi še večkrat, če lani ne bi zbolel predsednik sindikata na Upravi cest. Ko je predsednik sindikata ležal bolan, se ni nihče brigal za udarništvo. Tudi v .avgustu letošnjega leta pri »Cestogradnjic ni bilo udarnikov, ker v pisarni do devetega v mesecu niso izračunali, kdo je prekoračil normo in za koliko Odgovorni cestni delavci razmišljajo in tudi povedo, zakaj so slabe ceste in so mnenja, da pri njih ni mogoče iskati vzrokov za slabo stanje cest.. Če bodo cestna podjetja dobila več pomoči in materiala, bodo ceste takoj boljše. XIII. plenum Centralnega odbora ZSJ bo 7. in 8. novembra 1930 v Heotjradu Predsedstvo Centralnega odbora ZSJ je na svoji seji 11. oktobra sklenilo, da bo i". tn 8. novembra 1951) XIII. plenum Centralnega odbora ZSJ z naslednjim dnevnim redom: 1. Usposabljanje delavcev za upravljanje v gospodarstvu; 2. Naloge sindikatov glede preskrb ovanja delavcev in uslužbencev; 3. Sprejetje finančnih določb ZSJ za leto 1951; 4. Določitev proračuna Centralnega odbora ZSJ; 5. Razna organizacijska vprašanja ZSJ. Plenum bo v Beogradu v prostorih sindikalnega doma (Nemanjina ul. 28). Cestni delavci pri stroju za kuhanje asfalta Štev. 44 ,*v»d>*WM ■l»iiw m Ali si voisan v votivnem imeniku 7 Volilno pravico ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let starosti, a ni pod skrbništvom zaradi duševne bolezni ali mu ni s sodbo sodišča odvzeta volilna pravica. Izvršuje pa jo lahko samo, če je vpisan v volilnem imeniku. Kdor torej ni vpisan v volilnem imeniku, ni volilni upravičenec in na dan volitev ne bo mogel glasovati. Volilni imenik se vodi pri krajevnem, mestnem odnosno rajonskem ljudskem odboru. Volivec se vpiše v volilni imenik v kraju svojega prebivališča. Če se je preselil, se vpiše v volilni imenik v novem kraju na podlagi potrdila, da je izbrisan iz volilnega imenika v kraju svojega prešnjega prebivališča. Nihče ne more biti istočasno vpisan v dveh volilnih imenikih, razen oseb, ki služijo kadrovski rok, in ki se zaradi evidence ne brišejo iz civilnega volilnega imenika, čeprav so v času, dokler služijo rok, vpisani v vojaškem volilnem imeniku. Vsak državljan ima pravico, da vpogleda v volilni imenik ter se prepriča, če je res vpisan. To pravico imajo glede vsakega državljana tudi frontne in druge množične organizacije. Če se ugotovi, da volivec ni vpisan ali da je vpisan napač- no, ima državljan — in prav tako tudi množične organizacije — pravico zahtevati popravek volilnega imenika, to je, da se izvrši vpis, oziroma da se vpiše pravilno. Ljudski odbor, pri katerem se vodi volilni imenik, sme sam izvršiti popravek, če ugotovi, da je zahteva za popravek očitno umestna. Sicer pa pošlje stvar komisiji za volilne imenike, ki izda najkasneje v 5 dneh odločbo, zoper katero je dopustna pritožba v 5 dneh na okrajno sodišče, katerega odločba je dokončna. Prav tako ima vsak državljan — enako tudi množične organizacije — pravico pritožiti se na komisijo za volilne imenike, če misli, da je v volilnem imeniku vpisan nekdo, ki ga ni, ki je umrl, ki se je odselil in podobno. V postopku za popravek volilnega imenika se ne plačuje nobena taksa. Ko so razpisane volitve, se smejo zahtevati popravki volilnega imenika — najkasneje še 14 dni po razpisu volitev. Po tem roku vloženi zahtevki se ne morejo vpoštevati in se obravnavajo šele po volitvah. Pojdi torej čimprej na svoj krajevni, mestni ali rajonski liudski odbor in se prepričaj, če si pravilno vpisan v volilnem imeniku! USPEHI IN IZKUŠNJE drugega republiškega tekmovanja tekstilcev Plenim stmmtaie prosvetnih delnice« Jugoslavije Je predložil Centralnemu odboru ZSJ osnutek za reorganizacijo 23. oktobra je bilo v Beogradu zasedanje VII. plenuma sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije, na katerem so razpravljala o reorganizaciji sindikata prosvetnih delavcev. V sindikat prosvetnih delavcev so včlanjeni ljudje raznih poklicev — od učiteljev osnovnih šol in profesorjev univerz do umetnikov, ki se bavijo z različno problematiko. Ker je to imelo negativen vpliv pri izvrševanju nalog, je sindikat prosvetnih delavcev večkrat poskušal najti nove organizacijske oblike, ki bi olajšale delo, kar pa ni imelo uspeha. Zaradi tega je VII. plenum, ko je pretresal organizacijska vprašanja prišel do sklepov, da se sindikat prosvetnih delavcev Jugoslavije ukine, ustanovijo pa se 4 nove organizacije, ki bodo v sklopu Zveze sindikatov Jugoslavije. Ustanovil maj bi se sindikat učiteljev in predavateljev srednjih šol Jugoslavije, v katerega bi bili včlanjeni predavatelji in vzgojitelji osnovnih šol, sedemletk in osemletk, šol in domov učencev v gospodarstvu, otroških vrtcev in dnevnih zavetišč, industrijskih šol, domov za defektne otroke, srednješolskih internatov, gimnazij, srednjih strokovnih šol, učiteljskih šol in šol za upodabljajočo umetnost ter stro- kovnjaki muzejev, državnih arhivov, galerij slik in knjižničarji. V tem sindikatu ne bi bilo organizirano administrativno in pomožno osebje, ki dela v šolah, ampak bi se ti včlanili v posebno sindikalno podružnico, ki bi se priključila kakemu drugemu sindikatu kot na primer ko-munalcem ali drugim. Sindikat delavcev kultumoume:bliskih ustanov Jugoslavije bi zajemal gledališko osebje, osebje lutkovnega gledališča, podjetja za filmsko proizvodnjo, radijskih postaj, filmskih, baletnih in igralskih šol, glasbenih akademij in konservatorijev,, filharmonij in srednjih glasbenih šoli. V sindikat prosvetnih delavcev so do zdaj bili organizirani tudi likovni umetniki, ki so člani Zveze likovnih umetnikov, ki ima že svoje oblike dela. Zato misli plenum, da se Zveza likovnih umetnikov Jugoslavije vključi v Zvezo sindikatov Jugoslavije. Z ustanovitvijo teh novih organizacij bi bil nedvomno storjen nov korak na poti likvidacije profesionalizma v sindikalnih forumih. Sklepe v zvezi z reorganizacijo sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije je plenum poslal v pretres in odobritev C O ZSJ. Zakaj so se sestali zunanji ministri informbirojevskih držav V soboto se je v Pragi končalo na hitro sklicano zasedanje zunanjih ministrov SZ, Albanije, Bolgarije, ČSR, Poljske, Romunije, Madžarske in Vzhodne Nemčije. Sovjetsko zvezo je zastopal bivši zunanji minister Molotov, katerega so na skrbno zastraženem letališču pričakali skoraj vsi člani češkoslovaške lutkovne vlade. To zasedanje je vzbudilo v svetu precejšnje zanimanje, prav zaradi različnih, za Sovjet^ neprijetnih dogodkov, ki sovpadajo s to konferenco. Večina zhodnih krogov je namreč mnenja, da so Sovjeti pripravili to zasedanje zgolj iz propagandističnih namenov. Nedvomno je bilo to zasedanje preračunano na to, da se prepreči sleherni sporazum zahodnih velesil glede ponovne oborožitve Zahodne Nemčije, ki naj bi se vključila v evropski obrambni sistem. Znano je namreč, da je na zadnji konferenci zunanjih ministrov ZDA, Francije in Anglije v New Torku, ameriški zunanji minister Acheson zastopal mnenje, da je treba Nemčijo kar najhitreje ponovno oborožiti in jo staviti na ra:z- Od 1. do 30. septembra t, 1., ko so delovni kolektivi prevzemali vodstva podjetij v svoje roke, se je istočasno vršilo drugo republiško tekmovanje za naziv najboljše predilniške in tkalske brigade Slovenije. Podobno tekmovanje je bilo v naši tekstilni industriji že junija, vendar se je septembrsko tekmovanje razlikovalo od prvega, tako v načinu kot v širini tekmovanja. Za prvo tekmovanje se je priglasilo le 26 najboljših prediiniških in isto število tkalskih brigad. Ostale brigade v predilnicah in tkalnicah pa niso bile vključene neposredno v republiško tekmovanje, temveč so se borile samo za naziv najboljše brigade v podjetju. Prav tako niso bili vključeni v tekmovanje delavci na ostalih delovnih mestih, n. pr. v pripravljalnicah, apreturah itd. Ta napaka je bila odstranjena v septembrskem tekmovanju tekstilcev. Tekmovali niso le za naziv najboljše predilniške in tkalske brigade, temveč tudi za naziv najboljšega delavca Slovenije v posamezni fazi dela tekstilne industrije. Dosedaj ni bilo izvedeno še takšno tekmovanje v nobeni drugi stroki kot v tekstilni in to le v Sloveniji. Tako organizirano tekmovanje je navdušilo večino tekstilnih delavcev in brigad za drugo republiško tekmovanje. V ostri tekmovalni borbi za prvo mesto so dosegli tako velike uspehe kot jih ni predvideval nihče. Tako je najboljša tkalska brigada Prešeren iz MTT dosegla 90.84% izkoriščanja strojev, »Juriš-na« iz Inteksa pa na navadnih statvah 85.27% izkoriščanja strojev in je izpolnila plan s 141%. Najboljša predica Slo- polago Severno - atilainitislkeiniit paktu. Vendar zaradi močne opozicije Francije in deloma tudi Anglije, niso dosegli bistvenega sporazuma. Zaskrbljenost, ki jo izražajo napredni nemški krogi skupaj s francoskimi in angleškimi, pa je kakor nalašč prišla prav sedanjemu zasedanju informibirojevslkih zunanjih ministrov, kateri so skušali hinavsko koketirati z miroljubnimi težnjami Nemcev in njim sosednih narodov. V uradnem poročilu, izdanem ob zaključku konference, izražajo željo, da se čimprej pristopi k ustanovitvi enotnega nemškega parlamenta, ki naj bi predstavljal pravno osnovo bodoče enotne nemške države. Zahodni predstavniki so na drugi strani izjavili, da so prav oni bili prvi zagovorniki takega načrta. Opozarjajo namreč, da so še nedavno zahtevali od Sovjetske zveze v imenu Zapadne Nemčije splošne volitve v obedi domih nemškega parlamenta, vendar na to zahtevo Sovjeti sploh niso odgovorili. V izjavi se dalije izraža »zaskrbljenost« zaradi ponovnega oboroževanja Ob zadnjih zmagah Ho Si Minhcmb čet Zadnje dni prihajajo poročila o povečanem delovanju Ho ši Minhovih čet v Indokini. Medtem ko so bile prej njihove akcije samo krajevnega značaja, je v zadnjih dneh videti — in to priznavajo tudi francoski, sicer vedno pristranski krogi — da je Ho ši Minil začel pravo ofenzivo, ki jo prav malo podobna prejšnjim- akcijam. Pred meseci je sicer francoskim četam, skupaj z Bao-Dajevo najemniško vojsko uspelo začasno lokalizirati delovanje vietnamske vojske, vendar so se vse izjave visokih francoskih vojaških funkcionarjev, o popolnem uničenju glavnine vietnamske vojske, izkazale za preuranjenc. V začetku tega meseca so vietnamske sile prešle v ofenzivo in v nekaj dneh osvojile skoraj vse francoske obmejne postojanke. Da bi rešili vse, kar se rešiti da. je francoska vlada poslala svojega obrambnega ministra Julesa Mocha v N e w York s prošnjo, naj v tej kritični situaciji pomagajo Američani, Francoska vlada se namreč dobro zaveda, da sama ne more uničiti vietnamske vojske. Ameriška vlada je »velikodušno« obljubila pomoč v znesku ro milijard frankov, od 3 milijard dolarjev, kolikor je francoska vlada zahtevala, še pred koncem tega leta bodo Američani poslali v Indokino tudi eskadrilo lahkih bombnikov. V francoski narodni skupščini je med razpravo o Indokini prišlo do burnih prerekanj. Predstavniki »levičarskih« strank so zahtevali da se s iHo Ši Minhom čimprej sklene mir, desničarji pa so bili mnenja, da je za sedanji kritičen položaj odgovorna vlada, ki izvaja neodločno politiko. Končno so vendar izglasovali zaupnico vladi ter .jo pooblastili, da še nadalje vodi operacije proti vietnamskemu ljudstvu. Medtem na boji z nezmanjšano silovitostjo trajajo dalje. Francoske čete zapuščajo postojanko za postojanko. Z zadnjimi uspehi je vietnamskim četam odprta pot za napad na Lang San. ki varuje vse dohode k bogatim riževim poljem v delti Rdeče reke in do glavnega mesta tankinške države Hanoja. Zahodni diplomatski krogi so mnenja, da je pravi cilj sedanje ofenzive vietnamske vojske prikriti ali vsaj omiliti katastrofalen poraz Severnokorejcev. Zapadne Nemčije. Na drugi strani so pa zahodni predstavniki izjavili, da šteje »ljudska« policija Vzhodne Nemčije 200.000 članov, v primeri s 125.000 v zapadnih conah. Očitno je, da praška konferenca mi bila namenjena sam0 Nemčiji. Vsi so si edini v tem, da j_e bil njen glavni namen zakriti sovjetske poraze v Aziji (v Koreji) in prenesti pozornost svojih satelitskih, kakor tudi drugih držav na evropske probleme. VLOGA SINDIKATOV TUNISA IN IZRAELA Francoska kolonija Tunis šteje okrog 3.5 milijona prebivalcev, katere po večini tvorijo domači Arabci, okrog 120.000 Francozov ter 60.000 Italijanov. Zgodovina sindikalnega gibanja te države sega v drugo polovico prejšnjega stoletja. Kljub temu. da je bil takrat Tunis še samostojna država, sta izkoriščali delavski razred domača buržoazija, v manjši meri pa tudi aristokracija, ki ima še danes v Tunisu močne korenine. Ker delavski razred ni mogel veš prenašati strahovitega izkoriščanja, je leta 1864 organiziral prvi upor poznan pod imenom npor Ben Ghebahuma. Ta upor, kakor tudi nadaljnja borba delavskega razreda sta prisilila vladajočo bnržoazljo na pomembne reforme tako na primer sprejem utave. volitev mestnih upravnh organov itd. Medtem ko se Je v deželi razvijalo močno ' in revolucionarno delavsko gibanje, so se Francozi, ki so že prej zasedli Alžlr, leta 1881 izkrcali v Tunisu, ter pod pretvezo slabega ekonomsko finančnega stanja prisilili tuniškega beja, da je s posebno pogodbo priznal »začasen« francoski protektorat nad Tunisom. . .... Od tega časa dalje vodi tuniško ljudstvo uporno borbo proti francoskim kolonizatorjem na dveh frontah: na socialni in nacionalni. V tej borbi prepričljivo govore neštete stavke In upori, ki so prisilili francoskega okupatorja, da je vedno znova proglašal obsedno stanje, ki traja še danes. Francozi so že v začetku začeli Izvajati energične ukrepe z namenom, da domačine popolnomo potujčijo. Tako so jih pošiljali na delo v Francijo, v Tunisu pa naseljevali Francoze. S tem ukrepom so hoteli razbiti narodno enotnost ln sl ustvariti pogoje, da bi uresničili svoje diskriminatorske načrte. Prav tako so vzeli zemljo domačinom ter jo dodelili francoskim priseljencem, ki pridno izkoriščajo domačo delovno silo. Francozom je v nekaj letih uspelo popolnoma likvidirati tuniško upravno samostojnost ter postaviti pod svoje nadzorstvo ves državni aparat. V takih vse prej ko rožnatih pogojih je leta 1922 znani borec za pravice delavskega razredu Mohamed AH osnoval prvo Generalno konfederacijo dela Tunisa. Vendar so jo Francozi zaradi njenega doslednega in v borbi za nacionalno in gospodarsko samostojnost revolucionarnega delovanja že po dveh letih delovanja prepovedali, večino vodilnih članov pa zaprli. Toda tudi ta težka izguba ni uničila tuniškega delavskega gibanja. Leta 1937 je bila ustanovljena druga Generalna konfederacija dela Tunisa, katero so Francozi prepovedali že leto dni po ustanovitvi. Šele po končani drugi svetovni vojni so 1)111 znova organizirani razredni avtonomni sindikati, ki so se kasneje združili v skupno organizacijo Imenovano Splošna zveza dela Tunisa. Splošna zveza dela je leta 1947 organizirala eno največjih dosedanjih stavk, ki Je zajela vse tuniško gospodarstvo. Splošna zveza dela šteje 90.000 članov. Glavni cilj tuniških sindikatov je zagotoviti osnovne pravice delovnemu ljudstvu. Sindikati pa se ob pomoči drugih naprednih organizacij bore tudi za nacionalno enakopravnost proti kolonizatorskim metodam francoskih upravnih oblasti. * Ko je Izgubila Anglija svoj mandat nad Palestino je bila z ozemelj, ki jih je Generalna skupščina OZN v novembru 1947 izročila Židom 14. maja 1948 ustanovljena Židovska država Izrael. Izrael je bil še do nedavnega zelo zaostala država, saj ni Imel skoro nobene industrije. Država je v obrambo svoje gospodarske neodvisnosti takoj pristopila k izgradnji težke industrije. V nekaj letih so Izraelci v tej smeri dosegli že velike uspehe. Država podpira vsako privatno iniciativo, ki stremi k Izboljšanju gospodarskega stanja države. Hlstadrut je splošna Izraelska sindikalna organizacija. Ustanovljena Je bila pred 30 leti. V Hlstadrutu je danes včlanjenih 350.000 delavcev. Hlstadrut stremi za združitvijo vseh delavcev, katerih število ,1e bilo še do nedavnega neznatno. V Hlstadrutu so včlanjeni delavci vseh strok od poljedelskih delavcev do svobodnih poklicev Hkstadrut. ki ga ,1e vlada priznala kot edinega zakonitega predstavnika delavcev predstavlja ln brani delavske Interese pred vsemi upravnimi organi. Brez njegovega dovoljenja ne mere biti odpuščen noben delavec. V Imenu delavcev Hlstadrut sklepa tudi kolektivne pogodbe z delodajalci. Ker parlament še ni sprejel zakona o socialnem zavarovanju, je bila znotraj Histadruta ustanovljena delavska blagajna, ki daje zdravniško pomoč vsem članom Histadruta. Hlstadrut zavzema važno vlogo v gospodarskem življenju države. V zadnjih letih je osnoval tudi svoja industrijska podjetja. Po sedanji lastninski strukturi izraelskega gospodarstva sta država in Hi-stadrut lastnika 45% industrijskih podjetij, dočlm je ostalih 55% v rokah privatnih lastnikov. Kljuh temu, da Je delovanje sindikatov obeh držav neposreden izraz njunih specifičnih pogojev, se cilji tako tuniške Splošne zveze dela. kakor tudi Izraelskega Hista-drnta med seboj no razlikujejo, kajti cilj enega in drugega sindikata je, zagotoviti osnovne pravice delavskemu razredu. Tuniški sindikati delajo v znatno slabših pogojih, ker je tujec gospodar države, katerega politika je polna imperialističnih tendenc, naperjenih proti domačinom. Iz tega torej sledi, da je glavna naloga tuniških sindikatov borba proti francoskim Imperialistom za priznanje njihovih političnih in nacionalnih pravic, ter za izboljšanje življenjskih pogojev delavskega razreda. Kljub temu. da izraelski Hlstadrut stremi za istimi cilji pa je njegova vloga bistveno drugačna in morda tudi lažja, lcer Izraelski sindikati lahko vlagajo vse svoje napore predvsem za gspodarslii dvig njihove nacionalne države. Sindikalni organizaciji obeh držav sta že pred meseci Izstopili Iz SSF. Tako so obenem z našimi sindikati spoznali tudi sindikati Izraela In Tunisa izdajalsko vlogo SSF, ki se je pretvorila v organ sovjetske zunanje politike. Že samo dejstvo, da se sindikati obeh držav dobro zavedajo, kdo je iskren in resničen prijatelj mednarodnega delavskega gibanja, nam da vedeti, da bosta obe sindikalni organizaciji vsaka v svoji državi in v različnih pogojili vodili dosledno borbo za boljše življenje vseh delovnih ljudi. venije Dobra srca in plemiške kro-ne«), vendarle režija v tem ni uspela. Satira ni prišla do veljave in cela serija možnosti za parodijo je dobila drugo obliko, tako da pravzaprav gledamo kriminalni film brez prikaza glavne ideje. Vendarle je film zanimiv, posebno ker mladi angleški igralec Alek Gusinnes (Ginis) igra kar osem vlog (med njimi eno. žensko) in ker so tudi druge igralske ustvaritve na višku. »KATICA ZA VSE« je burka nemške proizvodnje najnižje vrednosti. Plehka, neverjetna vsebina, surove šale, groba komika, površna igra, razni parterni triki za prisilitev smeha — vse to da čutiti oso grobost, ki je ostala v dnu nemške duše. Čuditi se /e, da Nemci tak film. sploh pošiljajo o soet, saj s tem vendarle raz-krinkujejo le sami >. * «*r*. -*• in se kot prva vključila vanjo. Vsega - .?**wJe'i Mar^aj je. ze «/»,; lw7r„ \w= jnč„Ll 7vJ= okusila. Tudi takrat ko je bila v Ameriki z možem m otroci. Najhujse pa je bilo takrat, ko je na zadolženem posestvu ob moževi smrti ostala sama z otroki. Koliko noči, ni prespala o večnem strahu za sina, ki je skrivaj tega stari Andre ni več dočakal. Toda med ustanovitelji zadruge »Ulaka« v Podcerkvi je bil njegov sin — partizan Andretov Jaka! dajala zemlja in kar sta prigarala ob Soseska o Podcerkoi je gledala z spravljal konje čez mejo. Koliko gor-zuljavih rokah z ženo, nista mogla pri- nezaupanjem, ko so začeli govoriti, da ja ji je prizadejal in nepotrebnega ti rlalpr (itrnni — tri ia 7 n rtnnrvt i/i _ Z,,7 „ ,.,/—_—NI—^ „ t_7_t T7-- _• • Z»,*7. . _ ^ „ j. .. v t i ti daleč. ^Otroci — trije za povrstjo — bodo ustanovili zadrugo. so doraščali in vedno več je bilo treba kruha, denarja pa od nikoder. Gola strahu! Kaj je bilo vsega tega treba! »Saj ne bo šlo!« so prigovarjali ne- Sedaj pa se naj spet ugonablja sama? - kateri in se izmikali. Bavec Franc, se- rebra, ki sta jih kazala hiša, še bolj danji predsednik zadruge, Andretov Mar ni boljše, če gre v zadrugo! Vsi bodo delali z otroci vred, saj so že pa hlev je bilo treba sproti krpati — Jaka in Žnidaršič Janez pa so mislili odrasli. In v njej je dozorel sklep, toda s čim? Revščina je trkala na ora- drugače. Na spomlad lansko leto so ta vsepovsod, in tudi Andretovim ni prizanašala. Vsak si je pomagal, kakor je vedel in znal. Nekateri so se začeli ukvarjati s tihotapljenjem. Kakor je ustanovili zadružno ekonomijo. Začetek res ni bil lahek. Močno je bilo treba zavihati rokave in prema- »Jaz pa podpišem,« se je izvilo iz nje. »Kaj bi odlašala. Tako bo naj- u^uci.jau s uriinupijenjem. naKor je marsikakšnn vonZečonst Polce bil pač kdo spreten, toliko časa je us- f*“e ™2bili t neZTzeml e tudi iz Z, na t! denarnlcJ°s1 tisočaki po- če pomislim,l da }e ekonomija imela 2 u }e spofetel? l,n, sPet Je takrat 21 družinskih članov, za delo a«*!**.e*«$$-us Ijenja pridobljeno. Revščina pa je ra-stla iz leta o leto. Čeprav priklenjeni na rodno grudo, so ljudje iz Loške doline, ker jim je O Z-Ilir, n ^^>7/, n t t J : pomeni, da je na vsakega za delo sposobnega člana ekonomije odpadlo povprečno po 12 hektarjev zemlje, ki jo je bilo treba skozi vse leto obdelovati. Kljub temu pa je delo teklo brez za- domovina bila mačeha in jim ni. mo- sfgjeo gla dati poštenega zaslužka, začeli J,\\-rhnn smo obdelali vsak košček tm sjsftsri* ™ jz,? S, oči 'm iJoljAod. . St&TtSf IT’T “«?'“«* jodoetm Ijencev je rastlo, odhajali so za kru- /a.,ca: 0 Pm 7? uspdo zato, ker so ze hom - v Francijo, v rudnike, goz- pn d/u na njWl' °,b ^snji.ali spoto-dove kot poljedelski delavci, največ pa Pravih plan dela za pn- v Ameriko iskat sebi in svojcem srečo hodn]l, dan‘ Pn tem s-°, sodelovali vsi ir, vedr.Zei- J v,, r „ m vedno znova. pTeresetavali, kako bi m zaslužek, katerega niso našli doma $i ddo ge smotJneje ureddL Seveda o lastni domovini Zato skoraj danes ni hiše o Loški dolini, ki ne bi imela niso poznali nobene meje delovnega i:'„’Vr,, „ jJZ uUl časa. Od rane zore do pozne noči so kogar koh v Ameriki, čeprav se jih je n, • nih. . gnf,?r nMlI. od takrat že precej tudi vrnilo. vlekli in nihče ni godrnjal, kajti vsak se je zavedal, da je treba izoojeoati Andre pa je droaril po ameriških go zdovih in v njih pustil osem svojih niti ugotoviti, kaj pravzaprav ABC pomeni. Vsaj izložba vam tega ne pove, ker izložbe sploh ni. Pač! Prah je v njej in pajčevina.. Pa saj še teh ne vidite dobro skozi umazano okensko steklo, na katerem so sledovi zdavnaj nalepljenega plakata. Kar spomnimo se, kako so bile včasiih prav izložbe pohištva okusno opremljene. Nočemo biti krivični! Tu je vsaj nekaj. Veš, da je to izložba ABC, trgovina s pohištvom. Številne druge v isti ulici nimajo niti napisa, brez šip so, okvirji zamazani, pokvarjeni, iz njih žalostno štrlijo zarjaveli žeblji. Toda ne bodite zopet prestrogi! Okusi in klofute so pač različni. Tega mnenja je verjetno tudi Uprava potrošniške zadruge na Šentjakobskem trgu. Izložba vam ho sicer povedala, da je to trgovina s prehra-nbenimi predmeti, vendar pa njen iz gl e d priča o preživeli poletni vročini. Zvedav človek se rad zamudi. Čas ga preganja, žrtvuje pa kljub temu še nekaj trenutkov. Vendar, koliko je ura? Stolpna ura šentjakobske cerkve je zastrta z gosto meglo. Morda vam bo pa Modi-ceva urar jeva izložba na Starem trgu, pokazala točen čas. Pa glejte zlo-mkal Edini predmet v tej izložbi je plakat nogometne tekme iz polpretekle do.be, sicer pa praznina. V mislih zaikolnete in odhitite. Toda ljudje, ne jezite se! Zakaj se ne bi smehljali, kot se smehlja fotografija lepe, mlade žene s klobukom v izložbi fotografa Holynskega v Prešernovi ulici. Saj je vaša stara znanka. Ali je ne gledate že dolgo dobo v tem oknu? Pa porečete — Verjetno se ta žena rada Tudi starega. Andreta je domovina veliko bitko — prepričati in pokazati nl « . „ , , pognala o svet. Sanjal je, ko je od- soseski prednosti kolektivnega gospo- Blocanova mama iz Porlcerkve hajal, kaj vse si bo prislužil. Hišo si darstva. bo uredil, hlev popravil, nakupil živi- Z lastnimi močmi, ne da bi iskali bolje!« Sprožil se je plaz. Potem so se no, družino oblekel, denar bo pošiljal kakršne koli pomoči od drugod, so priglasili še drugi. iz tujine in ko se bo vrnil, bo imel pospravili vse pridelke pravočasno pod Letos spomladi, ko je posijalo sonce prihranjenega še denarja za jesen svo- streho. Pridelali so 32 ton krompirja in skopnel sneg, je na zadružnih njivah jega življenja... in 96 ton sena z otavo in deteljo. Že in travnikih delalo že 12 družin z 32 Toda stvarnost in življenje sta bila lani so si kupili še travniško brano, družinskimi člani. Danes ima zadruga _ bolj krnita od lepih sanj in načrtov, par konj in povečali število goveje ži- že 24 ^glav goveje živine, 6 konj in T6KIH0¥3nj6 El3 tSlSDPŠntSPjlfl V Ameriki ni garal nič manj kakor oine od 13 glav na 22. Teh uspehov ni 2? prašičev. Poleg njivske brane, skro- doma, včasih celo še bolj. Žena se je mogel zanikati nihče. . Nosilci mlade pilnice za sadje, ki so si jo kupili, so po svoje ubijala z domačijo, stari zadružne misli, ki se je zasidrala v dobili tudi še kosilnico in nov plug. J-----" - -.7"-- Podcerkvi, so izvojevali svajč prvo in Krompirja so letos pridelali okrog 50 hkrati najbolj pomembno bifkd. Mar- tisoč kilogramov. Do skupnosti pa so izpolnili tudi ose svoje obveznosti, saj so oddali letos že okrog 3000 kg mesa. ne da odpreti. In spet greš dalje praznih rok. Po vsem tem smatrate končno za malenkost, če vam v kavarni »Emona« ne zmenjajo tisočaka, ker je malo masten, sicer pa popolnoma cel, češ da banka odtrga procente. Pri Hotelski centralni recepciji na Tyrševi cesti še vedno ne smatrajo za potrebno, da vstavijo v izložbo manjkajočo šipo in očistijo iz nje nametanih smeti. In da bo soseščina sebi zvesta, vam končno zabelijo v novi slaščičarni nasproti glavne pošte, ne da bi vedel, pod čigavo upravo je, račun za dva koščka torte z dinarjev sto Potrpežljivo krenete še v druge trgovine. Kako prijetno dene človeku, ko vam vljudno odzdravi tovarišica in vas vpraša po želji, ter kulturno postreže. Kar stopite v trgovino »Vesna« na Tyrševi cesti in prepričajte se! To velja tudi za papirnico v Šelenburgovi ulici poleg »Drame«, kjer se vam tovarišica opraviči, če trenutno ni na zalogi željen ega predmeta In tako vsi polni pisanih vtisov krenete počasi proti domu. Oko vajeno lepega in grdega še naprej oprezuje. Naenkrat sunkoma obstanete, kot da vas je nekdo lopnil po glavi. Pomežiknete, gledate, zastane vam dih. Ne, to ni mogoče, saj sem vendar v Ljubljani. Široko razprete oči, bul it e v tablico na palači »Grafike«, ki vam pove, da se nahajate na — Viale Skupina zadružirikov zadrudge »Ulaka« pred odhodom na delo najlepših let. Zaslužil je in del tega, kar si je pritrgoval od ust, pošiljal tudi domov: nekaj za priboljšek družini, za popravilo strehe, za živinče. la bi ga spodredili, da bi bila domačija res taka, o kakršni je sanjal, ko ' le šel na to pot. Pa ni vzdržal. Tujina :'e bi bila še tako lepa. ga ni mogli prikleniti nase. Rodno grudo, plešast Devin, zajetna, sočno zelena in z gr mičjem obrastla Ulaka nad vasjo in prostrano Loško polje mu niso šli i. spomina. Neprestano so ga vabili do mov. Stokrat, tisočkrat lepša in pomembnejša je bila zdaj zanj vsaka sikdo v vasi, ki je spomladi še zmajeval z glavo in morda natihoma dvomil o uspehe, je na jesen gledal na mlade zadružnike že drugače. Pod zimo lansko leto se je že začelo gibanje, da bi namesto ekonomije ustanovil zadrugo, v katero bi se vključilo še nekaj novih družin. Na prvi sestanek je prišla vsa vas. Vsak je hotel slišati, kakšna bodo mnenja. Nekateri so se sicer že odločili, čeprav tega še niso javno izpovedali. Skrivali so to misel začasno še zase. Drugi pa so si mislili svoje in rekli kvečjemu še kakšno pikro. »To pa seveda še ni ose,« našteva zadružnik Janez. Enega prašiča so že oddali, dva in kolikor jih bodo še do-redili. pa še to zimo. »Letos je šlo delo kar dobro,« se pohvali Andretov Jaka. »Pri oranju, sejanju, okopavanju in tudi pri žetvi in kopanju krompirja. Vedno smo bili .štihni’ — hotel je reči, da so bili, na tekočem. Le košnja jih je letos nekoliko lovila s časom. Seveda bi tudi to opravili hitreje in laže bi vse delo zmagovali, če bi imeli traktor. To je njihova največ ja želja. Kaj vse bi Um bilo prihranjcnega! Sedaj pod jesen se že kažejo obrisi njihovih uspehov. Bogat donos krompirja, sena, tudi nekaj žita, iv vzrejena živina kažejo, da bodo vsak letošnji delovni dan lahko obračunali po 100—150 dinarjev. Marsikdo, ki se je še spomladi vnemal za ohišnico, danes že spoznava, da ie imel od ohišnice le malo haska. Moral je na njej garati razmeroma več in bolj. kakor če bi bil ta kos zemlje zadružen, donos pa je bil pri vsem tem znatno nižji. Prihodnje leto bo nemara tudi te parcele hasnooala že osa zadruga. Čas je prekvasil tudi ta ostanek njihove stare miselnosti. Spoznanje je bilo njihov najboljši učitelj! Za bodočnost so si zadružniki postavili obsežen delovni program. Njihovi začetki niso le dobri, ampak plodoviti in gospodarsko zdravi, ker so njeni ustanovitelji že od prvih začetkov postavili zadrugi trdne gospodarske temelje. Čakajo jih še investicije — predvsem gradnja primernih hlevov. Nobenega dvoma ni, da bodo kos tudi tej nalogi, ko pride čas, ker jih ob vzorih njihovih najboljših sinov druži enotna volja — postati pomembna socialistična postojanka o tem delu Loške doline. T. Da bi lahko pri posameznih uslužbencih in kolektivih telegrafske službe ugotovili stopnjo strokovne sposobnosti v delu na teleprinterjih, kakor tudi stopnjo njihovega napredka, se od časa do časa vršijo posebno tekmovanja, kjer se delo ocenjuje po metodi, ki se na področju Slovenije uporablja že od leta 1947 dalje. Ta metoda se je v praksi pokazala kot zelo koristna in uspešna, ker je pri njej vidno izražen poudarek na kakovosti dela. Po izkušnjah izvedenih tekmovanj in ocenjevanj je direkcija PTT sestavila reprezentanco teleprinteristov Slovenije za tekmovanje z reprezentancami drugih ljudskih republik. Ta tekmovanja naj bi imela namen izmenjati izkušnje v telegrafski službi, okrepiti socialistični način dela ter v viteški borbi pri tekmovanju pokazati ostalim delovnim kolektivom, da tudi PTT stroka daje znaten delež k zgraditvi socializma. Sklenili so, da se bo prvo medrepubliško tekmovanje vršilo z reprezentanco Hrvatske. Direkciji PTT Zagreba in Ljubljane sta sklenili, da bo tekmovanje v Ljubljani. Tekmovanje se je začelo pod vodstvom posebne komisije in je potekalo brez zastoja. Lahko trdimo, da so doseženi rezultati zelo dobri, čeprav je bil tekst celo težji od tistega, ki se po navadi postavlja pri mednarodnih tekmovanjih te vrste, ocenjevanje po metodi pa je bilo precej strogo. Be-prezentanca Hrvatske je dosegla 353,1 točke, reprezentanca Slovenije pa 348,9 točke. Razlika je torej 4,2 točke, kar dokazuje, da je bila borba precej ostra. Prvo mesto je dosegla tov.Milka Laufer iz Maribora, ki je nalogo izdelala s hitrostjo 4,7 udarcev na sekundo in dosegla 91 kvalitetnih točk. Drugo mesto je dosegla tov. Milica Grešak iz Maribora, a tretje tov. Mato Mudrovčič iz Zagreba. Izredno pohvalo zasluži za svoje kvalitetno delo tov. Milka Laufer, ki je v kratkem času pokazala že odlične rezultate, čeprav je končala teleprinterski tečaj šele letos januarja. WAA(L|3 M8n®C30 ©s* imomm Divisione Izonzo — 14. — Cesta Soške divizije. — In to pet let po osvoboditvi! Poverjeništvo za komunalne zadeve rajona I. gotovo ni bilo v stanju iz kakršnih koli razlogov, da v teh petih letih svobode sname tablico m vtisne v novo nič drugega, kakor samo skromno označbo Masarykova 14, Na vse to bi nekdo dejal — prazne marnje. Navadili smo se tega kot cigan potovanja. Pa ni prav. Živimo v novi dobi. Mnogo stvari smo že rešili večjih in življenjskih, samo obleke si nismo znali prikrojiti tako, kot bi pričakovali v kulturni zemlji. Z malo več volje in hotenjem, s čutom, ki ga nam narekuje nov človek, te napake lahko odpravimo, sebi v veselje in korist, mestu pa v ponos. Potrudimo se, da bo naše republiško glavno mesto tudi v pogledu zunanje urejenosti in kulturnega trgovanja častno tekmovalo in tako dostojno dočakalo obletnico velikega praznika Osvobodilne fronte. Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik Tone Seliškar - Uredništvo telefon 15-38 "i oprava telefon «9-T0 M asa ry kova 14-11 v l.jnhljanl Izhaja «»ak petek Meseč« na naročnica din 15 štev 6ck položnice 604 90321-4 — Tlaka tiskarna »Ljudske pravice« v LjnbljanL