LETO XXXIII. Številka 14	2. aprila 1981	Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
SIC predstavi novo publikacijo: Franc Grafenauer
stran 3
Koroški romarji v Rimu
stran 4
Gostovanje ljubljanske Drame na Dunaju
stran 8
V.
J
Paulitsch (ÖVP) je v parlamentu obsojal brez dokazov:
»Priznam, da bi se moral bolje informirati«
»Priznati moram, da sem se premalo točno pozanimal in da trditve, kot jih je prinesla Volkszeitung, ne držijo,« je dejal na tiskovni konferenci predsednik koroškega ÖAAB-ja dr. Alois Paulitsch. Paulitsch je namreč trdil v parlamentu, da je menda organizator akcij za dvojezičnost na celovški postaji Slovenska gimnazija, organ ÖVP pa je pisal, da je Paulitsch dejal, da so profesorji Slovenske gimnazije iniciatorji akcije. Pau-
litsch je v opravičilo dejal, da ga je prej pa ostane Paulitsch pri trditvi, me proti Avstriji.
Predsednik koroškega ÖAAB-ja, organizacija, ki v ÖVP zbira na-siavljence in delavce Alois Paulitsch, je pretekli torek pred koroškimi novinarji izjavil, da nikdar ni trdil, da so iniciatorji kolodvorskih akcij profesorji Slovenske gimnazije in je v zagovor prebral izvlečke iz parlamentarnih protokolov. Paulitsch je po protokolih v svojem govoru 25. februarja dejal: »Če bi bile to akcije Slovenske gimnazije in če bi bile pod vodstvom profesorjev, potem jih še posebej obsoja.« Na vprašanje zastopnika Našega tednika, od kod ima sploh takšne informacije, je Paulitsch dejal, da so ga očitno napačno obvestili kolegi ÖAAB-frakcije na železnici, ki pa so zamenjali imena. Na vprašanje našega lista, ali Pau-litschu zadostuje klevet železni-
lastni organ napačno citiral. Slej ko da piše ves slovenski tisk brez izje-
ških nastavljencev za edini vir informacij, pa je Paulitsch moral javno priznati, da se je preveč površno informiral: »moral bi bolj natančno rešerširati«. Nikakor pa ni hotel pavšalno obsoditi vseh profesorjev.
Pavšalno pa je obsodil na isti tiskovni konferenci spet slovenski tisk. Na naše vprašanje, ali Paulitsch slej ko prej misli, da ves slovenski tisk piše proti Avstriji, je pritrdilno dejal, da meni ves slovenski tisk. »Ali tudi cerkveni list Nedelja?« Paulitsch: »Tega lista pa ne poznam.« Čeprav je Nedelja slovenski list z največjo naklado, nadaljuje Paulitsch s pavšalnimi obsodbami: »Nikjer nisem zasledil niti enega članka, ki bi bil pozitiven za sožitje obeh narodov.«
Miheja Antoniča, hotelirja in trgovca z Reke, poznajo naši bralci po vseh dolinah. Saj je eden glavnih aktivistov za samostojno nastopanje Slovenske narodne skupnosti in razgledan zadružnik. Leta 1956 je prevzel od očeta gostilno na Reki in sam otvoril trgovino. Iz leta v leto je izboljšava! svojo gostinjsko ponudbo, leta 1973 pa je začel s hotelskim obratovanjem.
11. 3. 1981 je počastila Antoniča za 25-letno delovanje kot samostojen podjetnik tudi Trgovska zbornica za Koroško s »Častno listino«. Kakor pravi sam slavljenec, ga Trgovska zbornica vseh 25 let ni poznala, v težkem gospodarskem razvoju ni bil deležen od te interesne ustanove nobene pomoči, oz. svetovanja. Danes pa radi postavljajo Rožanski dom kot vzgojno podjetje.
K 25-letnemu jubileju čestita Antoniču, svojemu bivšemu podpredsedniku, tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov in uredništvo NT.
Kreisky: »Noch immer sind Verpflichtungen zu erfüllen!«
»Enakopravnost je za manjšino premalo, manjšino je treba vedno podpirati,« je dejal pretekli torek avstrijski kancler Bruno Kreisky pri predstavitvi Lipuševega »Tjaža« v nemškem prevodu. Kot znano, so pretekli torek predstavili v dunajskem muzeju 20. stoletja nemški prevod Lipuševega romana »Zmote dijaka Tjaža«, ki sta ga v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mračnikar. Na slavnostni predstavitvi knjige, ki jo je občinstvu predstavil kancler Kreisky, so bili navzoči tudi tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer, vodja Slovenskega informacijskega centra (SIC) dipl. inž. Franc Kattnig, veleposlanika SFRJ in ZRN in generalni intendant ORF-a Gerd Bacher. Predstavitev knjige so spremljale televizijske postaje iz Avstrije, Francije, Nemčije in Jugoslavije. Včeraj so knjigo predstavili še v Celovcu. O predstavitvah bomo obširneje poročali prihodnjič. Danes prinašamo izvlečke iz govora kanclerja dr. Bruna Kreiskega.
»Eine Minderheit hat das Recht auf Bevorrechtung — es gibt noch
manches zu tun«.
I9/1 hatte die feste Absicht, dieses Buch zu lesen. Ein relativ schweres Augenleiden das mich vor 14 Tagen anfiel, hat das fast unmöglich gemacht, sodaß ich nur einige Seiten aus diesem Buch lesen konnte. Ich bin dennoch gekommen, weil mir von Anfang an klar war, daß ich hier nicht die Aufgabe haben werde, eine literarische Beurteilung dessen, was hier vollbracht wurde abzugeben, sondern daß was mir ankommt, ist etwas ganz anderes. Ihnen zu sagen, wie froh ich bin, daß einer der großen Autoren unserer Zeit, einer der größten österreichischen Dichter und das ist Peter Handke, sich der Mühe unterzogen hat, das Buch eines österreichischen Slowenen, das Buch Florian Lipuš zu übersetzen. Das ist ein Akt der Identifikation, der nicht hoch genug eingeschätzt werden kann und ich möchte, soweit ich das kann, das auch heute tun. Ich danke Peter Handke, daß er denjenigen hilft, die dafür ein-treten, daß den Angehörigen dieser kleinen aber so begabten Minderheit jenes Recht zuteil wird, daß hier im formalen Bereich, zwar nicht vorenthalten wird, aber dort, wo das Recht zu faktischen wird, nicht immer gewährt wird. Ich weiß, es wird ein Aufheulen morgen wieder geben in gewissen Zeitungen, aber es ist das meine tiefste Überzeugung, daß hier immer noch eine Verpflichtung zu erfüllen ist. Wir sind im Begriff es zu tun, wir sind noch nicht am Ende und Veranstaltungen wie diese, helfen uns dabei. Die slowenische Minderheit in Öster-
reich, wir haben ja nur mehr sehr wenige Minderheiten, die slowenische Minderheit in Österreich ist eine außerordentlich begabte. Besteht aus außerordentlichen liebenswerten und liebenswürdigen Menschen, daß weiß der, der mit ihnen immer wieder zu tun hat, auch dann, wenn es zu heftigen Kontroversen gelegentlich kommt und kommen muß.
Eine Minderheit hat nicht das Recht auf Gleichberechtigung. Eine Minderheit hat das Recht auf Bevorrechtung. Das sage ich aber nicht heute und hier nur, das habe ich immer wieder vor der Generalversammlung der Vereinten Nationen vertreten, als es um die Sache der Südtiroler-Österreicher gegangen ist und was damals gegolten hat, daß muß auch heute gelten und da ich von Vorrechten spreche, muß ich auch sagen, daß es hier noch manches zu tun gibt, manches zu tun geben wird.
Und ich freue mich doppelt darüber, daß hier ein Kärntner Dichter, ein Kärntner Slowene, ein Österreichischer Slowene zu Wort kommt, der zudem in einer der wenigen einklassigen Volksschulen noch arbeitet, die es in diesem Land gibt, wahrscheinlich ist es die einzige die es gibt.
Ich beglückwünsche auch unseren Autor, daß er in die österreichische Literaturgeschichte hineinkatapuitiert wurde und die paar Seiten, die ich gelesen habe, beweisen mir, daß er es verdient hat, einen so großartigen Übersetzer zu haben.
2/politika
Obisk jugoslovanskih predsednikov turističnih zvez na Koroškem
V sredo, 25. marca, so obiskali jugoslovanski predsedniki turističnih zvez Gast 81 in Koroško. Skupino je vodil predsednik jugoslovanske turistične zveze Milovan Djokanovič. Po
skih odbornikov Filip Warasch pri Antoniču na Reki z njimi prerešetali situacijo na tujsko-promnetnem sektorju. Gostje iz Jugoslavije so za ta vprašanja pokazali veliko zanimanje.
Ob turistični razstavi Gost 81 je prišlo do srečanja turističnih strokovnjakov iz Koroške in Slovenije
obisku Gast 81 so si ogledali turistične ponudbe ob južni obali Vrbskega jezera. V Ločah ob Baškem jezeru so si ogledali turistično vas Schönleiten, podpredsednik ISTIT-a, Miha Za-blatnik in Franc Wakounig, sta jih spremljala in jim obrazložila politično, gospodarsko ter kulturno življenje Slovencev tega kraja. Na programu je bil še kratek obisk Beljaka, nato pa so zastopniki ISTIT-a ter predsednik Kluba slovenskih občin-
Na našem posnetku sedijo z leve:	predsednik Kluba slo-
venskih občinskih odbornikov, mag. Filip Warasch, podpredsednik iSTIT-a Alojz Gregorič, predsednik ISTIT-a Franc Rutar ter predsednik Jugoslovanske turistične zveze Milovan Djokanovič.
Poseben pogovor z Milovanom Djokanovičem objavljamo na drugem mestu.
TEDNIKOV KOMENTAR
Borba za živo demokracijo
MIHA ZABLATNIK
TEDNIKOV KOMENTAR
Slovenski narodni skupnosti na Koroškem je na podlagi veljavne zakonodaje omogočeno samo zastopstvo po svojih ljudeh v občinah. Na deželni ravni nam oblasti z manjšini sovražno zakonodajo preprečujejo zastopstvo v deželnem zboru. Koroška enotna lista je zato vložila pri ustavnem sodišču tudi pritožbo, ki še teče.
Samo v občinah more torej Slovenska narodna skupnost zastopati svoje narodne, socialne, in gospodarske interese. Direkcija deželnega urada Koroške deželne vlade je izdelala osnutek za spremembo Splošnega občinskega reda in ga razposlala v odobritev. Samo na Slovensko narodno skupnost je pri razpošiljanju pozabila. Direktor Lobenwein očitno ne smatra za vredno, da vpraša tudi vodstvo koroških Slovencev ali interes-
no zastopstvo slovenskih občinskih odbornikov — Klub slovenskih občinskih odbornikov za stališče k predvidevani spremembi Splošnega občinskega reda, ki močno prizadene ravno odbornike samostojnih list.
S strani Kluba slovenskih občinskih odbornikov smo si kljub tej ignoranci s strani Koroške deželne vlade vzeli pravico in oddali svoje stališče tako direktorju Lobenweinu kakor tudi preko naših članov — občinskih odbornikov na občinah.
V tem stališču pozdravljajo občinski odborniki tiste spremembe, ki večajo avtonomijo občine in s tem demokratični razvoj v naši deželi. Predvsem predvideva nameravana sprememba močno ojačenje nadzorstva deželne oblasti nad občinami in se utemeljuje s tem, da dosedanje nadzorstvene
naš tednik
2. aprila 1981
Narodni svet koroških Slovencev pri Slovenski skupnosti
Obe organizaciji potrdili važnost
samostojnega političnega nastopa
»Ta Vaš obisk je odločilen mejnik v medsebojnih stikih in prizadevanjih za še tesnejše sodelovanje v slovenskem zamejstvu. Slovenci ob Dravi in Karavankah in Slovenci ob Soči in Jadranu smo eno slovensko telo, ki moramo reševati vrsto skupnih in podobnih problemov. Predvsem pa nas veže in potrjuje v delu eno: prepričanje, da moramo ostati subjekt v političnem udejstvovanju. To bomo mogli doseči le s samostojnim političnim nastopanjem,« je poudaril ob slovesu pri Devetaku na Vrhu sv. Mihaela v sovodenjski občini predsednik Deželnega vodstva Slovenske skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini Andrej Bratuž. V tej kraški vasi, ki je postala znana zaradi krvavih bojev v prvi svetovni vojni, sta se delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti tudi poklonili spominu partizanov, padlih v narodnoosvobodilnem boju.
Povod za obisk Narodnega sveta koroških Slovencev pri Slovenski skupnosti v soboto, 28. in nedeljo, 30. marca 1981, je bila proslava 30-letnice samostojnega nastopanja v Števerjanu prejšnjo soboto. Politični pogovori so se začeli na Plešivem v krminski občini na domu znanega vinogradnika Gradimi-ra Gradnika, nečaka pesnika Alojza Gradnika in predsednika Slovenske skupnosti za goriško pokrajino. Andrej Bratuž je tam po svojem pozdravu poudaril važnost že dolgoletnih stikov z NSKS ter na kratko orisal delovanje in odgovornost SSk. Ob tem je naglasil močno vero v samostojno politično odločitev kot najboljšo izbiro in pomen rednih odnosov z matico. SSk ni samo priznana politična stranka v deželi Furlaniji-Julijski krajini, stranka z lastno odgovornostjo in s prisotnostjo v številnih občinskih pokrajinskih odborih, uspelo ji je tudi, da je navezala in utrdila stike z drugimi narodnimi manjšinami v Italiji in njihovimi političnimi gibanji.
Pereče politične probleme v deželi Furlaniji-Julijski krajini je orisal deželni svetovalec Drago Štoka, ki je opozoril predvsem na dve dejstvi: na nevarnost, ki preti zaradi načrtov za ustanovitev mednarodne industrijske cone na Krasu in na globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vodstvo SSk je kot prvo izrazilo hude
pomisleke proti taki industrijski coni, šele pozneje so se oglasile druge politične stranke, tudi komunisti, socialisti in demokristjani. Globalna zaščita Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugoslaviji je sicer zajamčena v či. 8 osimskega sporazuma, vendar je od podpisa poteklo že čez pet let, a še nič ni
oprijemljivega, pozitivnega za Slovence, čeprav je bil prvotni rok 18 mesecev po podpisu sporazuma. V tej zvezi je Štoka tudi omenil boj proti razlaščanju slovenske zemlje in prizadevanja SSk, da bi bili zajeti v globalno zaščito tudi Beneška Slovenija in Kanalska dolina, in težave, ki jih delajo italijanski komunisti s svojo dvoobrazno politiko.
Predsednik NSKS Matevž Grilc je orisal v svojem govoru položaj in politične izkušnje na Koroškem v zvezi z vključevanjem v stranke na eni in s samostojnim nastopanjem na drugi strani in povabil delegacijo SSk na obisk na Koroško, od goriškega pokrajinskega predsednika SSk in hišnega gospodarja Gradimira Gradnika pa je prejel zastavo SSk kot znak povezanosti
Delegaciji Narodnega sveta in Slovenske skupnosti pri spomeniku padlim v NOB v
Sovodnjah
možnosti ne zadostujejo, da bi preprečili v posameznih občinah negospodarske in nesmiselne investicije. Drži, da je treba tozadevno nekaj ukreniti. Smo pa mnenja, da pomenijo na novo predvidevane nadzorstvene pravice dežele, kot so vpoklic občinske seje, ali razpust občinskega sveta, prevelik poseg v samostojnost občine in s tem krčenje demokracije. Dežela ima vedno možnost, da se posluži v spornih slučajih vrhovnih sodišč.
Klub slovenskih občinskih odbornikov zato predlaga, da se nadzorstvena oblast ne sme centralizirati, kakor to predvideva deželna vlada, temveč decentralizirati s tem, da dobijo kontrolni odbori več kompetenc in da se sprejemajo sklepi o dale-kosežnih stvareh z 2/3-večino.
Predvidevana sprememba Splošnega občinskega reda ne zabranjuje strankarskopolitične-ga izrabljanja. Zato preti nevarnost, da bodo smele občine izvajati le take namere, s katerimi se tudi strinja večinska stranka v deželi. Tirolska in Predarlska, na katere se deželna vlada sklicuje v svoji utemeljitvi, dajeta s svojim strankar-skopolitičnim postopanjem našim svarilom prav.
Nevarna je tudi predvidena določba, da dežela ne bo spre-
jela občinskega proračuna, ki vsebuje postavke, ki ne spadajo pod dolžnostne naloge. Državna pogodba iz Saint Germaina daje Slovencem pravico, da dobijo iz občinskih blagajn sredstva za kulturne in socialne naloge. Torej bi moral novi Splošni občinski red jasno vsebovati jasno izpoved, da so sredstva za kulturno in socialno delovanje Slovenske narodne skupnosti dolžnostne naloge občine.
Po novem naj se v občinah do 19 odbornikov prenesejo dolžnosti poleg župana samo več na še dva člana predstojništva. To pomeni politično onemogočenje Slovenske narodne skupnosti še tam, kjer je močnejša in ima svojega člana v predstoj-ništvu. To pa je jasno krčenje demokracije in v občinah z absolutnimi večinami obsodbo ostalih odbornikov k statistom, četudi so v predstojništvu zastopani.
Predvidena sprememba Splošnega občinskega reda še ni veljavna. Slovenski občinski odborniki so zavzeli jasna stališča in postavili svoje zahteve za ohranitev samobitnosti slovenskega življa in žive demokracije v naši družbi. Ličiti pa se moramo iz pogojev na deželni ravni — volilnih okrožjih, ter ukrepati, preden ne bo prepozno. Če bo treba, tudi pri pogajanjih z zvezno vlado.
obeh sorodnih političnih organizacij.
Višek srečanja v soboto je bila proslava 30-letnice samostojnega nastopanja v Števerjanu, edini občini s slovenskim županom. Po kratkem prikazu medvojnega in povojnega razvoja v tem briškem kraju, ki je dal v boju proti fašizmu in nacizmu največ partizanov (padlo jih je čez 80), je župan Stanislav Klajnšček — sam bivši partizan — na kratko orisal probleme in prizadevanja števerjanske občinske uprave. Po obnovitvi občine 1951 se je veliko napravilo v korist občanom, dokaz temu pa so uspehi samostojne slovenske liste pri občinskih volitvah. Tudi kar se tiče doslednosti pri postavljanju dvojezičnih napisov in rabi slovenščine, prednjači Števerjan pred vsemi drugimi občinami na Goriškem in Tržaškem.
Zaključek srečanja je bil na Vrhu svetega Mihaela, kjer sta obe delegaciji sklenili, da bosta organizaciji v prihodnosti še tesneje sodelovali in pomagali s svojimi izkušnjami druga drugi. Tako bo NSKS tudi vnaprej nudil SSk vso pomoč pri političnem delu v Kanalski dolini.
Za konec obiska v Furlaniji-Julijski krajini so si Korošci še ogledali bojišča in vojni muzej na Vrhu sv. Mihaela in vojaško pokopališče pri kraju Sredi polja (Redi-puglia), na katerem počiva več tisoč vojakov, ki so se v soških ofenzivah v prvem svetovnem klanju vojskovali v avstro-ogrskih uniformah proti italijanskim napadalcem.
2. aprila 1981	TT"	reportaža/3
______________________________[naš tedniki	_______________________________
je. Na taki neugodni politični osnovi je Franc Grafenauer z veliko odločnostjo in energijo začel predlagati nemško-nacionalni večini v deželnem zboru svoje zahteve po enakopravnosti slovenskega jezika (in slovenskega prebivalstva sploh) na področjih šole, uradovanje oziroma uprave in v gospodarstvu. Kmalu je spoznal, da je biti zastopnik Slovencev zelo težko.
Toda že na prvi seji deželnega zbora leta 1897 je Grafenauer pokazal svojo dinamičnost in brezkompromisno doslednost. Predlagal je, da se stenografski protokoli o sejah deželnega zbora izdajo tudi v slovenščini, ker bi to bil princip enakopravnosti Slovencev z nemškogovo-rečimi sodeželani. Nemško-nacionalni poslanci so ta predlog zavrnili in ga imenovali kot prvi napad na nemštvo v deželi. Grafenauer pa je ostal dosleden in se je neprestano oglašal v plenumu; ostri dvoboji o narodnostnem vprašanju, ki so se letno ponavljali pri proračunski debati, so kmalu dobili priziv »Grafenauerdebatte«.
Ob prelomnici stoletja so koroški Slovenci v političnem življenju imeli predvsem enega znamenitega moža: kmečkega sina, orglarja Franca Grafenauerja. Doma je bil iz okolice Šmohorja — Ijduski tribun, ki jih med politiko ni bilo in jih najbrž tudi ne bo. Grafenauer je svojo nadarjenost razvijal naprej ter se nikoli ni potegoval za lasten prid, marveč se je zavedal dela, ki si ga je nadel. V vseh zadevah, ki so se nanašale na enakopravnost svojega naroda v javnem življenju, je stavljal zahteve brez kompromisa. S to trdo in jasno linijo se je Grafenauer oblikoval v politika, ki so ga nekateri glboko spoštovali, drugi pa so v njem videli sovražno osebo.
Pogostokrat je Grafenauerja doletela usoda borca za pravico in enakopravnost: kadarkoli se je v deželnem oz. državnem zboru javil k besedi ter omenil nacionalne krivice, so ga imenovali fanatika, pripovedkarja ipd. Toda prišlo je še huje. Grafenauer se je zaradi svoje prepričanosti moral zagovarjati pred sodnikom, naposled so ga vrgli v ječo. Prav tako je izgubil svojo domačijo. Tako se zrcalijo v življenjepisu Franca Grafenauerja dvigi in predvsem padci poštenega manjšinskega politika.
Dr. Jože Lukan si je stavil nalogo, da nam predstavi to življenje v svoji disertaciji, Slovenski informacijski center (SIC) pa je to disertacijo izdaj v knjižni obliki. Avtor sam je moral preštudirati tisoče strani stenografskih zapisov deželnega in državnega zbora, ter moral predelati ogromno literature, da je lahko pokazal resnično življenje edinstvenega politika koroških Slovencev. Rezultat tega dela ni samo zanimiva biografija, marveč obširen prikaz zgodovinskega obdobja koroških Slovencev.
Knjiga obsega 360 strani in stane 190.— šil. Dobite jo v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, naročila prejema SIC.
Rojstna hiša Franca Grafenauerja pri Brdu pri Šmohorju. V njej so uprizorili šentjakobčani in »Maroltovci« Ziljsko svatbo (spodaj).
Franc Grafenauer je bil rojen 2. decembra 1860 v Mostah pri Brdu kot sin orglarskega mojstra Jožefa Grafenauerja in njegove žene Alojzije. Po posebnem očetovem naročilu je bil v šoli posebno poučen tudi v slovenskem jeziku, v materinščini. Nadalje se je izobraževal kot samouk preko časopisa »Mir« in slovenskih knjig Mohorjeve družbe. Svojo politično pot je Grafenauer zgradil samostojno kot avtodidakt-samouk.
Avtor Študije: dr. Jožef Lukan
Ko je bil star 28 let, so ga domačini izvolili za člana občinskega odbora na Brdu in od tega časa naprej je stal v ospredju političnega in gospodarskega življenja v domačem kraju. Predvsem je njegova zasluga, da je vzbudil v prebivalstvu narodni čut in dvigal narodno zavest v Ziljski in Kanalski dolini. Seveda pa je Grafenauer naletel tudi na odločen odpor političnih in predvsem nacionalnih nasprotnikov. Zaradi člankov, ki jih je pisal v političnem časipi-su koroških Slovencev »Miru«, v katerih je širil idejo Združene Slovenije in združenja Slovanov ter propagiral enotni knjižni jezik in se zavzemal za osamosvojitev južnoslovanskih narodov in Čehov v okviru Avstro-Ogrske monarhije v samostojne državne enote, je prišel leta
1888 s svojim očetom v ječo zaradi rušo- in slovanofilstva, vseslovanstva, kršenje habsburške časti in žaljenja cesarja. Oče je po zaporu, ki je zanj trajal šest mesecev, kmalu umrl. Kazenski postopek zoper Franceta pa je bil od sodišča po intervenciji tedanjega pravosodnega ministra Pražaka, ki je bil zaveden Čeh, ukinjen.
Franceta je hudo ‘prizadelo, da je bil njega narod zapostavljen na skoraj vseh področjih javnega življenja. Leta 1896 je kandidiral v volilnem okraju Šmohor-Trbiž za deželni zbor. Uspel je, in enajst let pozneje ga je izvolilo predvsem narodno zavedno slovensko ljudstvo v volilnem okraju Velikovec v dunajski Državni zbor (Reichsrat). To nalogo je vršil z vso predanostjo in samozavestno borbenostjo do svoje aretacije leta 1916.
Franc Grafenauer se je smatral v deželni zbornici v širšem pomenu besede za deželnega poslanca, torej kot legitimnega zastopnika vseh Slovencev na Koroškem. Liberalna nemška ljudska stranka (Deutsche Volkspartei) je bila izrazito usmerjena (vsaj na Koroškem) proti enakopravnosti Slovencev.
Tisti krogi so tudi zelo jasno izjavili, da Grafenauer nima pravice govoriti v imenu celega slovenskega prebivalstva na Koroškem, ker da v tej deželi sploh ne bi bilo upravičenosti do obstoja kakšnega slovenskega narodnega gibanja, kajti vse bi bilo po njihovem mnenju v najlepšem redu, in Slovenci od nemškonarodnih poslancev najbolj zastopani. Grafenauerja pa so često označili samo kot zastopnika hujskaške slovenske duhovščine, kot klerikalnega hujskača, fanatika, agitatorja, ekstremista, romarja v Ljubljano, predvsem pa kot motilca miru v deželi in celč kot zločinca zoper državo (Verbrecher am Staat).
Tako so Slovenci na Koroškem našli na področju volilne pravice in razdelitve volilnih okrajev izredno neugodne pogo-
Grafenauer se je vključil v slovensko krščansko konservativno stranko. Bil je soustanovitelj »Katoliškega, političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«. On sam je deloval v vodstvu tega društva, ki je imelo svoj sedež v Celovcu do leta 1918. Z ustanovitvijo tega društva je bil storjen prvi korak koroških Slovencev v smer ločitve od nemških konservativcev, ki so se tembolj odvračali od zahtev slovenskega naroda.
Grafenauer se je bavil poleg vprašanja tudi v veliki meri z gospodarskimi problemi, predvsem kmetijstva in obrti, pri tem pa poudarjal medsebojno povezanost gospodarskih vidikov z jezikovnim vprašanjem.
Kot kmet in obrtnik je bil odločen zagovornik, zastopnik in branilec kmečkega stanu. Za obstoj Slovenske narodne skupnosti na Koroškem je imela ohranitev tega stanu prvenstven pomen. Iz narodnostnih razlogov je skušal svoje slovenske sodeželane tudi močneje intere-sirati za obrt, da bi dal slovenskemu gospodarstvu nov vzgon.
Trgovino in tujski promet je imel za industrijo koroških Slovencev in potemtakem za garante konjunkture slovenskega kmečkega stanu.
Grafenauerjeva dejavnost v deželnem zboru pa je predvsem aktualizirala Koroško narodnostno oz. jezikovno vprašanje. On je bil na slovenski strani ini-ciator in nosilec narodnega od-
pora in obrambe proti nemško-nacionalni germanizacijski politiki, ki je bila predvsem germanizacija preko šolstva. Razkrinkal je vsako leto pri proračunskih razpravah, pa tudi ob drugih prilikah, nezadovoljivi in deloma nevzdržljivi ustroj tako imenovanih utrakvističnih šol. Dokazal je ob mnogih primerih,
(Dalje na 5. strani)

Igra
TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
Prireditelj: SPD »Danica« v Šentvidu v Podjuni
Kraj: kulturni dom v Šentprimožu Čas: sobota, 4. 4. 1981, ob 20.30 Nastopa:	Igralska skupina SPD
»Radiše«
Komedija
»SPIEL IM SCHLOSS« v madžarskem jeziku Kraj: Akademietheater na Dunaju Čas: nedelja, 5. 4. 1981, ob 19.30 Gostuje: »Novosadsko pozorište — Ujvideki szinhaz«
IZET V BALKANSKE DRŽAVE
Zveza koroških partizanov vabi na desetdnevno potovanje s Sienčniko-vim avtobusom po Jugoslaviji, Madžarski, Romuniji in Bolgariji.
Odhod je v petek, 8. maja 1981, iz Celovca, povratek pa v nedeljo, 17. maja 1981.
Cena: 4780.— šil. (polpenzion). Prenočišča v dvoposteljnih sobah; doplačilo za enoposteljno sobo znaša šil. 80.— na dan.
Rok prijave: do 4. aprila 1981 pismeno na naslov: ZKP, Gasometergasse 10, 9020 Celovec, ali po telefonu (0 42 22) 32 5 50 oz. (0 42 22) 72 4 35
FESTIVAL DOMAČE GLASBE -ŠTEVERJAN
razpisuje
UDELEŽBO 11. ZAMEJSKEGA FESTIVALA DOMAČE GLASBE
ki bo v Števerjanu 4. in 5. julija 1981
Prijave se sprejemajo najkasneje do 30. aprila 1981 na sledeči naslov:
S. K. P. D. »F. B. SEDEJ« — Ans. »L. HLEDE«
Trg Svobode 6 DEL COLLIO GORIZIA—ITALY
Natančne informacije dobite v pisarni Krščanske kulturne zveze.
Igralska skupina Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu vabi na premiero igre »ZA SVOBODO«
v sredo, 8. aprila 1981, ob 19. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
KONCERT
Prireditelj: Pevsko društvo v Selah Kraj: farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 5. 4. 1981, ob 19. uri, (po mladinski maši)
Gostuje MPZ »Jakob Petelin-Gailus« iz Celovca pod vodstvom Janeza Traterja.
OBLIKOVANJE VELIKONOČNIH JAJC IN VELIKONOČNE SVEČE Prireditelj: SKD v Celovcu Kraj: Mohorjev dijaški dom. 10,-Oktober-Str. 25, Celovec (I. nadstropje)
Čas: petek, 3. 4. 1981, ob 19.30 uri Voditeljica: Ga. Anica Hribernik-BUiml
S seboj prinesite zlikano slamo, razne trave, lepilo, škarje, izpihnje-na jajca ter svečo, ki jo želite okrasiti z velikonočnimi simboli.
KONCERT
Prireditelj: KPD »Drava« v Žvabeku Kraj: farna dvorana v Žvabeku Čas: sobota, 4. 4. 1981, ob 19.30 uri Nastopajo: Moški zbor graških študentov pod vodstvom Engelberts Logarja, mešani zbor graških študentov pod vodstvom Romana Ver-dela, pevsko instrumentalna skupina Žvabek pod vodstvom Rosine Katz, moški kvintet Suha pod vodstvom Engelberts Logarja, evropsko znana kitarista Danko Jukič in Mario Nardelli.
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi vse člane in prijatelje društva na
IZLET NA OJSTRO (1577 m)
v nedeljo, 5. aprila 1981.
Zbirališče: ob 8. uri zjutraj pred hotelom OBIR v Železni Kapli.
KONCERT
Prireditelj: farna mladina v Šentlip-šu
Kraj: farna dvorana v Šentlipšu Čas: nedelja, 5. 4. 1981, ob 10. uri Nastopajo: Moški zbor graških študentov pod vodstvom Engelberta Logarja, mešani zbor graških študentov pod vodstvom Romana Ver-dela, otroški in dekliški zbor Šent-lipš pod vodstvom Pepce Weiss in Irene Brežjak, moški kvintet Suha pod vodstvom Engelberta Logarja, evropsko znana kitarista Danko Jukič in Mario Nardelli.
SPD »Edinost« v Štebnu vabi na
OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 5. 4. 1981, ob 20.30 v gostišču »JUENA« v Čepičah. Nastopa tudi moški zbor »Franc Leder-Lesičjak«
Predavanje videofilma »VI, KI OSTANETE ŽIVI...« Prireditelj: SPD »Dobrač« na Brnci Kraj: Pranger v Zmotičah Čas: nedelja, 5. 4. 1981, ob 20. uri Film je bil sestavljen ob priliki 35-letnice obglavljenih žrtev in prikazuje pričevanja preživelih sorodnikov obglavljenih.
Igra
»VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI«
Prireditelj: SPD »Edinost« v Pliberku Kraj: farna dvorana v Pliberku Čas: nedelja, 5. 4. 1981, ob 20. uri Gostuje igralska skupina SPD »Radiše« z Radiš.
Dramska predstava iz Molierovih odlomkov
»TARTUFE«, »NAMIŠLJENI BOLNIK« in »IZSILJENA ŽENITEV« Prireditelj:	SPD »Herman Velik«
Sele-Kot
Kraj: Ljudska šola na Kotu Čas: petek, 10. 4. 1981, ob 20. uri Gostuje igralska skupina SPD »Šentjanž« iz Šentjanža
Od ponedeljka 6. aprila, ob 18. uri, do četrtka, 9. aprila, ob 13. uri
DUHOVNE VAJE
za članice Spravnega rožnega venca, nem., za članice in člane Marijine legije, za druge interesente »Marija — mati verujočih«
Voditelj: žpk. msgr. Jožef Kanduth
V soboto, 11. aprila in v nedeljo, 12. aprila, vedno od 9. do 20. ure
TEČAJ ZA ŽIVLJENJE, slovensko Priprava na zakonsko in družinsko življenje
Predavajo: zdravnik, mati, sodnik in duhovnik
Vodi: Rekt. Jože Kopeinig Vabljeni: dekleta in fantje od 18. leta naprej
JUBILEJNI ROMARSKI POLET V LURD
za prijatelje, naročnike in bralce NEDELJE, od 24. do 26. aprila 1981 Voditelja: žpk. Anton Cvetko in rekt. Jože Kopeinig
Prijave čimprej na Dušnopastirski urad tel.: 0 42 22/85 3 48.
Od petka, 3. aprila, ob 18. uri, do nedelje, 5. aprila, ob 13.00 uri
DNEVI SREČANJA IN DUHOVNE OBNOVE za dekleta od 18. leta naprej; slovensko
»Vera — orientacija za moje življenje«
Voditelj: kpl. Franc Valentinič
Od petka, 10. aprila, do petka, 17. aprila
POLET V GRČIJO
podrobnejše informacije v Domu v Tinjah
Iščem pomočnico za svojo ordinacijo. Obvladanje obeh deželnih jezikov potrebno. Pismene ponudbe pošljite na naslov dr. Jelen, Železna Kapla.
Skupina koroških Slovencev v Rimu
Na povabilo Tinjskega doma so se tudi koroški Slovenci priključili nedavnemu izrednemu vseslovenskemu romanju v Rim, ki so ga vodili slovenski škofje z ljubljanskim metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem na čelu. Našo skupino je vodil gospod rektor Jože Kopeinig. To romanje je bilo ob velikih zaključnih slovesnostih ob 1500-letnici zavetnika Evrope sv. Benedikta in ob razglasitvi novih sozavetnikov Evrope slov. apostolov sv. Cirila in Metoda. Višek rofaanja je bfla posebna avdienca pri sv. očetu Janezu Pavlu II.
Vožnja je bila prijetna; vozil je prijazni in dobri šofer avtobusnega podjetja Sienčnik. Bivali so v lepih hotelskih sobah. Vsak udeleženec je dobil ob za-
četku romanja posebno značko, ki so jo nosili na vidnem mestu kot razpoznavni znak. Med drugim so si ogledali nekaj cerkva,
predvsem veliko lateransko baziliko sv. Janeza, baziliko sv. Marije Velike in katakombe. V cerkvi sv. Klemena je bilo nad grobom sv. Cirila slovesno somaševanje pod vodstvom me-, tropolita dr. Šuštarja. Obiskali so tudi slavno opatijo Monte Cassino ter tamkajšnje poljsko iri nemško pokopališče iz druge svetovne vojne. Tudi v cerkvi na Monte Cassinu so imeli slovesno somaševanje. Višek obiskov je bilo Vatikansko mesto, posebno še bazilika sv. Petra ter skupna avdienca vseh romarjev, Slovencev in Hrvatov, pri papežu. Avdienca je bila v dvorani Pavla II. Avdienca pri papežu Janezu Pavlu II. ter njegov govor v hrvaškem in slovenskem jeziku bosta ostala vsakemu udeležencu romanja v nepozabnem spominu.
Janko Oitzl
Zagorje
Jaz mislim, da se nam pevcem ni treba oprostiti pogreba Opetni-kove mame, ker smo se že z Opet-nikovo družino zgovorili pred pogrebom. Opetnikov dom je eden najbolj oddaljenih v naši fari. Če greš peš, moraš iti eno uro in pol. Ker pa je bila letos izredno huda zima, vsakdo ve, kdor se je že vozil v Zagorjah, da je bila strma in gladka pot, da si moral imeti zato pripravljen voz. Od hiše žalosti pa se je šlo že ob osmih zjutraj, pa ni bilo mogoče, da bi prišli vsi pevci gor. Zato smo se zgovorili z Opet-nikovo družino, da bomo peli pesem namesto doma pri križu. Družina Opetnikova se je nam še posebej zahvalila.
Jaz mislim, če nam ima kak človek kaj povedati, bi bilo veliko lepše, če bi pisal v pismeni slovenščini, ne pa se pačil z besedami našega narečja, saj to ni bila nobena pustna šala. Pogreb je nekaj resnega in vernega.
Opetnikova mama pa se gotovo že srečna veseli pri Bogu.
Žitara vas
Na povabilo Kariceljnove družine se je 8. svečana letos zbrala številna farna občinska in prosvetna družina pri Karicelju, da so skupno čestitali 90-letni slavljenki Kariceljnovi Juli, Julijani Omelko.
Višek vsega je bila sigurno za vsakega navzočega daritev sv. maše duhovnega svetnika nečaka slavljenke č. g. Andreja Karicelja, župnika v Št. Jakobu v Rožu.
V imenu občine sta izročila in izrekla prisrčno voščilo župan g. Mihael Posod in Tinej Hribernik. Vsi so se počutili kot ena družina, celo župan se je iskreno (upamo) iz-
razil, da še sličnega slavja ni doživel.
Pevci so pod vodstvom zborovodje Jozeja Starca olepšali z narodno in cerkveno pesmijo tako, da je popoldan prehitro minil.
Bodimo si odkriti v srcu, če bomo iskreno gojili v vsakdanjem življenju tisto, kar marsikaj z lepo podano besedo poudarjamo, nam bo skupno tuzemsko življenje res raj naše lepe skupne domovine.
Slavljenki kličemo nadaljnja zdrava leta, da bi še veselo praznovala 100-letnico.
Št. Janž
V soboto, 28. marca 1981, se je zbralo lepo število poslušalcev iz Št. Janža in Psinje vasi pri Gaš-parju. Dr. Anton Peinig je predaval o hišnih in ledinskih imenih Psinje vasi in okolice. Ta prireditev naj bi bila že v okviru Božanskega izobraževalnega tedna, pa jo je moral prireditelj — Slovensko prosvetno društvo Št. Janž — preložiti za dva tedna. Dr. Peinig je zbranim domačinom povedal marsikaj zanimivega ne samo o hišnih imenih Psinje vasi, temveč je razložil tudi marsikatera krajevna, gorska in rečna imena Rožne doline. Povrhu pa je povedal še to in ono iz ljudskega pripovedovanja, ki žal bolj in bolj tone v pozabo. Med drugim je razložil tudi, zakaj meni, da je knjižna oblika »Podsinja vas« prej-kone neustrezna in ima krajevno ime vendarle opravka s psi. Prireditev smo uokvirili z diapozitivi o nekdaj izredno bogati prosvetni dejavnosti Psinje vasi in posnetki iz narave.
Želinje
Pa smo ga zopet doživeli »tujega spovednika«, ki pa je bil tako tuj, da se nismo mogli sporazume-
ti v spovednici. Po večini so se verniki ta dan spovednice izogibali, ko je postalo znano, kdo je ta tuji spovednik. Zato je bila bera jako pičla.
Že večkrat smo na tem mestu zapisali, kako se pri nas dvojezičnost prakticira. S tem, da prihaja spovedovat in maševat duhovnik, ki ni zmožen slovenščine, se zanemarja še tisto malo naše materinščine, ki smo je po milosti škofijskega ordinariata sicer deležni. Ob takem preziru župnika do svojih faranov je razumljivo, da odnosi niso najboljši. To pa zelo kvarno vpliva tako na versko življenje, kot tudi na medsebojne odnose med narodnima skupinama.
Žitara vas
Soglasnost pri vseh točkah dnevnega reda, tako je najlažje opisati torkovo občinsko sejo ži-trajske občine. Prva točka je bil letni obračun za leto 1980, ki ga občina zaklučuje z 17,9 miljonov šilingov dohodka in 17,8 miljonov šilingov izdatkov. Redni proračun, druga dnevna točka, predvideva na strani izdatkov in dohodkov 8,905.000 miljonov šilingov.
Odbor za kmetijstvo, vodi ga član občinskega predstojništva Tinej Hribernik, je predlagal občinskemu odboru, da se poviša pri-stojnina za naravno osemenjevanje krav od 70 na 100 šilingov, kajti umetno osemenjevanje stane 150 šilingov.
Lovski svet za lovišče 3 žitrajske občine je bil soglasno potrjen in, ker bodo ob občinskih cestah kar precej delali, je občinski svet poveril župana, da naj on tekoče urejuje potrebne prometnovarnostne ukrepe.
naš tednik!
»... danes pa slišiš samo več traktor in auspuf«
Na cesti in tudi v trgovinah v Ljubljani se kot bolj redek gost ne moreš načuditi števila iz nemščine izposojenih izrazov, ki te kot koroškega Slovenca še prav posebno bolijo. Slišiš ime »felgna« namesto lepega izraza »platišče«; takoj skleneš, da se boš osebno še bolj potrudil pri ohranjevanju domačih izrazov v vsakdanjem pogovoru. Kako toplo ti postane pri srcu, ko ti starejša domačinka reče, da »je nekdo tako trpel kot kamen na cesti« in da »je nekdo tako tako jokal, da je solza solzo pobijala«. Čudovite prispodobe, katere hočejo m. dr. ohraniti slavisti graške univerze s široko zasnovanim projektom. DR. LUDVIK KARNIČAR z Obirskega pri Železni Kapli je med njimi.
NT: Kakšen pomen ima po Tvojem narečju naših krajev?
Karničar: Narečje je nekaj čudovitega. Dopolnjuje naj knjižno slovenščino. Med delom za svojo disertacijo sem prehodil vse kraje na Obirskem, v Kortah in v Selah in spoznal vrsto izredno dragocenih izrazov, prispodob in pripovedk, ki še živijo v izročilu.
NT: Kako je prišlo do tolikšnih narečnih oblik na našem sorazmerno le majhnem življenjskem prostoru?
Karničar: To raznolikost je povzročilo: neenakomerno naseljevanje, naravne pregraje v obliki gorovja med posameznimi deli tega ozemlja ter vpliv naših sosedov Nemcev. Nenazadnje pa tudi 1000-letni razvoj našega naroda na Koroškem.
NT: Kaj počenjate v okviru univerzitetnega projekta v Gradcu?
Karničar: Projekt, ki ga močno podpira zvezno ministrstvo, bi mogli označiti kot projekt spoznavanja našega jezika na južnem Koroškem. Posneli smo vrsto kulturnih dobrin (Miklova Zala, Igro o izgubljenem sinu itd.) ter celo vrsto osebnih pogovorov, ki jih moramo še vse obdelati. Nad pol milijona listkov že imamo, iz katerih hočemo daljnoročno pripraviti slovar, ki bi mogel pomagati pri vključevanju starih izrazov v
moderni jezik. Koliko domačih izrazov poznajo naši ljudje še za najrazličnejše dele npr. konjske vprege. Konjsko vprego je izpodrinil traktor — danes pa slišiš samo več izraze traktor in auspuf!
NT: Ob koncu še Tvoje želje ob tem projektu.
Karničar: Rad bi, da bi pri tem projektu sodelovali vsi rojaki, da se ohrani čimveč tistega, kar je naše najdragocenejše, to je naše izročilo. Projekt je načrtovan za 20 let, tako bo imel sleherni možnost sodelovati po svojih močeh. Važno bi bilo tudi, da bi povedali mladini, kako važno je narečje in da bi se ga mladina tudi posluževala in s tem bogatila svoje jezikovno izražanje.
NT: Hvala za pogovor in vsem članom projekta mnogo veselja pri delu.	F. K.
DRAGI BRALCI!
Ko Vas te dni obiskuje naš inkasant ali pa boste prejeli Položnice, Vas prosimo, da boste poravnali naročnino.
Vsem našim zvestim bralcem in naročnikom, ki nas pod-a Pirate z naročnino in tako pomagate nositi del visokih stroškov, iskrena hvala!
Uprava Našega tednika
Skupna izjava Narodnega sveta in Slovenske skupnosti:
Politična samostojnost v javnem življenju
Ob obisku delegacije Narodnega sveta koroških Slovencev pri deželnem vodstvu Slovenske skupnosti v Furlaniji-Julij^ki krajini v soboto, 28. in v nedeljo, 29. marca 1981, sta obe politični organizaciji po izčrpni izmenjavi mnenj in izkušenj ugotovili in potrdili pravilnost samostojne politične odločitve na vseh ravneh javnega življenja. Obe delegaciji sta namreč trdno prepričani, da mora biti slovenska narodna manjšina subjekt v političnem udejstvovanju, kar pa je mogoče doseči edinole s samostojnim političnim nastopanjem.
Delegacija Slovenske skupnosti je seznanila Narodni svet koroških Slovencev s prizadevanji za dosego globalne zaščite Slovenske narodne skupnosti v Italiji v duhu ustavnih načei in osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Zastopstvo NSKS pa je obvestilo delegacijo SSk o položaju na Koroškem in v Avstriji ter o boju za popolno uresničitev ustavnih določil in s tem predvsem člena 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955.
Obe delegaciji sorodnih političnih organizacij sta sklenili, da bosta nadaljevali z rednimi stiki na najvišji ravni; zato je predsednik NSKS povabil deželno vodstvo SSk na obisk na Koroško. Deželno vodstvo SSk je povabilo na obisk, ki bo predvi-
doma jeseni 1981, z veseljem sprejelo.
Zastopstvo NSKS je vodil predsednik Matevž Grilc, delegacijo SSk pa deželni tajnik in deželni svetovalec v deželi Furlaniji-Julijski krajini Drago Štoka ter predsednik Andrej Bratuž.
Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc in deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka.
Iz slov. govora papeža Janeza Pavla II.
V moči istih idealov in s prav istimi cilji kot Benedikt, zavetnik zapada, sta v zgodovini in kulturi slovanskih narodov, v drugi polovici devetega stoletja, delovala velika brata Ciril in Metod, ki prihajata z vzhoda. Izoblikovala sta se bila v Carigradu in tako sta prinesla s sabo delež stare grške kulture in izročila vzhodne Cerkve. In to se je globoko vcepilo v versko
in civilno formacijo narodov, ki so na pomemben način sodelovali v gradnji moderne Evrope.
Ciril in Metod —- pa tudi Benedikt — pričevalci različnih kultur, ki se v njih duhovno srečujejo in vzajemno spopolnjuje-jo, so svoje kulturno delo postavili na temelj Evangelija in na vrednote, ki odtod izvirajo. To soglasno evangeljsko oznanilo je bilo kakor sredstvo medse-
bojnega spoznanja in sožitja med evropskimi narodi in jim je ustvarilo skupno duhovno in kulturno dediščino.
Prav posebej pa nam od Cirila in Metoda, ki ju je poslala carigrajska Cerkev in ju je potrdil apostolski sedež, s katerim sta vedno ostala združena, na izrazit način prihaja vabilo za edinost Cerkve. To sta že v preteklem-stoletju podčrtala s svojim delom goreča in dalekovid-na pastirja vaših škofij. Mariborski škof Anton Martin Slomšek v Sloveniji in škof Stross-mayer na Hrvaškem. Znova se vam iz srca zahvaljujem za to vaše današnje pričevanje vere in za vašo krščansko zavzetost, ki je s tem tiho izražena.
Ko se vrnete na svoje domove, povejte svojim dragim in svojim sorojakom, da jih ima papež rad, da jih podpira s svojo molitvijo in jih vzpodbuja, naj vztrajajo na poti dozorele in izžarevajoče vere. Vsem velja moj prisrčen, topel pozdrav in z njim vam podeljujem svoj posebni apostolski blagoslov.
SIC predstavi knjigo o Grafenauerju
(Nadaljevanje s 3. strani)
da so bile te šole ponemčeval-n'ce, čestokrat tudi mučilnice Za slovenske otroke, številni učitelji pa avantgarda germani-Zacijske politike. Zaradi tega je Grafenauer odločno terjal, da bi Se uresničil model šole s slovenskim učnim jezikom. Toda zahteve krajevnih šolskih svetov v St. Danielu, Strojni in v Rinko-'ah po uvedbi tega šolskega tiča v I. 1907 in 1908 so dosegle ® uspeh pred ustavnim in urzavnem sodišču, deželni šol-ski svet jih sploh ni upošteval.
2 začetkom 1. svetovne vojne so bile imenovane šole še ved-no utrakvistične, to se pravi, v Jadru nemške. Po Grafenauerje-vemu mnenju so bili slovenski troci vzgojeni k znmcevanju in Preziranju slovenski materinšči-
ne in slovenske narodnostne pripadnosti. Razen maloštevilnih učiteljev, ki so primerno upoštevali slovenščino, je edinole slovenska duhovnščina skrbno gojila materinščino v šolah, in zaradi tega je postala tudi vedno bolj cilj nemškonacio-nalnih napadov.
Nemškonacionalni poslanci so označili Grafenauerjeve trditve, zahteve ter očitke kot »überflüssige Schmerzen« ter »eine Belästigung des Landtages«. Nemškonacionalci so zahteve Grafenauerja vedno znova skušali zavrniti v glavnem s argumenti: Slovenci sami želijo in prosijo pouka v nemščini in odklanjajo izključno slovenske šole, Slovenci itak obvladajo materinščino, v šoli se naj učijo zelo potrebne nemščine, slovenščina je v svetovnem merilu
brezpomemben jezik ter da je razmerje med Slovenci in Nemci na Koroškem itak odlično, samo nekaj hujskačev kali mir.
Grafenauer ni imel posebnih težav, zavrniti taka stališča, ki so bila odkrit izraz za nem-škonacionalne prevzetnosti na-pram slovenskemu narodu, ki je pač prišel v nemško območje in ki se naj bi tam podredil nemški vladoželjnosti.
Vsekakor so nemškonacionalni politiki v deželnem zboru vrednotili Grafenauerjevo prizadevnost predvsem v šolskem vprašanju tudi kot poskus razdelitve Koroške in so brez vsake pripravljenosti za poboljša-nje položaja ostro naglasili »wir werden ganz gewiß dafür sorgen, daß nicht eine einzige Gemeinde Kärntens zum südslawischen Reiche fällt« (Dr. Le-misch v deželnem zboru 24. marca 1899).
Kljub temu je vztrajal Grafenauer pri pripavljenosti do sprave s svojimi narodnimi nasprotniki, čeprav se je na drugi strani tudi že od vsega začetka
usmerjal na načrt trijalistične rešitve koroškega vprašanja, to se pravi, da bi bila uresničena tretja, južnoslovanska državna enota v okviru monarhije poleg ostalega dela Cisleithanije in madžarskega kraljestva. Znano je, da so koroški Nemci trijali-zem odločno odklanjali, ker so si lastili pravico do zasigurani poziciji ob Jadranu. Tako odkrito Nemci v deželnem zboru niso govorili, toda jasno dovolj, če so zavrnili Grafenauerjeve zahteve.
Glede na odnos do južnoslovanskega vprašanja je Grafenauer slej ko prej zagovarjal seveda iluzorično misel o skupnem jeziku vseh Slovanov ter združitev južnih Slovanov v okviru monarhije.
Grafenauer je močno kritiziral način ljudskega štetja. Zagovarjal je uvedbo spraševanja po materinščini in ne, kot je bila navada, po občevalnem jeziku.
TH
|naš tednik!
JOSIP JURČIČ
Kralj Matjaž
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremljali našega očeta Janeza Seherja na zadnji poti ter molili za blagor njegove duše. Posebno zahvalo izrekamo domačemu dušnemu pastirju, Poldeju Kasslu za daritev sv. maše in za cerkvene obrede in molitev. Nenazadnje pa se zahvaljujemo tudi moškemu zboru SPD »Bilka« pod vodstvom Jožka Boštjančiča in poglavarju velinjskega gasilskega društva Hanziju Kropfiču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Velinja vas, v marcu 1981
Žalujoči otroci
JOSIP JURČIČ
Krjavelj in morski strah
Kadar so se v nedeljo popoldne kmštiški očaki zbrali pred vaško podružniško cerkvijo, je nanesla govorica na čudno okrogličasto in potlačeno podkev, ki je bila na županji njivi izza turških vojska. Ker še mnogo ljudi živi s tem, da kujejo svetu novice in kvasijo o bodočnosti, kdo bi našim kmetom zameril, ako tudi politikujejo, kadar so v irhastih hlačah. Prišlo je med njimi namreč vprašanje na dan, ako pridejo Turki še kdaj ali nikdar več. Nekateri so trdili, da Turek še pride, drugi pa, da ga ne bo nikdar več.
Ded so sedeli na nizkem obzidju na pol razvaljanega pokopališča ter so upirali komolec ob koleno, prvi glas so imeli v vaškem parlamentu, pri tako imenitnem vprašanju torej niso mogli molčati. Ali bili so prebrisane glave in so menili: »Če rečem, da Turka ne bo več, ne bo prav, zakaj ni ga hujšega vraga od Turka; če rečem, da pride, pa spet zašaram, morda ga res ne bo, ko ga ni že več tako dolgo.« Tako so pomislili, pljunili enkrat in rekli: »Veste kaj, sosedje, en pletar krompirja pa grem še zmerom stavit, da Turka ne bo več, toda dveh pletarjev pa že ne stavim.«
»Kako je pa to,« pravi drugi, da so v šembiljskem prerokovanju oznanjene še take hude vojne, s kom M bo vojna, če ne s Turkom?«
»Kaj pa, da so, vendar še hujše v Križmanovem prerokovanju,« odgovore ded in kinknejo z glavo, zakaj nič jim ni ustreglo, ako se je kdo hotel pričkati z njimi. »Križman je res napovedal hude vojne, da nas Bog varuj, ali nikoli ni rekel, da Turek še pride, ampak je dejal, da vstane Kralj Matjaž in potre koščice Turkom in vsem našim sovražnikom.«
»Kdo sta vendar ta Križman in Kralj Matjaž?« vpraša tretji sosed. »Vi to dobro veste, povejte še nam; včasih sem že slišal, toda precej pozabim.«
»Kdo?« jamejo ded pripovedovati. »Križman je bil pisar pri neki graščini, kakor ta suhopetec iz grada, ki puli pri nas desetino iz kozolca, samo tak križemgledec menda ni bil.
Nekdaj se gresta on in njegov gospod — ne vem, ali je bil grof ali kaj drugega — po hosti sprehajat tako daleč, da že nista vedela, kje sta. Križman je bil radoveden in je rad hodil po neznanih potih.
.Pojdiva, bova le videla, kam pri-
deva po tem potu, jaz nisem še nikoli hodil po tem potu in nisem vedel zanj’, je rekel Križman gospodu.
Gospod pa je dejal: .Križman, ne upam se dalje, pčjdiva nazaj! Glej, pot sva že zgrešila, kaj bo, ako popolnoma zaideva.’
,l kaj neki bo? Nič hudega ne!’ odgovori Križman. .Nekam že drži ta steza; saj je dobro uhojena in gladka. Jaz se ne vrnem, čeprav se vi.’
Gospod se vrne, Križman pa si ureže grčavko v meji in srčno od-praska dalje. Hodil in hodil je tako, da so se mu noge vdajale pod koleni. Pota je bilo čimdalje več, kakor bi ga bil kdo zadaj odrezoval in mu spredaj doklada!.
Sonce je bilo že nizko. Križman se je že kesal, da se ni vrnil prej. Kar zagleda, da ni pota nikamor več kakor nazaj. Izgubljal se je pod veliko skalo, okoli in okoli pa je bilo vse gosto zarastlo. .Glejte kle-ka,’ je rekel, ,mar bi bil šel z gospodom nazaj, zdaj bom moral tako dalje sam tevsati.’ Sede pod skalo in zagleda napis, z mahom zarastel. Gleda in gleda, toda ne more razmotati, kaj se bere, toliko pa se mu je zdelo, da je nekaj o Kralju Matjažu.
Kar se odpro vrata v skali ondu-kaj, kjer se je steza izgubljala, in na dan pride star mož tak kakor menih. ,Kaj gledaš?’ vpraša Križmana.
,Tule se nekaj bere o Kralju Matjažu, pa ne morem vedeti, kaj je.’
,Ali bi rad vedel kaj več?’ vpraša menih.
,To je res, da bi,’ odgovori Križman.
,No, pojdi z menoj!’ Rekši ga odžene po luknji globoko pod zemljo. Prideta do grozno velike cerkve in gresta vanjo. Ravno se je služila sveta maša, toda vsi pričujoči so dremali, še mašnik je kimal z glavo pri oltarju. Menih sede v stol, a Križmanu migne, naj sede tik njega. Nekoliko pomolita, potlej ga pa vodi od okna do okna. Križman je pogledal skozi vsako okno. Pri enem je videl krdelo mrtvih ljudi, ležečih na kopici.
,Kaj je to?’ vpraša Križman.
,To je kuga,’ je rekel menih in pravil vse, kdaj bo. Potlej je videl pri drugih oknih vojne, potrese, lakoto, sušo in druge reči. Skozi zadnje okno pa se je videlo, kako sta bili dve gori priveznjeni druga k drugi. Med njima je bila velika vojska na konjih in peš. V sredi je sedel pri lepo pregrnjeni mizi kralj
sam, lepo v zlato napravljen, in kriva sablja mu je visela z boka. Vsi rojaki pa so dremali, nekateri so kimali z glavo čez sedlo, drugim je že zlezla glava med kolena. Celo kralj je slonel na mizi in spal.
,Kdo je to?’ vpraša Križman.
,To ti je Kralj Matjaž in njegova vojska,’ odgovori menih. .Ravno ko je hotel z vsemi temi vojaki iti na sovražnika, sta se zgrnili te dve gori vrhu vse vojske. Že mnogo let spi tukaj, včasih pa se zbudi in vpraša, ali še letajo po svetu tiste ptice, ki imajo belo in črno perje na perutih, namreč srake. Ako mu povedo, da še, žalostno odmaje z glavo in spet zaspi. Ali kadar se prebudi on in vsa njegova vojska, predre venkaj in premaga vse naše sovražnike, tiste, ki so-nas nadlegovali nekdaj in ki nas zdaj. Hude vojne nastanejo tačas po svetu. Ljudstvo se bo vojskovalo z ljudstvom. Kralj Matjaž pa premaga in zadrevi vse druge in potlej bo na svetu tako dobro, kakor se bere iz svetega evangelija, da bo en hlev in en pastir.’
,Kdaj li bo vse to, kdaj ne bo več srak na svetu?’ vpraša Križman.
.Poizkusi ono veliko sabljo, ki visi na steni, potegniti iz nožnice!’ pravi menih. Križman prime za ro-čo in vleče, toda nič več kot za palec je ne izvleče, precej mu zlezne nazaj v nožnico. In vselej, kadar se je prikazalo kaj gole sablje, so dvigali vojaki in Kralj Matjaž sam glave; ko mu je pa zlezla sablja nazaj, so spet zadremali.
,Glej, zdaj še ni pravega časa. Kadar se rodi tak junak, da pride v goro in to veliko sabljo potegne iz nožnice, tačas ne bo nobene take ptice več in tačas se Kralj Matjaž zbudi ter z vso vojsko plane na svet.’
,Kdaj li se rodi tak junak?’ vpraša Križman.
Menih pa ga udari za uho in ga hudo pogleda, tega mu ni hotel povedati.«
»Kje pa je zdaj tisto Križmanovo prerokovanje?« vprašajo nekateri sosedje deda, ko so končali povest.
»I, Bog ve! Njega dni so ga baje imeli kmetje, ki so znali brati pisano. Toda samo z roko in s peresom, ne tako, kakor se vidi v bukvah. Gospoda, se mi zdi, ne vedo nič o tem. Dandanes se pa ljudje čimdalje manj pečajo s takimi rečmi in menda se je že izgubilo pisanje. Nekateri še vedo mnogo na pamet, kaj prerokuje na to in to leto, jaz komaj poklatim povrhu. Samo to še dobro vem o Kralju Matjažu, kakor so pripovedovali nekdaj.«
Med kmeti v Obrščakovi krčmi sedi Krjavelj. Možje se razgovarja-jo o hudobcu, toda krčmar pravi na videz, da hudobca ni. Krjavelj ugovarja in pripoveduje zgodbo, ki jo je menda pripovedoval že večkrat v izpremenjeni obliki.
»Saj ni hudiča, kdo ga je pa videl?« pravi krčmar in namežikne drugim gostom, kakor bi hotel reči: zdaj ga imamo, poslušajte.
In res je bil Krjavelj na mah ves živ.
»O, to pa to! Hudir pa je, hudir.« Rekši se stegne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkovaje pravi: »Saj sem ga jaz presekal, opolnoči sem ga, na dva kosa.«
»Povedi nam, povedi, kako je to bilo!«
»Takole: Jaz stojim ob enajstih na barki za stražo —«
»Prej si pa rekel, da opolnoči,« mu seže nekdo v besedo.
Krjavelj se ni dal motiti ne ugovoru ne smehu, ampak je svojo trdil in dejal: »Ob enajstih je bilo, to še dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me je pa sabljo sem imel. Postajal sem dremoten; zato sem začel tjakaj po morju gledati.«
»Kako si po morju gledal, ko je bilo pa tema?«
»Naj bo tema, saj sem imel kresilo in gobo in drva pa sem zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr, vrr! Jaz gledam, gledam — nič ni bilo. Spet se mi zadremlje pa počenem na tla. Kar se barka
tri pota zaguglje sem ter tja. Jaz k gledam, gledam, poslušam — nič ^ ni bilo. Kar nekaj sem po morju Q pride in z nogami pravi: comp! £ comp! comp! Jaz gledam, gledam _ — kar vidim, da gre hudič.«	s
»Kako si pa vedel, da je bil hu- d dič?« vpraša eden nevernih poslu- v šalcev.	P
»Kaj bi ne bil vedel? Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosma- u tih tačic in takih nohtov na prsih i kakor tistile kavlji pri vagi?«	E
»Ali te je bilo kaj strah?« vpraša s krčmar.	n
»Kako me bo strah, ko sem pa c bridko sabljo v rokah držal? — No, ^ potlej je tista pošast ali tisti pe- 1 klenski škrat plezal gori ob barki prav na glas: škreb! škreb! Kakor 2 je na vrh prišel, pa se ti je iz oči v oči meni nasproti postavil. Sveta mamka božja sedem križev in te- I: žav — sem dejal — pa sem zavz- v dignil bridko sabljo pa sem zamah- k nil pa sem čez glavo ubral in lo- ž putnil: lop! — pa sem ga presekal, jj samega hudiča sem presekal, na c dva kosa!«	c
»Kako pa veš, da si ga?«	s
»Kaj bi ne vedel? Saj je dvakrat c palo v morje; prvič je reklo: f štrbunk! drugič pa se je slišalo: f štr-bunk! Pa recite potlej, da ga nisem presekal, da ga nisem na dva ^ kosa presekal!«
»To je res, da si ga. Na, pij, ki si ^ tako dobro delo storil,« so ga £ kmetje zapovrstjo hvalili in po- 1 stavljali polne kupice predenj. s
Valentin Polanšek
Križ s križi
106.
Mlajši dijaki so morda z večjim zanimanjem, a brez razumevanja, poslušali rjavega fanatika. Tretje-letniki pa so ždeli vsak po svoje. Nemo so odhajali iz jedilnice kakor so bili prišli. Vsak je imel zadnje čase vedno več opraviti s samim seboj. Berlin naj bo, kjer hoče! Če je kaj ostalo od njega od anglo-ameriških bomb!
„Prostovoljci” so si vedno več dovoljevali. Zahajali so v kino, kakor se jim je ljubilo. Sodijak šarfirer ni zapisoval odsotnosti svojih kolegov. Unterfirer jih je moral spregledati. Uživali so svojevrsten ugled v domu in šoli.
Zdravka niti filmi niso več pomirjevali. Edino branje je še bilo. V zadnjem pismu je omenjala Charlotta, da bi moral že davno po zvezah dobiti roman o Prešernu. Ni mu pa mogla svetovati, kje naj sam povprašuje.
Charlotta!
Kako se je izoblikoval njen lik v nekaj nedosegljivega! Mladi človek pa je ob misli na njo tudi vsak
dan bolj zorel v resnega, preudarnega upornika, ki je vedno sproti koval nove načrte, da se izmakne vpoklicu, jih spet zavračal in spletal nove možnosti. Čutil je, da si tudi Karli v tej zadevi lomi glavo.
In klavir je še ostal! Ljubljančan profesor se je trudil. Zaigral mu je tudi kako skladbo po želji. Seznanil ga je tudi z delom iz slovenske glasbene ustvarjalnosti.
Teden pred odhodom na zadnje božične počitnice si je marsikdo od „prostovoljcev” glasno želel vzeti dolge zimske uniform-hlače s sabo. Bile so modne in tople dolge smučarske hlače, kakršnih v civilnem življenju nisi dobil.
—	Ne oddam jih, pa bo. Če me dobijo, naj me zaprejo, mi vsaj dalj časa ne bo treba k arbajcdinstu! je zapeljeval Martin.
17.
SENCA KLJUKASTEGA KRIŽA se je peklensko grozeče bližala dijaku, ko se je ob gestapovski kontroli v Asslingu premalo pokorno, ubogljivo in disciplinirano vedel. Vso prtljago sta mu rjava lakaja prebrskala. Grabežljivo je segla kruta roka po knjigi med rabljenim perilom.
—	Kaj je to?
Dijak je še vedno samozavesten: „Sterne über England". Ein Roman um Shakespeare.
—	Sterne über England? se je grdo zarežal — VI über Englanda! To je nemška parola!
Dijak je sumil, da vraga niti vesta ne, kdo je William Shakespeare.
Dva vzhodnotirolska sodijaka sta mučno situacijo c
v • 1	v.
rešila.	^
Ko so bili onstran karavanškega predora in vide- F li, da zabasana deda izstopita, je izdavil Josef:
—	Na fronto naj gredo taki rejenci, da jim Stalinove orgle zagodejo!	|
—	Ali na zapadno fronto, da jih bodo ameriški ^
oklopniki Sherman naučili teči proti domovini! se je ; jezil Engelbert.	<
Zdravko se je šele počasi ujemal. Zavedal se je, da r je imel veliko sreče, kajti v aktovki, katere gestapov- ; ca nista gledala, je bilo skrito nekaj najnovejšik t knjig, ki jih je prejel po Charlottinem posredniku.
Iz Celovca proti domu je bila še dvakrat kontrola
v	vlaku. Vselej je najprvo	pokazal	vpoklic	za RAD ia	;
potlej šele izkaznico učiteljišča iz Kranja. Povsod predirljive oči. Nobena pametna, na videz	mirna be'	.
seda ne zaleže. Ali povsod pričakujejo partizane? Da se vozijo z „dojče rajhspan" tu okoli? Ali so med njimi le navidezni gestapovci? Morda skriti sodelavci OF? Kdo se naj spozna? Se še odrasli ne, kako pa naj se tak mlad človek, ki ima klavir, ljubico in knji' ge v glavi?
Tako je tudi to sredo, 20. decembra 1944, po zrač nem alarmu in čakanju vendarle na večer prispel v trg. Povsod mraz. Ob ljudeh, ki raje molčijo. Zunaj okrog, kjer je zimsko samevanje brez zvezd ali luči iz človeških bivališč ... in v zraku brneča izvidniška letala, ki naznanjajo, da se kmalu spet približajo nO'
vi	valovi letečih trdnjav.	(Dalje prihodnjič)
[naš tednik
PETEK, 3. aprila: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Ovsena kaša vzbudi poželenje (pon.) — 12.00 Mexi-°an lights — 12.20 Klub seniorjev —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des " 17.30 Medvedje so pripravljeni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-°Ptikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zaprte oči — 21.20 Prismojen par — 22.20 Šport — 22.30 Nočni studio — 23.30 Poročila
SOBOTA, 4. aprila: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Angleščina — 9.35 Francošči-na — 10.05 Ruščina — 10.35 Johann Sabastian Bach — 11.25 Nočni studio (pon.) — 12.30 Eggenberški glasbeni koledar — 13.00 Poročila — 15.10 Hiša Sospodične Alquist — 17.00 Od otrok za otroke — 17.30 Morski roparji na obali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Stavim, da ... — 22.00 Šport — 22.20 Dick Ca-Vett in Lilli Palmer — 23.00 Prvenstva v Plesanju — 0.00 Poročila
NEDELJA, 5. aprila: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Socialno osiguranje — 14-50 Zakaj sem rekel da? — 16.45 Ena, dva ali tri — 17.30 Pravljica o sneženem otroku — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kbstjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19-50 Šport — 20.15 Beata in Mareila ~~ 22.05 Sončna ura se je ustavila — 22.35 Poročila
PONEDELJEK, 6. aprila: 9.00 Poroči-la — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonec — 10.00 Šolska TV — 10.30 Zakaj sem rekel da? (pon.) — 12.30 Čudeži sveta — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim son-cem _ 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Šport Ponedeljkih — 21.05 Detektiv Rock-
ford _ 21.50 Poročila
Večerni šport — 22.20
TOREK, 7. aprila: 9.00 Poročila — 9-°5 Am, dam, des — 9.30 Angleščina
10.00	Kaj bi lahko postal! — 10.30 "viirna Rudolf, črna gazela — 12.10 Ed-9ar iz Tamaraka — 13.00 Poročila — 1T-00 Am, dam, des — 17.25 Tudi ve-Selje mora biti — 17.55 Za lahko noč 7" 18.00 Dekle z Avignona — 18.25 DRF danes — 18.30 Mi, družinska od-daja _ lg 00 Avstrija v sliki — 19.30 Das v sliki — 20.15 Argumenti — 21.15 'deoteka: steklena copata — 23.15
Poročila
SREDA, 8. aprila: 9.00 Poročila — ■95 Tudi veselje mora biti — 9.35 rancoščina — 10.05 Šolska TV — ->■35 Zasopelo v Florido — 12.00 Argu-^ enti (pon.) — 13.00 Poročila — 17.00 ^acoprani gozd — 17.30 Viki — 17.55 a lahko noč — 18.00 Čudovito življe-^|ev7- 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, ružinska oddaja — 19.00 Avstrija v j 'k' - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ljubi-e Brahmsa! — 22.10 Slike v ogledalu " 22.25 Poročila
q ČETRTEK, 9. aprila: 9.00 Poročila — ■95 Am, dam, des — 9.30 Dežela in
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naro-a se na naslov: »Naš tednik«, Celo-fv®c, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen--JT — Telefon uredništva, oglasnega ddelka in uprave 72 5 65. Naš zastop-in oa Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 'V. 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naroč-g is znaša letno: za tuzemstvo 180.— •> za Jugoslavijo 200.— din, za osta-° i?°zemstvo 300,— šil. (po zračni tor' 550-~ šil.). — Lastnik in izdajalk Narodni svet koroških Slovencev.
Odgovorni urednik: Borut Sommer-9ger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mo-0r]a v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Sen življenja — 12.10 Will Shakespeare —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des
—	17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Prosim, za mizo — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mesto izgubljenih — 21.10 Življenje in filmi I. Bergmanove — 22.15 Večerni šport — 23.05 Poročila
PETEK, 3. aprila: 17.25 ORF danes
—	17.30 Šolska TV — 18.00 Socialna osiguranost — 18.30 Vi želite, mi zaigramo — 19.00 Pionirji na severu —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Žena, ki se je vozila okoli sveta — 21.00 Tajni profesionalci — 21.20 Politika ob petkih — 22.20. Neugnana Manon — 23.55 Poročila
SOBOTA, 4. aprila: 13.00 Športni popoldan — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet —
19.00	Trailer — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Slučaj za ljudskega odvetnika?
—	20.15 Zasnežena — 21.00 Song-constest — 23.30 Vprašanja kristjana
—	23.35 Chicago — 0.35 Poročila
NEDELJA, 5. aprila: 13.00 Športni popoldan — 16.50 ORF danes — 16.55 Dne histöire d’amour — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Wilma Rudolf, črna gazela — 21.50 Šport — 22.05 Zgodbe Ro-alda Dahla — 22.30 Chicago 1930 — 23.15 Poročila
PONEDELJEK, 6. aprila: 17.55 ORF danes — 18.00 Znanje danes — 18.30 Tu in tam kak »hvala« — 19.00 Pionirji na severu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Edgar iz Tamaraka — 21.05 Šiling —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Mož iz marmorja — 0.55 Poročila
TOREK, 7. aprila: 17.55 ORF danes
—	18.00 Arheologija biblije — 18.30 Galerija — 19.00 Pionirji na severu —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Prepoznate melodijo? — 21.03 Apropos film —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Club 2
SREDA, 8. aprila: 17.55 ORF danes —
18.00	Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.30 Pionirji na severu
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 22.10 Deset pred deseto — 22.40 »Ko-flos« — 0.25 Poročila
ČETRTEK, 9. aprila: 17.55 ORF danes — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Pionirji na severu — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Trič, trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2
LJUBLJANA
PETEK, 3. aprila: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Družina Smola
—	17.50 Domači ansambli — 18.20 Obzornik — 18.30 Šah v svetu — 18.50 Varčevanje z elektriko — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Zakaj ne Evans —
21.50	V znamenju — 22.00 Nočni kino: Vzemi denar in zbeži
SOBOTA, 4. aprila: 8.20 Poročila —
8.25	Minigodci v glasbeni deželi — 8.40 Lolek in Bolek — 8.50 Zbis: 40 zelenih slonov — 9.10 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.40 Palčki nimajo pojma — 10.10 Dokumentarna oddaja
—	10.40 Varstvo pri delu — 10.55 Emile Zola — 11.50 Ljudje in zemlja —
12.50	Poročila — 15.25 Nogomet: OFK Beograd : Željezničar, v odmoru propagandna oddaja — 17.20 Poročila —
17.25	Mladinski film — 18.50 Naš kraj
—	19.05 Zlata ptica: Miškolin — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Popevka evrovizije 81 — 22.30 Propagandna oddaja — 22.35 Poročila
—	22.40 24 ur Les Mansa
NEDELJA, 5. aprila: 9.25 Poročila —
9.30	Živ-žav — 10.20 Na vrat na nos — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Jugoslavija, dober dan — 13.35 Poročila — 15.00 Zabava vas Oliver Dragojevič — 15.45 Poročila — 17.00 Danes nad Makedonijo sonce vzhaja
—	17.30 Športna poročila — 17.40 Poročno slavje — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Svetozar Markovič — 21.30 Tržaški mozaik —
22.25	V znamenju — 22.35 Športni pregled
PONEDELJEK, 6. aprila: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Vrtec na obisku — 17.40 Za kulisami — 18.05 Poklici v gradbeništvu — 18.35 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Brucka — 21.10 Propagandna oddaja
—	21.15 35 mm — 22.15 V znamenju
TOREK, 7. aprila: 9.00 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 16.30 Šolska TV — 17.20 Poročila — 18.25 Lolek in Bolek
—	17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: KUD — 18.05 Pisani svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Mašera — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Odprto za ustvarjalnost
—	20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Dnevi upanja — 22.15 V znamenju
SREDA, 8. aprila: 9.20 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 17.25 Poročila —
17.30	Z besedo in sliko — 17.50 Velike razstave — 18.20 Obzornik — 18.35 Galerija opernih značajev — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 V areni življenja — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Zgodilo se je jutri —
22.30	V znamenju
Petek, 3. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
Sobota, 4. aprila:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 5. aprila:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 6. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Solistična glasba.
Torek, 7. aprila:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno. — Naše pesmi: Ženski kvartet Kežar in Kvintet Dunajskega krožka.
Sreda, 8. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Poje mešani zbor »Rož«. — Literarna oddaja.
Četrtek, 9. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin.
ČETRTEK, 9. aprila: 9.00 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 16.30 Šolska TV — 17.25 Poročila — 17.30 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.00 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 21.35 625 — 22.15 V znamenju
PETEK, 3. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Z našega zornega kota — 18.15 Namesto top liste — 18.45 Glasbeni klub — 19.30 TVD — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Ona — 21.55 V petek, ob 22. uri, kulturni mozaik
SOBOTA, 4. aprila: 17.25 Ansambel Lojzeta Slaka — 17.55 Iz sporeda TV
—	18.25 Na vrat na nos — 19.30 TVD
—	20.00 Nasilje v družini — 20.50 Poročila — 21.00 Človek in zakon —
21.30	Športna sobota — 21.50 Dnevnik nekega norca — 22.50 Kronika Mess-a
NEDELJA, 5. aprila: 9.00 Oddaje za JLA — 16.00 Nedeljsko popoldne —
19.00	Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Zakaj imam rad jazz — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Konformist
PONEDELJEK, 6. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Bajke daljnih ljudstev — 18.00 »Enci-Menci« — 18.15 Narava in človek — 18.45 Glasbena medigra —	18.50
Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Ameriške novele — 22.05 Kronika Mess-a
TOREK, 7. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pisani svet — 18.15 Književnost — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Razvoj popularne glasbe — 20.55 Neobvezno — 21.40 Zagrebška panorama
—	22.00 Izviri
SREDA, 8. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Kaj je~ novega pod streho — 18.15 Reportaža
—	18.45 Amaterski studio — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda — 22.30 TVD — 22.45 Pop glasba
ČETRTEK, 9. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Družba Zore Rdečelaske — 18.15 Znanost — 18.45 Evrogol — 19.00 Risanke
—	19.30 TVD — 20.00 Filmski večer —
23.00	Studio
Jezikovni invalid Peter Handke
Ko sem Petra Handkeja zadnjič srečal v Celovcu in ga (med drugim) vprašal, kdaj bo izšla njegova naslednja knjiga, mi je skoraj resno odgovoril, da je postal jezikovni invalid in da ne piše več. — V svoji novi knjigi, ki je izšla pred nedavnimi v nemški založbi Suhrkamp v Frankfurtu, ponovno dokazuje, da je mojster nemškega jezika, da ga obvlada in zna oblikovati kot le redko kdo in da postaja od knjige do knjige (še) večji pisatelj, čeprav so teksti vedno manj otipljivi.
Proza »Die Lehre der Sainte-Victoire« je 139 strani dolga in stane šil. 137.—. (Ako bi nastavil račun, bi mi rezultat povedal, da stane vsaka stran približno en šiling — Handkejeve besede in misli pa so gotovo več vredne — pa saj tak račun sploh nič ne pove.)
»Ko sem se vrnil v Evropo, sem potreboval vsakdanje pismo in sem mnogo bral na novo.« — Handke piše resno in tiho prozo, ki je preprosta, jasna in brezčasna. In ravno brezčasnost, se mi zdi, je moč vsakega teksta. — Handke že ve, zakaj citira v svoji knjigi ravno Stifterja, Goetheja, Flauberta in še Paula Cezanna: »Odkar znam misliti, sem imel, vedno spet, potrebo po mojstru, ki bi me učil.« Zapisal je, da mu je bil edini učitelj v življenju stari oče, o katerem je rekel že_ v »Wunschloses Unglück« (»Žalost onkraj sanj«), da je bil slovenskega porekla. V novi knjigi gre še dalje, ko piše: »Vsi predniki moje matere so biti Slovenci. Moj stari oče je 1920 glasoval za priključitev južno-avstrijskega področja k novo nastali Jugoslaviji in za to so mu nemškogovoreči grozili, da ga bodo ubili (stara mati se je vrgla med nje; kraj dejanja: ,die Ackerwende’, slovensko .ozara’.) Pozneje je k javnemu dogajanju skoraj izključno molčal.« — Peter Handke, ki se zdaj že več kot leto uči slovenščino, je zapisal v knjigi za »Ackerwende« tudi slovensko besedo »ozara«, kar utegne biti marsikateremu nemškemu bralcu (ne samo!) fonetičen problem.
Stari oče je torej »skoraj izključno molčal«. Tam pa, kjer je slovenski stari oče »za«-molčal, vnuk noče več molčati. On piše: »Moj začetni jezik je bila menda slovenščina. Vaški frizer mi je pozneje vedno spet pripovedoval, da, ko mi je strigel prvič lase, nisem razumel niti ene nemške besede in sva imela čisto slovenski dialog. Sam se ne spominjam več in sem jezik skoraj popolnoma pozabil.«
Tudi to se je spremenilo. Peter Handke se uči, kot sem že povedal, slovenščino, hodi peš po Sloveniji in se udejstvuje za slovensko literaturo na Koroškem. Zdaj je prevedel roman Florjana Lipuša. Knjiga je izšla marca pri salzburški založbi Residenz. Pri prevodu knjige je Handkeju pomagala slovenska rojakinja Helga Mračnikar, ki je v Salzburgu zaposlena kot učiteljica. — (Po 10. oktobru lanskega leta je dunajski magazin »profil« publiciral Lipuševa »Navodila za kričanje« v nemškem prevodu in pred nedavnim je francoski časopis »Le Monde« publiciral Lipuševo črtico »Cri«
—	kot se glasi v francoščini.)
—	Handkejeve besede o slovenstvu matere in starega očeta so ravno tako umirjene in tihe in velike kot če piše o Sainte-Victoire.
»Die Lehre der Sainte-Victoire« ni knjiga, v kateri bi pisatelj koga slavil ali govoril o naravi v superlativih. Ta proza je samospraševanje avtorja co-ram puhlico. V knjigi gre za umetnost in nič drugega.
Janko Ferk

Intervju z Milovanom Djokanovičem, predsednikom Turistične zveze Jugoslavije in članom parlamenta Jugoslavije:"
»Narodne skupnosti so most sodelovanja«
»Ne kamen spotike, ampak most sodelovanja«
NT: Gospod predsednik, kakšen vtis je danes na Vas napravil obisk Gasta 81 ter ogled krajev, kjer živijo koroški Slovenci?
Ojokanovič: Zelo sem zadovoljen, kajti želel sem videti del turistične ponudbe Avstrije, ki ima v tem delu Evrope sigurno največji nivo, tako glede širine ponudbe kot tudi kvalitete. Mislim, da je vse to, kar sem mogel videti, prav tako velikega pomena za nadaljnji razvoj turizma pri nas v Jugoslaviji.
Posebno pa sem zadovoljen, da sem videl ta del Koroške, južno Koroško, kjer živijo koro-
ški Slovenci. Zato se vračam v Jugoslavijo s prijetnimi vtisi.
NT: Današnji razgovori so bili vezani na tematiko turizma. Kako ocenjujete Vi, gospod predsednik, kot ekspert efektivnost teh razgovorov?
Djokanovič: Današnji in vsi bodoči razgovori bodo doprinesli k tesnemu sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo v turizmu. Mi smo na tem zelo zainteresirani. Osebno menim, da je turizem najboljša oblika sodelovanja — v dobrem — med sosednimi državami in sploh med vsemi državami.
NT: S Koroške strani je bil pobudnik in nosilec teh pogovorov ISTIT-Interesna skupnost za turizem in trgovino, ki je v teku pogovorov konkretizirala nekaj možnih stičnih točk pri sodelovanju. Kakšne možnosti ima ISTIT pri realiziranju boljših kontaktov med posameznimi pokrajinami in deželami našega skupnega prostora?
Djokanovič: Vaša organizacija more in mora mnogo doprinesti k boljšemu sodelovanju med obema državama, kajti v kolikor je sodelovanje možno, je potrjeno tudi naše stališče, da morajo biti narodne skupnosti most sodelovanja med obema državama in ne kamen spotike. To pa zavisi od tega, kako so tu in tam rešili narodnostno vprašanje.
NT: Hvala za intervju.
Milena Merlak
Gostovanje ljubljanske Drame na Dunaju
Ni dolgo tega, ko je mladi ljubljanski gledališčnik dr. Šekoranja v Dunajskem krožku razpravljal o monodrami in o njenem odmevu na Slovenskem. Njegova iniciativa je morala pasti na plodna tla, saj smo v ponedeljek, 9. marca, vsi ljubitelji gledališke umetnosti, izražene v zveneči slovenski besedi, imeli priložnost, da prisluhnemo fantastični povesti F. M. Dostojevskega »Sanje smešnega človeka«, ki nam jo je v obliki monodrame posredoval Andrej Kurent, priljubljeni igralec Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Prireditev je organiziralo dunajsko gledališče »FORUM« v devetem okraju, skupaj z Jugoslovanskim informacijskim kulturnim centrom v sodelovanju z drugimi slovenskimi organizacijami na Dunaju. S tem so tudi Slovenci na Dunaju počastili stoletnico smrti velikega ruskega pisatelja, ki se praznuje letos.
Novela »Sanje smešnega človeka« zavzema posebno mesto tako v pripovedništvu Dostojevskega kot v svetovni noveli-stiki nasploh. Objavljena je bila v aprilskem zvezku »DNEVNIKA PISATELJA« leta 1977. Nastala je torej v tistem ustvarjalnem obdobju, ko se je Dostojevski pripravljal na svojo veliko umetniško sintezo — na roman »BRATJE KARAMAZOVI« (1879—1880).
Osrednja tema novele je nekakšna vizija zemeljskega raja, »zlatega veka«, ki se mu poraja v fantastičnih kritičnih sanjah. Tu »Smešni človeka«, ki v konkretnem zemeljskem položaju iz
svojega egocentrično zapletenega razmišljanja ne vidi več nobenega človeka vrednega izhoda, doživi notranjo prenovo. Odkrije se mu namreč možnost popolnoma drugačnega, boljšega in srečnejšega življenja na zemlji, kjer živijo vsa živa bitja v skladu z redom vesoljnega stvarstva. — V medsebojni ljubezni! Zanimivo je, da Dostojevski že pred sto leti skeptično sprejema optimistično vero v zgolj zunanji, t. j. znanstveno-tehnični napredek in sluti možnosti katastrofe, če človek za vse temeljite posege v naše bivanje na zemlji, ne bo duhovno zrel. »Smešni človek« pri Dosto-jevskem še najde nek izhod iz osebne in vesoljne zagate: Spomni se na deklico, ki je simbol za sočloveka nasploh. Humano spoznanje »Smešnega človeka«: Tako dolgo, dokler smo še pripravljeni drug drugemu pomagati, tako dolgo so sa-
mokresi v predalih in atomske bombe v arzenalih brez moči.
Gledalci, ki so manjšo, za monodramo primerno gledališko dvorano napolnili do zadnjega, so reagirali s posebno dolgim in spontanim aplavzom. Kaj drugega po poudarjeno intenzivni igri Andreja Kurenta, ki je dolgo, v zahtevnem jeziku napisano novelo podal brez ene same govorne napake ali kakšnega drugega zatikljaja, tudi ni bilo mogoče pričakovati. Prevod izpod peresa Janeza Zora deluje dovolj živo slovensko, manj domiselna pa je režija Jureta Marinška. Igralec te kapacitete in vitalne energije kot je Andrej Kurent bi dosegel velik učinek tudi v primeru drugačnega, manj patetično zamišljenega režijskega koncepta. Sedanji je za igralca zelo naporen, nudi pa mu tudi premalo možnosti za preskoke v nove, originalnejšo igralsko izraznost.
SAK — Šentpavel
2:2 (0:1)
Minulo nedeljo je Slovenski atletski klub imel v gosteh moštvo iz Šentpavla. Tekma je bila na igrišču v Žvabeku, ker v Celovcu za SAK še vedno ni prostora. Tako so bili igralci primorani, da so se vozili dobrih šestdeset kilometrov do igrišča v Žvabek, čeprav je SAK bil gostitelj. Šentpavelčani, ki so bili v gosteh, pa so igrišče imeli pred nosom ...
Za naslednjo tekmo na »domačem terenu« je celovški magistrat obljubil igrišče ob Ko-schatovi cesti. Kakor pa vsi vemo, so obljube obljube, dejstva pa so pogostokrat zelo drugačna. Lahko pa se motimo in bo magistrat tokrat obljubo držal. Vsi skupaj, z nogometaši vred bi bili prijetno presenečeni. Sicer pa je ravno toliko važno, da bi naši nogometaši imeli možnost za treninge na prostem. V vigredni sezoni so lahko trenirali »zunaj« enkrat! (in še takrat samo na javnem igrišču za otroke). Torej so predpogoji za letošnjo vigredno sezono katastrofalni. Na vsak način vse to močno vpliva na borne rezultate slovenskega moštva.
Pred tekmo proti moštvu iz Šentpavla smo povpraševali igralce, če so tekmo proti Borovljam mogli pozabiti. »Na vsak način. Tekmo smo sicer izgubili 0:7, toda to je mimo. Danes so spet čisto drugi pogoji
in drugi nasprotniki« — to je bilo enotno mnenje povprašanih.
Moštvo iz Šentpavla, ki je v jesenski sezoni zasedalo zadnje mesto na lestvici, je v letošnjih tekmah, prijateljskih ter prvenstvenih, doseglo dobre rezultate ter zadnje mesto »prepustilo« moštvu iz Žrelca.
Trener SAK-a je postavil isto moštvo, kot zadnjo tekmo. Le enega od igralcev je zamenjal: iz discipliniranih razlogov je Lu-schnig bil le na »rezervni klopi«. Namesto njega je igral Kreutz. Že kar na začetku tekme se je pokazalo, da bo igra trda ter zanimiva. Naši so imeli sprva premoč, potem pa se je moštvo zaradi nesigurnosti v obrambi začelo »majati«. Že v deveti minuti je nasprotno moštvo vodilo 1:0. K hitremu vodstvu šentpavelča-nov pa so pripomogli kar trije igralci SAK-a. Po tem zadetku pa so slovenski nogometaši dobili staro, menda neozdravljivo bolezen: postali so nervozni, nasprotnik pa je to izrabljal. Toda nenavadno hitro se je SAK opomogel ter začel igrati, da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bodo zadeli prvi gol. Toda v prvem polčasu napadalcem ni uspelo izenačiti. V polčasu je trener Rogič zamenjal Kreutza, njega je nadomestil mladi igralec Stanko Gregorič.
Drugi polčas pa je SAk že kar od začetka naprej pritiskal, ta-
boljši formi, je zamenjal Lu-schnig, ki je v prvi minuti, ko je vstopil v igro, podal žogo Gre-ko, da se je nasprotnik sprva mogel ubraniti gola samo še s prekrški. Tudi to jim ni pomagalo. V petdeseti minuti je Velik prvič zadel nasprotnikov gol. Z glavo je poslal žogo v mrežo: 1:1. Po tem zadetku pa je imel SAK »najboljši čas«. Krasno razpoložena igralca Polanšek in Velik sta kar naprej ogrožala nasprotnikov gol. Ravno v tej izredno dobri fazi pa je nasprotnik povišal na 2:1. Trener SAK-a se je odločil še za eno menjavo, za katero mu sigurno ni bilo in ne bo žal. Drnovška, ki ni v naj-
goriču, ta pa je možnost za zadetek izrabil ter rezultat zopet izenačil. SAK je v zadnjih minutah imel še možnosti za zmago, toda, kot bi bilo začarano, žoga ni in ni hotela v mrežo.
SAK zaseda trenutno 8. mesto na lestvici in ima 14 točk. Postava: Ahlin, Perč, Velik, Wo-schitz, Lampichler, Zablatnik G., Babšek, Kreutz (Gregorič), Polanšek, Drnovšek (Luschnig), Fera.
Moštvo pod 23 je sobotno tekmo izgubilo prav tako proti šentpavelčanom z 0:1. Tudi mladinci so v nedeljo izgubili prvo prvenstveno tekmo proti Donau v Celovcu z rezultatom 0:1.
Obirsko: Čebelarska sankaška tekma
Da se čebelarji spoznajo tudi pri sankanju, so pokazali v začetku marca, ko so na Obir-skem priredili svojo prvo sankaško tekmo. Zelo dobro so pripravili sankaško progo, pri radodarnežih in domačih podjetjih so zbrali lepe in dragocene pokale (za katere se po tej poti zahvaljujejo) in pridobili nekatere funkcionarje in merilce časa. V cilju so poskrbeli še za strdeno žganje in potreben prigrizek. Tako ni čuda, da se je tekmovanja udeležilo kar 60 sankašev, ki so bili zelo navdušeni in zadovoljni.
Lepo število udeležencev je bilo presenečeno, ker je bilo zimsko športno dogajanje letošnje zime v kapelških grapah zelo pestro in je bila celo isti
dan na drugem kraju smučarska prireditev.
Po tekmi je bila razdelitev nagrad v gostilni pri »Kovaču« in so v njej prejeli prvi trije vsake skupine pokal.
Najboljši dneva je postal Repi Karničar s časom 2:24,8. Nekoliko počasnejši pa je bil čebelar Vester Karničar — zato pa s svojimi 75 leti najstarejši udeleženec.
Rezultati:
Šolarji I: 1. Hanzi Karničar, 2. Lenart Cuderman, 3. Haderlap Jaki.
Šolarji II: 1. Peter Haderlap, 2. Ditmar Paulič, 3. Mirko Cuderman.
Šolarke: 1. Žalika Karničar, 2. Diana Olip, 3. Marta Paulič.
Mladinci: 1. Joži Karničar, 2. Stanko Haderlap, 3. Helmut Božič.
Splošna ženske:	Regina
Smrtnik, 2. Irmi Draže, 3. Edeltraud Bischof ml.
Starostna ženske: 1. Beti Karničar, 2. Marta Karničar, 3. Edeltraud Bischof.
Splošna moški: 1. Pepi Karničar, 2. Daniel Brumnik, 3. Milan Hribar.
Starostna moški: 1. Feliks Haderlap, 2. Oto Strugar, 3. Engelbert Kučnik.
V soboto, 4. aprila, ob 14.30
SAK pod 23 — Mostič pod 23 in ob 16.15 SAK I — MOSTIČ I * v
SAK mlad. — Žrelec mlad.
v nedeljo, 5. aprila, ob 9.45 v Žrelcu