PRIMORSKI DHEVMIK
T-p— GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
 ®	-	Štev.	247 M 9^^ Poštnina plačana v gotovini
 	^	/	Spedizlone	in	abbon.	post.	1.	Kr.
Krivci razdora
m
Prispevajte za Kulturni dom
TRST, petek 19. oktobra 1951
Cena 20 lir
°} v rim-faju	H	trza*kem vpra-
L” le Vodnik vlade in Zunanji minister De Ga-(liniii2Wezž z morebitnimi po-Rr JU9°slavi?° dejal;
bRlt>rorri^'"l> ~ (<NobeneSa
naše strani...«
^P^Tdeth W°j(!9a 3<>
^VKUraVam°	ocfpr-
2 Jusmt ^ Menjavo mnenj ki jfh1 V1J? v duhu resolucij,
^koSic^ejela Pred
Hm- ' Pmvi med dru-da rjri Laffltnt obvezuje vlado,
nial P«Sl?awnih ^»Jato prav,,, kot P^lago polije t. ,..Da VSe Tržaško c-* P^^n^no v tri-ca 1948.»1ZJa'Vl °d' m'estca mar-Ro
Don,Pre^ dvema dnevo-tik prc?;j-’ ** ?e POdpred<sed-thipS^n lj'a ^vezne ljudske dejal da FLRj Mc$a Pijade * more biti nobenih,
H t^ian kakrinih k°-
toliia ^nsk.
H^JZia° TrStu’ doHer 60
darili
♦fcd
«o pozicijah tri-*tehvet smo hkrati &a sta
ta j
ti po-s tem italijam*
lU	doku-
Wče itd^. Vimeni takšno sta-
k 0 vaJni!*?. drufega kot to, % „,„,1 nh ne m0re biti
^ * zeln\D-eiali 87110• tudi’ 1	tfr^etno»	da, bo tudi
^ho *♦.,.? Gaspert zavzel * * Kakor
.3 tudi z0odilo. S	nOČ-e V^vianj,
s tistih	noc<? niti nače-
, asanj, katerih re-
”*in <L£?trebn« za dobre ^ drža.,./ odn°se w.ed obe-odnose, ki so ^erv, J^,Stavrt > del medna-,tr°pi j elovanja in miru v W ” na wetu. To pa h	da P^a na lta,
n?Snin>li,,J?0uornost 2a takšno *	PoMiko	in za
Kot s * pos^dice.
^ pr-
"ta ^	tiahjanskega sta-
k ;t- ."“f Tržačane status
2*> &i, *e »««ei
'rjjj • Pfi čemer smo po
; l'eč h-J0 status quo ne < l>i[ .	*	takšen, kakršen
Skks** ne sme biti nam-ohi’	bi vojaška in ci-
k?®u5eh	vad<djexxUa kar
. 'iem	šest	let, 2 za-
^ A	življa	v
lria^ega ozemlja. .
1° narorf,'au nad&l)eva.nje te-hBr«w	zatiranja	je
J Oasj^^bej pri srcu zlasti i,tOm l 771 tržaškim ’.re-Jedjj. > fci so to odkrito po-)5,*We_ V^erafšnjem uvodnU ******* a Gasila aGiornale di »Tfi * kole pravijo:
izjava... je bolj ,-«* ,. kot kdaj koli. Vsak L ^Ijšr- pre^če, so naše kar-ln se bodo izboljšale
/
De Gasperija hm v pisal o tristranski
‘Vi
^ne^01 0 navadirxm pred-in kratkotrajnem,
V* C^ria ter P««tartl.
.Ho .^..fsna realnost
W'„ l'r«il,',^lnost- Sedaj,
Ga-5^j<2 iz
*	i.	36 ZOpet spreme'
“u iJJ; n Pravi na drugem
neraz-
„ *’K^t"0a uvodnika;
Dv^9 ^r®	513
Zal° Sfc mi bori' % o^??-no rešitev Trža->n t£^lja-»
'-■Su
Svija^0’ da m°ramo pred-
C »^:r,(sta,tus qu°- 1,1 s
•S oor Ijaniem. ki nas '^e8a0tnr!'^ ^r^ev in ne
H*
, 'Vi, P°ni žajija — smo ■ 2t>ikP^ Pomagamo našim
V-
^ da bi izšli s stali-
V°st v ,S av^a najtežjo ne-^lci 3ih v°jaškem odse-
tSo te skrb':#-
^ ^ n*izmTeli ^P^rialisti v °rni hin<iViiini lah-
I*kl ry^ -° Smernih žr-Jik iti B ^anjw, da bi s tem \^aZ'Žan’a ^ žrtve, ki
•o ‘ **»«».?, kot deln‘ no' oblasti pod zaš-či-
uPrave, ki Hm
del p
ukinj
■ Ce
“L,!'diteu. da ie *°
‘•ol1 k T^gn 20 zaveznike. if1 biif-k nesramnost do-
Ss-
*llu vu y-J- ~ —'''-t r\, <, j hi im
W Ponio*[!Tati dej prebival-
)° n,‘ukinj;n,h fa-Ce k temu
?akon-v
*,> u ^!aianie zaJcoj jo . re<1 ort), a; s!o” nesramne-De Gasperi-
\ r®^viti ^Sa,i' dfI »e j® <t(i n<lUkn. P° Machiavelli-
hoiei **} do-
Sfr *di^ Predvsem
l'č'}* i^da ” ltalw
V raišn;eJ 0 imel1 kajti
:ertl uvodmku bere-lv. % ,
*-■ Ce^ ^>iJa
K?' «*
!?i% ul11« b.
86 nam ®* bomo
Povelj* v krgt-svoje ne bo
izgubili
S^Sfi»,Ss^reJeU>1*-
S? »C^ega j,r? ra“'Pno-
V> filtri'-b-
avicQ p^t]^ kam°r
Italijanski imperialisti imajo torej sledeče namene: z revizijo mirovne pogodbe se borna lahko oborožili in z divizijami ponovno pridobili tista oneodrešena-i) ozemlja, ki smo jih v zadnji svetovni vojni izgubili. Tako se glasi težaški uradni komentar italijanskega	«brezkompromisnega»
sstališča, do pogajatnj z Jugoslavijo. To je hkrati tudi komentar včerajšnjega De Gasperi-fevega; uNiente comprcm.es-so...-»
Zaključek komentarja predstavlja beseda: divizije. Tako kot v tistih časih, ko so divizije iz italijanskih komentarjev postale divizije v kasarnah in nato divizije v Jugoslaviji, Albaniji, Grčiji... No, nismo i<e jih bali takrast in se jih ne bojimo tudi sedaj, ko morajo iz uvodnih člankov in komentarjev v kasarne šele priti. Ce o-pozarjamo nanje vso našo javnost, storimo to zgolj zaradi tega, ker j* potrebno, da se pravočasno italijanskim imperialistom izbijejo iz glav tisti nameni, kakršni so	v	pre-
teklosti za posledico krvave žrtve in materialno škodo ki jo megalomanske glave ne bi hotele plačati, temveč rajši kujejo maščevalne načrte.
H. S.
160 delegatov in 70 novinarjev za zborovanje za mir v Zagrebu
Izjava Vladimirja Simiča, predsednika Ljudske skupščine FLRJ • Delegacija delavske partije Norveške na obisku v FLRJ - General Lawton Collins odpotoval Prvi štirje zaslišani četniški ovaduhi priznali krivdo na razpravi v Ljubljani
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Za zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje, ki bo v Zagrebu od 23, do 26. t. m. se je doslej prijavilo 160 inozemskih delegatov, kulturnih ir» javnih delavcev iz: Avstrije, Belgije, E-gipta, Francije, Grčije, Indije, Italije, Izraela, Norveške, Nem. čije, Amerike, Švedske, Nizozemske, Švice, Velike Britanije kakor tudi predstavniki republikanske Španije in skupine predstavnikov kolonialnih narodov. Zanimivo je, da se je do zdaj prijavilo če z 7Q tujih novinarjev.
«Pobudo, ki jo je podvzel nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru z& zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje, kaže na eno izmed osnovnih potreb sodobne mednarodne stvarnosti, ki se — kratko povedano — glasi: «Za mir In za mednarodno sodelovanja se moramo boriti!« — je izjavil nocoj na beograjskem radiu predsednik Zveznega sveta ju-
goslovanske narodne skupščine Vladimir Simič. On je izrazil prepričanje, da bo zborovanje za mir .n mednarodno sodelovanje v Zagrebu predstavljalo znaten prispevek akciji za zbiranje širokih slojev vseh narodov sve-a y borbi za zmago osnovnih načel, na katerih mora počivati trajni mir in mednarodno sodelovanje.
«Po izkušnjih iz dveh svetovnih vojn V življen-ju samo ene generacije — je nadaljeval Simič — se narodi sveta ne smejo uspavati z upi, da so ohranitev miru in mednarodne zakonitosti popolnoma zajamčeni in zagotovljeni z demokratičnimi ustanovami in osnovnimi na. Čeli listine Združenih narodov. Te ustanove in ta načela predstavljajo konkretno možnost in realno podlago za vzpostavitev novega mednarodnega gibanja, zasnovanega na kolektivni varnosti .n trajnem miru. Toda prav tako ie resnica, da prokla-miranje teh načel in obstoj teh demokratičnih ustanov ni samo po sebi uničilo in onemogočilo
Izvajanje politike sebičnih nacionalnih interesov, politike s hegemon Etičnimi in imperialističnimi težnjami in cilji. Nasproti težnjam širokih slojev vseh narodov sveta obstajajo vlade, ki izvajajo tako politiko in ki č? ne bodo preprečene lahko dovedejo do tega, da bodo osnovna načela mednarodnega gibanja in demokratične ustanove, ki morajo zajamčiti mir in varnost postale mrtva črka na papirju. To je hkrati tudi razlog, da nenehno traja svetovna politična kriza, ki je nastala od samega trenutka, ko ie končala druga svetovna vojna«.
«Zato je mobilizacija širokih množic na svetu v borbi za mir edina in prcr.a demokratična pot za vzpostavljanje trajnega demokratičnega miru. V tej borbi je zaključil Simič svojo izj»vo — je osnovno geslo svoboda, neodvisnost in enakopravnost vseh narodov in orzaiv, pa naj bodo oni veliki ali majhnin.
Danes
je prispela na obisk
Angleži zasedli položaje vzdolž Sueškega prekopa
Po spopadu na mostu pri El lerdanu, sporazum med angleškim in egiptovskim poveljstvom - General Robertson končal s posvetovanji v Londonu in se vrača na Srednji vzhod
KAIRO, 18. — V smislu besed zunanjega ministra Morrisona, ki je zatrdil: »Angleška vlada je sedaj pojasnila, da če egipčanska vlada ne more, ali pa ni pripravljena, napraviti svojo dolžnost glede obdržanja reda, ga bomo naredili mi v njenem imenu«, je London danes poslal Kairu noto, obtnuii pa pričel uresničevati svoj v naprej pripravljeni načrt.
Ta načrt je v tem, da so angleške čete zasedle položaje ob Sueškem prekopu s tem preprečile iporebitno blokado, obe. nem pa zavarovale promet po prekopu. Razvrstile so se ob cesti in vodovodu, ki tečeta tik ob tej važni trgovsfci poti. Tako so zasedle majhno pristanišče Adabiyah, 12 km južno od Sueza. kjer bodo lahko tudi izkr-cevali blago, namenjeno za vojaške oddelke. Pristanišče je moderno opremljeno. V 5 minutah so zasedle Ismailijo. Letalstvo pa se je nastanilo na letališču Ballah, 11 km vzhodno od Ismailije. Prevzeli so tudi pristanišče Kantarah, 50 km južno od Port Saida ter druge važne strateške položaje. Do streljanja je prišlo, ko so prišle angleške izvidnice ob zori na most pri El Ferdanu, preko katerega pelje tudi železniška pro. ga na Sinajski polotok. Dva e-gipčanska vojaka sta bila mrtva, pet pa ranjenih. Kljub temu, da se je zdelo, da bo imel ta incident resne posledice, vidimo prav V takojšnjih pogajanjih, do katerih je prišlo, da bi uredili spor, da se obe stranki trudita ohraniti mirne živce-Angleški glavni stan se je na.m-reč takoj sporazumel z egipčanskim poveljstvom, da bodo egipčanske sile varovale most na azijski strani, angleške pa na afriški. Obenem so angleške čete ustavile dva egipčanska
vojaška vlaka, ki sta hotela preko mostu. Kot vzrok so navedle, da egipčanske čete ne morejo preko ozemlja, ki je zasedeno po angleških silah.
S tem so nekako odgovorile na ukaz egipčan-kih oblasti, ki so ukazale, da morajo are.irati vse Angleže, ki bi jih l.ašli izven področja Sueškega p.eko-pa. Zaradi inc.denta Pri El Ferdanu so egipčanski poveljniki policije ob Sueškem prekopu napovedali izredno stanje, ki bo v veljavi najmanj 4 dni.
Medtem pa je v Egipt odp<; toval general Sir Brian Robertson, poveljnik angkšk.h suho-zemnih sil na Srednjem vzhodu. Na letališču je povedal, da bodo obdržali svoje položaje ob Sueškem prekopu, dokler ne b0 sklenjen nov sporazum z egipčansko vlado. Robertson je bil te dni v Londonu kjer se je razgovarjal z v.sokimi vojaškimi osebnostmi. Zanim.vo je; da je bil Robertscn poveljnik sil v Nemčiji ob priliki sovjetske blokade Berl.na. Londonski opazovale; opozarjajo na tiste dni, ko so se vsek dan izpraševali, če bodo mogle angleške čete vzdržati v Berlinu pod ruskim pritiskom. Dodajajo, da je sedanji položaj v Egiptu za Angleže na vsak način boljši.
Da bj preprečili nadaljne incidente v Ismailiji, so angleške oblasti včeraj pri Nafishi preiskale vlake. Iskale so demonstrante, ki naj bi prišli jz Kaira. To delo pa je danes zvečer nadaljevala egipčanska polici, ja. Na tisoče demonstrantov se je hotelo namreč vkrcati na vlake na kairski postaji. Policija jim je to preprečila. Ko so morsli po sili razmer oditi, so razbili v bližini kolodvora nekaj šip in poškodovali kamion.
Egipčanski listi poročajo o
IZKORIŠČEVALCI MEDNARODNE NAPETOSTI Nur gescheit, mefn Junge, ob tem vremenu dobiš za tvojo piškavo marelo trikrat več, kot jo vredna !
(aPavliba»)
včerajšnjih demonstracijah v Aleksandriji, kjer so študenti zahtevali,naj vladanapove vojno Angliji. Policija je z og omni-mi silami ščitila angleški konzulat. Danes so bile demonstracije v Kairu.
Glede prepovedi demonstracij pa se je izvedelo, da je notranji minister poklical k s. bi ravnatelje listov in jim govoril dve uri. Po sestanku pa so ravnatelji listov izdali norečilo, v katerem izražajo prepričanje, da so »Angleži pripravili naJrt, katerega namen je izkoriščati
incidente med demonstracijami in da te demonstracije škodijo politiki, ki jQ je pripravila vlada«.
BONN. t8. — Ameriški visoki komis: ;- John Mac CIoy je izjavil, d; bodo ameriške čete ostale v !jr~~ui, dokler bo treba. O Ei.sei>hower]evi izjavi, da bodo Amerikanci zapustili Evropo v dveh letih in pol, je dejal Mac Cloy, da se mu ne zdi, da bi bilo danes mogoče določiti kakršen koli rok.
v Jugoslavijo delegacija Delavske partije Norveške kot
gost komisije za mednarodna vprašanja centralnega komiteja KPJ. Delegacijo so na letališču sprejeli:	sekretar politbiroja
CK KPJ Milovan Djilas, sekretar komisije za mednarodna vprašanja CK KPJ Vladimir Dedijer 4n ravnateljica novinarske agencije Tanjug Olga Kre-ačič.
General L. Collins je danes po petdnevnem bivanju v Jugoslaviji odpotoval.
Danes je v Beogradu zaključil svoje delo kongres Zveze pravoslavnih duhovnikov. Korv ■gres je pcz&ravil ureabo jugoslovanske vlade o socialnem zavarovanju duhovnikov in poudaril potrebo po novi cerkveni us^vi, ki ti ustrezala novim razmeram narodno — cerkvene, ga življenja. ;s kongresa so bili poslani brzojavi maršalu Titu in zborovanju za mir, ki bo v kratkem v Zagrebu. Med drugimi je govoril na kongresu tud» episkop uositelj kot odposlanec srbskega patriarha. V imenu vlade pa Je bil na kongresu navzoč predsednik sveta za kulturo in prosveto ter znanost Hodoljuo Colakovič.
Nocoj je bilo izdano poročilo, ki je pojasnilo pr.mer jugoslovanskega potniškega letala, ki se je dogodiil včeraj. Javlja se, da gre za organizirani beg dveh pilotov, ki sta potniško letalo «Jugoslovanskega aerotranspor. »a« na pot. od Ljubljane v Beograd odpeljala y Švico in ga spusiila v ^uericnu. Pilota sla bila dogovorjena z nekim tretjim pilotom, ki biva že od prej v Švici. Odstali trije člani posadke in vseh 19 potnikov pa so takoj zahtevali, da se vrnejo in so danes opoldne vsi pristali na beograjskem letališču.
V Ljubljani je bilo dopoldne nadaljevanje sodne razprave proti skup*ni četniških teroristov in ovaduhov. Dopoldne’ so zaslišali prve štiri obtožence, ki so svoje ovaduško delovanje priznali; izdajali so razne gospodarske tajnosti nekemu tujemu vohunskemu centru v Trstu. Razprava se je nocoj nadaljevala.
r. a
DE GASPERI NESPRAVLJIV NA TRISTRANSKI IZJAVI
Predsednik italijanske vlade bi se ie vedno rad pogajal na podlagi izjave, ki si je danes niti sam ni upal izrečno imenovati
resolucijo sprejel proti njegovi
(Od našega dopisnika)
RIM, 18. — Senat je danes zaključil razpravo o proračunu zunanjega ministrstva in s tem zunanjepolitično debato. Kot običajno, je bil zadnji govornik predsednik vlade De Gasperi. ki je odgovarjal na govore, ki so jih v debati imeli razni senatorji. Njegov govor je bila v veliki meri polemika s komin-formističnimi senatorji glede namena atlantskega pakta, sovjetske politike, razmerja med Italijo in Ameriko in podobno
spi
volji). De Gasperi je ostal vseskozi na pozicijah tristranske izjave, čeprav je ni — in to je značilno, ker nemara izdaja ocemo te izjave v očeh same italijanske vlade — niti enkrat imenoval s pravim imenom, temveč je govori) o «obvezno-sti«, o «duhu resolucije, na katere je vlada pristala v parlamentu« in podobno.
V svojem nespravljivem stališču je bil De Gasperi zelo jasen: «Nobenega kompromisa
Dvakrat ali trikr t s? je De ne z naše strani, ne s strani
,	. ... 1 . __	* / I A A M C i Atvt • *-v	Iri 1»• V, V-v
Gasperi dotaknil tudi T sta, pri čemer je enkrat — ko je govoril o z devi tržišk h volitev — precej grešil na račun objektivne resnice. Zavračal je namreč očitke, kj so pacii v senatu, da je vlada sar-a sprožila kampanjo v zvezi & tržaškim vprašanjem. Pred tem oč tk^m se je De Gas eri branil na nač n, ki ni ne prepričevalen, ne povsem jasen. Dejal je. da je «tržaška polemika« nastala v zvezi s predvolilno agitacijo (kampanja v italijanskim tisku se je začela že v d 'UBi polovici junija. tržaške vol tve pa bi morale biti komaj 7. oktobra), 0n pa da je to kampanjo ne PoJ-pihoval, temveč pomiril in sicer na dokaj salomonski način: »Posegel sem vmes, da bi noga-sil požar na ta naiin: zakaj bi morale biti vol tve prav z aj?» In storil je vse. da so bile volitve odgodene. Ce ta argument ni prepričevalen je prav t^ko nejasen: kaj imajo opraviti tržaške volitve s kampanjo v italijanskem tisku? Morda je De Gasperi računal s tem. da italijanski senatorji pač ne vedo, d3 je bil položaj v Trstu vseskozi miren, kljub vscm pnsi:u-som razpihov3nja strasti kj so prihajale od o”krsj meje.
Potem je De Gasperi govori! o svojem ponesrečenem poskusu, da tržaške stranke prepriča, naj se združijo v eno samo listo (in tudi to je navedel kot dokaz za svojo »pomirjevalno« funkcijo); to da je storil v ((sentimentalnem, če tako hočete, trenutku«.
Ce je bil ta odstavek o Trstu opravičevanje brez večjega praktičnega pomena, so tem bolj zanimive njegove besede o stališču vlade do tržaškega vprušanja.
De Gasperi je dvakrat neprikrito vztrajal pri stališču, ki ga izraža resolucija, ki je bila nedavno sprejeta v parlamentu (nekateri naivneži so takrat celo verjeli, da je parlament to
IZMENJATA NOT VISINSKI-KIBK objavllena v Moskvi ln Washiagtonn
Veleposlanik ZDA v Moskvi je 5. oktobra pozval vlado ZSSR, naj se zavzame za uspeh pogajanj za premirje na Koreji • Višinski je 15. oktobra odgovrril z napadom na ameriško politiko in namignil, da je Moskva pripravljena razgovarjati se o spornih vprašanjih - Predstavnik zunanjega ministrstva ZDA Mac Dermott pravi, da gre za «propagando»
WASHINGTON, 18. — Iz dveh virov — sovjetskega in a-merištoega — je svet danes izvedel za izmenjavo not med ameriškim, veleposlanikom v Moskvi in sovjetskim zunanjim ni-nistrom Višinskim. Najprej je vest razširila sovjetska agencija Tass, nekaj ur nato pa so bili ng, zunanjem ministrstvu v Washingtonu sKdicani novinarji katere so obvestili o vsebini’ verbalnih not med veleposlanikom ZDA v Moskvi, admiralom Alanom Kirkom in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Višinskim.
Admiral Kirk je 5. ciktobra obiskal Višinskega, da bi se od njega poslovil pred odhodom v domovino in mu obenem predložil nato svoje viladit, ki opozarja sovjetsko vlado na resnost položaja na Koreji in jo poziva naj pomaga, da piride do premirja.. Ta poziv z« »realistični mirovni sporazum« na Koreji so doslej držali v tajnosti, da bi ZSSR omogočili, da bi nemoteno vplivala na pogajanja v Ka< songu.
Kirk je dejal Višinskemu da je potek pogajanj »nerazumljiv«, če se pomisli na sovjetska zagotovila iz junija, ko je Gro-miko sporočil, da, bi Moskva ra. da videla vojaško prtniirj^ brez pogajanj političnega ali ozemeljskega značaja. Veleposlanik je dodal, da je poveljstvo OZN »presenečeno jn razočarano« zaradi stališča nasprotne strani, ki z zahtevo, naj teče linija premirja ob 38. vzporedniku, poskušg spravljati pogajanj^ na politično področje. Do. da! je. da poveljstvo OZN nima nobenega namena, da (bi sklepalo o polititičnih vprašanjih s predstavniki «kitajskih prostovoljcev* in »severnokorejskega režima, ki ni mednarodno priznan«.
Kh* V, opozoril. <ja mora tu. ai ZSSR priznati, da bi neuspeh pogajanj v Kaesongu »znatno poslabšal tako nevarni po-loža) in utegnil pomeniti začetek dogodkov. ki jih imata obe vladi za nezaželene«. Poudaril je, da želi poveljstvo OZN iskreno skleniti premirje, in nato izrazil upanje, dia bo »sovjetska vlada storila, vse da ^ ^raokorejski in kitaj-*ki predstavnik! sklenili realističen sporazum o premirju, ki bi zajamčil varnost vprašanj o katerih morajo razpravljati vla-dfc držav članic OZN«,
V slavnem je Kirk dejal, da bodo ZDA prtsojai* dejansko
mirclju,bnost sovjetskega hloka po sledečih točkah; l, pripravljenost Kitajcev in Severnih Korejcev, d!a Se doseže premirje na osnovi «dOcela vojaških faktorjev«; 2. »primerna umestna cona. ki bi zagotovila varnost vojaških sil obeh strank; 3. «primemi» sporazumi gledt nadzorstva nad izvajanjem sporazuma o premirjtu; 4 «zadovoljiva rešitev« vprašanja vojn,ih ujetnikov.
O splošnih vprašanjih odnosov medi ZDA in ZSSR ^ Kirk dejal, da imajo varnostni ukrepi zahodnih držav »izključno c-bramfoni značaj«, in j« enkrat omenil, da jf, le malo upanja, da bi mogla biti rešena ostala vprašanja, ki so še sporna, dokler ne bo sklenjeno premirje na Koreji.
Predstavnik zunanjega ministrstva ZDA je nato prebral od. govor Višinskega od 15. oktobra. za katerega je dejal’ da je propagandističen, in da ni v skladu z iskrenostjo ameriške iniciative«. Višinski je razvrstil Kirkove izjave v štiri poglav-ia in nanje posebej odgovarjal-
1. Korejsko vprašanje. Višinski pravi, da bi vlada ZDA ver. fetno rada končala korejsko vojno, ker bi se «hotela izmazati iz vojaške pustolovščine ki jo je tam začela«. Obtežil je na. to vlado ZDA, da je vedno sabotirala sporazum gletfu korejskega vprašanja in odbila vsa vprašanja in vse predloge, ki so stremeli za ((takojšnjim prenehanjem napadalne vojn,, na Ko. reji. za umikom vseh tujih čet >n za ureditvijo vsega korejskega vprašanja na miren način«.
2. Sporna mednarodna vprašanja. Višinski je dejal, da mu je Kirk izjavil, dai je bil pooblaščen od1 vladi«. ZDA. nai o-poeori vlado ZSSR ;n Stalina osebno o nujnosti izboljšanja odnosov med °bema deželama. (Tekst mate, ki so ga objavili v Washingtonu. teh Kirkov ih besed ne omenja). Višinski je nato dlejal, da se je sovjetska Vlada vedno trudila, da doseže sporazuir. v vseh snom ih med narodnih vprašanjih, kot a u-krepih, ki nai olajšajo ustanovitev enotne miroljubne detT*}-kratične ln neodvisne nemške države in sklenitev mirovne nogodfoe z Nemčijo, mirno ure-ctltev japonskega vn-raSanja, po. oolno pr eno v	atomskega o rožja ln mednarodno nadzorstvo nad njim, prenehanje obo. roževanja in znižanja oboroženih sil, prepoved' vojne propagandi, sklenitev pogodbe miru
itd. O tem hilo govora na pariški konferenci namestnikov spomladi 1951.
3. AtUmtski pakt. Višinski je dejal, da atlantski pakt, oboro, žitev Nemčije in Japonske, obo. roževanje itd’, pobija Kirkove trditve, da imajo ZDA samo obrambne namene.
4. Odnosi med ZDA in ZSSR. Višinski je dejal, da si je težko zamisliti, da bi sovjetsko-ameri. ški odnosa ji mogli postati še slabši, odkar je predsednik Truman dlejal, da so sporazumi z ZSSR kos papirja brez vredno, sti. Končal je z besedami, da je ZSSR pripravljena proučiti z vlado ZDA vsa važna in nerešena vprašanja in razpravljati o ukrepih za izboljšanj,*, mednarodnih odnosov.
Ko so predsednika Trumana na današnji redni tedenski tiskovni konferenci vprašali, ka-ko je z njegovimi besedami, ki jih |ci citiral Višinski, je Truman odgovoril, da ostaja pri svojem: «Pogodbe, ki jih podpiše ZSSR, niso vredne niti papirja, na katerem so napisane«.
Prve reakcije
v Washingtonu in Londonu
LONDON, 18. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil ob ve-sti o Kirkovem koraku v Moskvi, da bi bilo najbolj konstruktivno dejanje, ki bi ga n:ogJa storiti ZSSR, da bi po-siedovala za konec vojne na Koreji. Predstavnik je dodal, da Anglija upa, da bo Kirkov korak «morda omogočil obnovitev pogajanj za premirje*.
V. Washingtonu trenutno proučujejo odgovor Višinskega na Kirkovo noto in menijo, da ne gre za popolnoma negativen od. govor. Nekaterim se zdi, da vi. dijo v sovjetski izjavi dva namiga o možnosti rešitve korejskega vprašanja in za diskusijo o rešitvi ostalih nerešenih vprašanj.
Pri tem poudarjajo, da Je Vi. šinski: prvič zatrdil, da ZSSR ostaja pri svojih predlogih, po katerih so ae zw5<*a pogajanja za premirje n« Koreji, in diru-gič končal svoio izjavo z zatrdilom, da je ZSSR pripravljena skupno z ZDA proučiti vsa važna nerešena vprašanja in razpravljati o ukrepih za izbolj. šanje mednarodnih odnosa j iv. Predstavnik zunanjega mini-
strstva Mac Dermott pa je o-značil sovjetsko noto kot za »propagando«. V nekaterih vladnih krogih tTdijo, da bi mogoče bilo najti kako zvezo med sovjetskim odgovorom in med washingtonsko izjavo treh zahodnih zunanjih ministrov, da Je mogoče doseči mimo rešitev spornih vprašanj med Vzhodom in Zahodom in da bo bližnje zasedanje glavne skupščine OZp*r v Parizu nudilo najlepšo priliko za razgovore. V Washingtonu menijo, da trenutno Moskva ni zainteresirana na «zaupnih» pogajanjih, kot so bila tista, ki so rešila vprašanje blokade Berlina. Izvedenec v ruski politiki zunanjega ministrstva ZDA, Charles Bohlen, je izjavil novinarjem: «Kadlar so Rusi za. res zainteresirani na kakšni sitvari, nP delajo z njo toliko hrupa, kot sedaj.«
ZDA«. S tem je v kratkih besedah prikazal »stališče vlade«. Vprašanje je le, kako da je stališče italijanske vlade obvezno tudi za Washington, in poleg tega, kako more biti kakršna koli rešitev tržaškega vprašanja za ZDA »kompromis«. Na podlagi te trditve je De Gasperi zanikal obstoj raznih sporazumov, o katerih je zadnje čase fantaziral italijanski tisk, to je, ameriški demanti je prikrojil za potrebe svoje politike. Končno je dejal, da namerava italijanska vlada »pustiti odprta vrata za izmenjavo misli z Jugoslavijo« v duhu že omenjenih resolucij.
Navedli bi še nekaj izjav o nekaterih drugih vprašanjih
pri čemer je zlasti zanimiva kaj slabo prikrita protiangleška ost v njegovih besedah o E-glptu in, Iranu. O ameriškib naročilih za italijansko industrijo je predsedn-k italijanske vlade navedel nekaj številk iz zapisnika neke skupne seje italijanskih in ameriških strokovnjakov v Washingtonu, v katerem je govora o naročilih za 150 do 200 milijonov dolarjev letno. Konkretno pa je doslej Italija dobila naročil za 6 milijonov dolarjev. O konferenci za izseljevanje v Neaplju je priznal, da ni dosegla uspeha-
Za vnete zagovornike revizije italijanske m.rovrie pogodbe, ki se pri tem sklicujejo na mirovno pogodbo z Japonsko in zahtevajo, naj se Italiji priznajo iyte ugodnosti, pa bodlo zanimive sledeče De Gasperljeve besede: ((Položaj Japonske je slabši kot naš..-«.
Poslanska zbornica je danes začela z debato a proračunu notranjega ministrstva, kjer je pričakovati novega kominfor-mistiimega napada na nekatere zakonske predloge, ki jih je vlada pripravila: sindikalni zakon. zakon o civilni zaščiti in nekatere spremembe kazenske-ga zakonika.
A. P.
PROCES 0 P0ECINJSHIH DOGODKIH
Ozopovski komisar
»e hoče oprati
LUCCA, 18. — Na predlog zastopnikov civilne st anke je bil cianes kot prva priča zaslišan demokršcanski poslanec Faustir.o Ba,bina. b vši ozopovski kom.sar. Z občudovanja vrtino odločnostjo je Barbina zanikal, da bi imeli ozopov ki poveljniki kakršnekoli stike s fašisti bržkone zato, ker je bil kot komisar tudi sa.n pr.štet med komandante in bi se sedaj rad otresel neprijetnega o4i ka. Se bolj pa je začudila prisotne kategorična izključitev zamenjave jetnikov med o op ~.vcj in Nemci, počeni ko je v dt&aia-njem poteku rajpr^ve že nekaj obremenilnih prič pr znalo, da je v resnici prišln dp takšnih izmenjav. V nek terih primerih so bile navedene celo številke in to 0(1 1 u'"i. ki so bili uv ščeni v ezopovskih f< rm ci-jah in česar si ni upal taj ti niti 1Q. t. m. zaslišani don Moretti.
Sodej po takšnih pristranskih izjavah, je B-rbina menda le s težkim srcem govoril o akciji garibrldincev. ki so 5. februarja 1945 napa li videmsko jetnišnico in osvobodili večino jetnikov. B-rbina je bil takrat tudi sam zaprt, vendar — kakor trdi — se mu ni posrečilo pobegniti, ker je b i dobro zaklenjen v drug m nadstropju kaznilnice. Nek-j dni kasneje so ga potem odgnalj v Nemčijo.
Ker Bsrbina ni vedel povedati, koliko garibald'ncev je takrat sodelovalo pri napadu na ječe. se je predsedr k obrnil z vprašamem na obožen^a Giorgio Julitto. «Bilo nas je 23«. je odvrnil Julitta. »in n?-pad smo izvedli d0 nalogu komandanta ((Giac-he«
Ni mogoče vedeti, do kam bo odvetnika Gianninija in L;bot-teja dovedla njuna histerična nestrpnost. Po primeru, k} se je danes pripetil v dvorani, pa je postalo vsem jpsnn, da j'ma še n. dovolj nedolžnih ljudi za rešetko in bi hotela še povečati vrsto obdolžencev. Kakor ž? nekajkrat pa sta se s svojo pretirano vnemo tudi tekrat. samo osmešila, ker predsednik k sreči ni hotel ustreči njuni absurdni zahtevi.
Zaslišan ^ bil namreč ponovno mladi G'ovarni Sanrin, o katerem smo pisali rred dn*-I vi, da je kot štirinajstleten deč-
ko gledal kako je februarja 1945 leta nekaj garibrldincev gnalo v gozd pet ozopovcev. V pre.skavi, kj jo je v^dil p l.cij. ski mareš.ilo Anio.,io Mi, je Saurin baje sp: znal iz prečlo-ženih mu fo.og afij dva gari-baldinca tudi p0 im nu. Ta naj bi bila Carlo Marencig in Antonio Mcnd-ni. Pri zad» j.m zaslišanju pa Saurin nikakor ni hotel priznati, da bi bil gari-baldince prerozn.l t di po ime* nu. Zato je prišldaius do soočenja z ma.ešr ora, k je V?trai*.l "f' ♦ero, da niy je S u-rin iminovi.1 u. re. c.ga in Monainija. Toda Saurin, čeprav le malo zgtvor n, je dopovedal to.Vukom, da je dva obraza na fotografij h res s >o-znal, imenq pa da je iz ekel marešalo Kljub temu sta planila Gian-nim in Libotte t;r za.i.evala, naj sodišče S-urina pr rži v zaporu in uvede proti njemu kazenski postopek zaradi laž e izjave. Zahteva pa je bila tako krivična, da si •: l. Um I i-družiti niti javni tež:lec in tako je preds:dnik zakliuč l r z-pravo z zavrnitvijo ne mes.i e-ga predloga zastopnikov civilne stranke.
Volilna kampanja v Angliji
LONDON, 18. — Podtajnik ministrstva za vojsko Woodrow Wyatt je v volilnem govoru obtožil Winstona Churchilla, da -je ščuval Egipt, naj napade angleške čete ob Suezu. Churchill je namreč omenil včeraj, da je šibkost laburistične vlade v Perziji bila eden izmed vzrokov, da so egipčanske množice zgubile glavo. Vprašal se je, kako je bilo sicer mogoče pričakovati, da bi tuja vlada resno vzela Morrisonovo izjavo, da se bo Anglija trdno držala v Egiptu, ko so dali podobne izjave pred izpraznitvijo Abada-na. «Noben tujec ne zaupa v tisto, kar pravi socialistična vlada«, je zaključil Churchill. Wyabt mu je danes odgovoril: »Ce bodo napadli angleške vojake v Egiptu, bo velik del odgovornosti padel na Churchilla«.
Skozi sito in rešeto
Zgovorni molk
Ze od sobote traja zasedanje Vidalijevega kominformovskega centralnega komiteja in še vedno ni v kominformovskenv časopisu nobenega poročila. Kakor smo že povedali, razpravljajo tržaški kominformistiini poglavarji o tem, kako bodo svojim zapeljanim pristašem odkrito povedali tisto, kar se Je končno odločil povedati sam Togliatti pred rimskim parlamentom, da hočejo tudi italijanski kominformistj vse Tržaško ozemlje in še kaj za Italijo. Da ne bi pozabili, kaj je Togliatti dejal, objavljamo besedilo njegove izjave še enkrat:
kV bistvu Je bila mirovna pogodba — čeprav določa ustanovitev Tržaškega ozemlja — tista pot, po kateri bi moglo celotno Tržaško ozemlje ponovno postati del Italije, če bi se bila pogodba dobesedno Izvajala, s tem, da bi dali Tržaškemu ozemlju njegovo upravo In popolnoma avto stvo*.
tonomno politično vod-
Po italijansko je Togliatti dejal takole:
«In sostanza II trattato dl pate, pur sanceudo la coitituzlo-ne del Territorio Libero, se los-se stalo appllcato letteraimen-te, dando al Territorio Libero una sua amministrazione e di-rezione polili c a completamente autonoma, era la sttada per cul
tutto II Territorio Libero avreb-be potuto tomare ad essere parte delMtalia*.
Tržaški kominformisti so doslej vedno zatrjevali, da niso takšnega mnenja. Sedaj pa — ko je Togliatti sam brez dvoma po predhodni natančni ocenitvi političnega položaja odkrito za-hieval Tržaško ozemlje za Italijo, so tržaški kominformisti prisiljeni povedati ali so za ali proti Togliattijevemu stališču, ki so ga doslej prikrivali pod «soiuzione migiiore«. To pa je težka stvar, kajti čim bodo prišli z odkritim pristankom na dan bodo Izgubili skoro vse pristaše v Trstu.
Zato o tej zadevi, o kateri že skoro teden dni razpravlja Vi-dalijev CK, tako zgovorno molčijo. Hoteli bi pač napraviti tako, da bi bil volk sit m koza cela. To pa ne bo šlo, kajti volk bo verjetno sit, pri čemer pa koza ne bo mogla ostati cela.
Profesor
Zmagoslav Furlančič
Tako bi morali namreč prekrstiti znamenitea leaiJerja ita-g lijanske republikanske stranke v Trstu in ognjevitega šovinističnega glavnega urednika pokojne «La Voce Llbera«, če bi bili tudi mi taki šovinisti kakršen je on, ki je v zadnji številki glasila svoje stranke «Eman-cipazione« napisal tisto, kar je rajniki Benito Mussolini toliko-
krat dejal, da je namreč Jugoslavija »conglomerato plurina-zionale che porta il nome di Jugoslavia«.
V tem članku piše omenjeni stari gospod med drugim tudi sledeče:
«Ce Tito — mi je dejal pred nekaj dnevi prijatelj — izjavlja, da hoče nadomestilo za svojo odpoved Trsta, zakaj mu ne ponudimo, da bi se ml v zameno odrekli Ljubljani? Končno, medtem ko Trst ni imel nikoli nobenega opravka z Jugoslavijo, to umetno in moderno zgradbo določenega števila političnih ljudi, je bila Ljubljana že zi!r.'že-na z Italijo: čeprav po zaslugi nekega drugega diktatorja. Zakaj bo Tito odklonil darilo, ki mu ga daje z onstran groba njegov kolega? Ali pa — je nadaljeval prijatelj — prepustimo mu Abesinijo, kjer smo prelili toliko krvi in vložili toUko dela, kajti končno je Abesinija vedno ma!o bolj naša kot pa je njegov Trst«.
Samo en nasvet Furlarijeve-mu prijatelju, če je že tako radodaren z ozemlji kjer so Italijani prelivali kri: predlagamo, naj bi v zameno za Trst ponudil rajši del Grčije ali Albanije ali pa celo del Ukrajine.
(Morda pa je Furlanijeve-ga prijatelja sram omenjati tista imena, zavoljo slavnih zr-Ag prelivalcev krvj voditeljev katerih — kot vidimo — še vedno ni pamet srečala),
PRIMORSKI DNEVNIK
19. oktobra
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE ■ MALI OGLASI
Danes petek 19. oktobra
Etbin, Stojgoj Sonce vzide ob 6.25, zatone <» 17.14. Dolžina dneva 10.49. Luna vzide ob 19.19, zatone ob U.a. Jutri, sobota 20. oktobra Peter, Raša
Pozdravljeni, dragi pionirji!
Minile so brezskrbtne počitnice in njih lepote. Polni ste { zdravja in novih moči, nasme-1 jani in razigrani. Mi odrasli do-1 življamo z vami vred dogodivščine, o katerih se pogovarjate m-ed seboj, ko obujate prijetne spomine na prelepe dni. ki ste jih preživeli v kolonijah, na taborjenju, ob sončni obali ali senenih gozdovih.
Danes Pa ste nam. zaupali nove skrbi. Zakaj spet se je začelo delo. V torbicah nosite nove knjige, pri pouku pa boste zbirali novo znanje. O vsem tem in še o drugih važnih zadevah pionirske organizacije se bomo razgovarjali med letom. Odrasli vas bomo obiskovali in vi nas. Dajali vam bomo nasvete, skupno bomo delali načrte, ki jih brste r ak po svojih močeh izvajali, si bistrili um ter rasli v dobre, poštene ljudi.
Dragi pionirji, prepričam, da boste združeni v svoji organizaciji pristopili k delu z voljo in veseljem vam želimo v novem šolskem letu mnogo, mnogo uspehov!
Svet zveze pionirjev.
SESTANEK PRIZADETIH KMETO V NA OPČINAH;Narodna in študijska knjižnica
Za odvzeta zemljišča zahtevajo primerno ceno
Kmečka zveza v korist prizadetih • Tudi na Opčinah problem srenj-skih zemljišč - Potreben enoten nastop za dosego boljših uspehov
V torek zvečer je bil na Opčinah sestanek kmetov, ki so jim razlastili zemljišča za grad-njo vojaških igrišč. Prisoten je bil tudi zastopnik Kmečke zveze, ki je poročal o dosedanjih posredovanjih KZ in o poteku pogajanj s predstavniki vojaških oblasti.
Važna konferenca razrednih sindikatov
Zveza Enotnih razrednih sindikatov sklicuje v torek 23. t. m. točno ob 20. urj v dvorani na stadicnu »Prvi maj» za svoje člane in simpatizerje sindikalno konferenco, katere glavni predmet po proučitev sindikalnega položaja v Trstu ter stališče in razmerje Zveze do sindikftov raznih drž^v.
Poudarili bodo tudi glavne mednarodne sindikalna dogodke v zvezi s stališčem Svetovne sindikalne zveze fn Mednarodne zveze svobodnih sindikatov, Trade Unions (angleški sindikati). CGT, Force Ouvrie-e, enotnih sindikatov v Zsoadni Nemčin in drugih sindikalnih vodstiv do jugoslovanskih sindikatov in obratno.
V ladjedelnici Sv. Marka
pričeli gradil) petro'ejsko ladjo
Včeraj sp imeli v ladjedelnici «Sv. Marka* svečanost na čast novi petrolejski ladji, ki so jo pričeli tam graditi. To bo motoma cisterna, ki jo grade na račun družbe AGIp in bo imela 18.000 ton.
Vsa ceremonija je imela privaten značaj in ni na njej — končno vendarle — sodeloval noben italijanski minister.
Odhod angleškega polka
Polk »South Lancafhir£», ki pripada posadki angleške brigade v Trstu, bo odpotoval 22. oktobra v Sudan.
Kakor sm0 že poročali, se je KZ že pred časom zavzela za prizadete kmete in prikazala oblastem vso škodo, ki jo zaradi teh razlastitev, oziroma zasedbe, trpijo openski kmetje. Predstavniki vojaških sil so uvideii, da so dosedanje cene za najemnino — 20 do 25 stotink za kv. m. — zares prenizke. Kmetje si ne morejo Pomagati. S tako vsoto ne bi mogli kupiti krme, niti kupiti dru-gih zemljišč. Zato je KZ predlagala. naj bi zvišali tarifo najemnine. au pa odkupil; zemljišča. S tem predlogom Se strinjajo vsi prizadeti lastniki, ker nobeden več ne upa, da bo še kdaj rastla trava na dotičnih zemljiščih, saj so vse zravnali, prekopali itd. Skoda je ogromna, velik udarec openskemu kmetijstvu. Zato je dolžnost tudi kmetijskega nsdzorništva v Trstu, da gre na roko kmetom in jim pomaga, da bodo dobil; primemo plačilo za odvzeta zemljišča.
Zdaj se bodo začela verjetno pogajanja za določanje odkupne cene. Predstavnik Kmečke zveze je poudaril (ja imajo omenjena zemljišča vedno večjo vrednost, ker jih lahko štejemo med gradbena zemljiška saj so ob glavni cesti na lepi legi in v kraju kamor se bodo širile Opčine. V bližini bo verjetno urejeno novo letališče z vsemi potrebnimi stavbami, delavnicami itd. Tu bo postal sčasoma pravi center velikih Opčin. Naravno torej, da bodo lastniki zahtevali, kakor so se izrazili na sestanku, od 800 do 1000 lir za kv. m. zemljišča, kakor je današnja tržna cena in jo imajo po zakonu pravico zahtevati.
Predstavnik KZ je izročil prisotnim katastrski preris zemljišč. Vsi so izrazili mnenje da je nujnc potreben enoten nastop. Vsak, ki bi se
samezno pogajal, bi prav gotovo malo dosegel in pokvaril ceno vsem ostalim.
Nekateri lastniki so izrazili zaskrbljenost, da ne bi pri odkupu zemljišč cepili parcel in kupili samo en del. V takem primeru si ne bi mogel prizadeti kmet nič več pomagati s preostalim zemljiščem, ker ne bi sploh imel več tja dohoda, ker bi bilo poškodovano itd. Zato so vsi sklenili, da se v pogajanjih vključi tudi ta opomba.
Na sestanku je bilo tudi govora o jusarskem zemljišču, ki je last openske srenje, a z nji-
mi še vedno razpolaga in jih prodaja tržaška občina. To je velika površina pašnikov in gozda. Kakor po drugih občinah n. pr. v nabrežinski, je treba tudi na Opčinah imenovati vaški odbor in komisarja, ki bo upravljal v imenu vasi v^ško jusarsko zemljišče, gtvar je nujna in v prihodnjih dneh se bodo tudi o tem bolj podrobno pogovorili. Kmečka zveza v Trstu, ki je uspešno pomagala v taki zadevi kmetom nabre-žinske občine, bo krepko pomagala tudi openskim kmetom, da bodo sami gospodarili s svojim zemljiščem.
i bo imela 25. oktobra t 1. ob j 20.30 v Ul. Roma št. IS, II. levo | na pobudo kroga tržaških Slovenk svoj prvi literarni j večer.
Sodelovale bodo: univerzitetni profesor dr. Marija Boršnik, ki bo govorila o pisateljici in urednici nekdanje «Slovenke» Marici Nadli-šek - Bartolovi, sodelavka nekdanje »Slovenke« Kristina Suler, ki bo čitar la izbor svojih pesmi, sodelavka nekdanje »Slovenke« Marica Greicrič-Steparacič, ki bo čitala iz svojih spisov, sodelavka nekdanje »Slovenke« Elvira Dolinar, ki bo čitala iz svojih spisov.
Iz spisov Marice Nadlišek -Bartolove bodo recitirale sledeče članice SNG:
Nada Gabrijelčič bo recitirala črtico »Meja pot«,
Zlata Rodošek bo recitirala »Sličiče iz življenja*,
Lelja Rehar bo recitirala »Prevrat«.
Organizira počitniške in zdravstvene kolonije, vzdržuje ambulanto v Lonjerju, nudi potrebnim materialno pomoč
Podporno društvo za STO de. luje že veq let, da bi bila širša javnost o njegovem delovanju pobliže obveščena. V bistvu nadaljuje Podporno društvo delo Rdiečega križa za STO, kateremu tuikajšnje oblasti niso dovolile, d® tudi pravno obstaja. Ko se j* Rdeči križ razpustil, oz. ko se je njegovo delovanj^ preneslo na jugoslovansko pedtročje STO, se je v angloameriški coni ustanovilo Podremo društvo.
Njegovo dielovanje, kakor že pove sam naslov, je strogo socialnega ter ekanomsko-zdTav-stvenega značaja.
Ena izmed najvažnejših nalog Podpornega društva je organiziranje počitniških in zdravstvenih kolonij, ki so vsako leto v Sloveniji. Koliko o-gronavih naiporov in požrtvoval-j nosti zahteva to delo, ve pove-1 dlati. sair.o tisti, jo. direktno so-
Povišanje cene mesa Z*ahai noče vodstvo združenja
»Associazione r0sts3n3t0ri8i6
povzročilo padanje njegove polrošnje
Pred dnevi smo ugotovili, da so se povišale cene kurivu, sedaj pa bomo spregovorili o zvišanju cen svežemu mesu.
Moramo sicer pristaviti, da do povišanja cen mesu ni prišlo kar naenkrat, marveč, da je že več mesecev, odikair so pričeli mesarji višati cene raznim vrstam rrsesa. Te cene pa niso bile povsod enake. Tako je na primer znašalo povišanje v eni mesariji le nekaj lir, v drugi mesa. riji pa je doseglo že deset in tudi dvajset lir. Gospodinje, ki so vajene že> nekaj časa pri mesu računati z visokimi številkami, se zaradi razlike nekaj lir v začetku še niso preveč razburjale, niti jih ni ta pojav zelo sikrbel. Mislile so sd. pač, da je en mesar dražji ter da je zato temu pripisati razliko v ceni.
Ko pa so videle, d!a ta razlika vedno bolj narašča ter da so cene mesu žg kar za precejšnjo vsoto višje, so pričela iskati globlje vzroke temu pojavu ter so opazile, da so se cent prav v vseh mesarijah zvišale' ne sa_ mo za nekaij lir, temveč kar za sto jn še več lir. Prišle 50 do zaključka, da tukaj ne gre samo za vprašanje dražjih in cenejših trgovin, temveč da gre za splošno povišanje ceh mesti; obrniti se na odgovorne činitelje, bi bi. po- j lo v današnjih časih, ko se vse
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Velika skrb za invalide
V Istrskem okrožju je ljudska oblast poskrbela za invalide iz narodnoosvobodilne borbe v najv^čji meri. Invalidnino prejema sedaj 785 invalidskih upravičencev iz NOB. Je pa še polno invalidov iz avstro-ogiske m italijanske vojske, ki niso pravočasno vložili prošenj, čeprav je bil r<% za priglasitev podaljšan do 30. junija tekoče, ga leta. Invalidska komisija je do sedaj rešila ž<= 250 Invalid-»kih prijav, v reševanju pa jih j*. še 750, to iz avstroogrske in italijanske vojske. Do konca tekočega leta bodo vse if. prijave rešene in bo tako invalidska or. ganizacija štela okoli 1790 članov.
Kakšn-e široke pravice imajo invalidi v Istrskem okrožju, je razvidno iz invalidnin, ki jih prejemajo. Invalid I. skupine s 100-odstotno pohabljenostjo pr e. jema mesečno 10.000 din invalidnine in še 5000 din za tujo pcmoč, invalid II. skupine s
100-odstotno pohabljenostjo prejema mesečno 10.000 din, invalid III, skupine z 90-odstotno pohabljenostjo prejema mesečno 8500 din, invalid IV. skupine z 80-odstotno	pohabljenostjo
prejema 7000 din mesečno, invalid V. skupine s 70-odetotno pohabljenostjo prejema 5000 din mesečno, invalid VI. skupine s 60-odstotno pohaibljenostjo prejema 4000 dan mesečno, invalid VII. skupine s 50-odstofcno pohabljenostjo prejema 3500 din mesečno, invalid VIII. skupine s 40-odstotno	pohabljenostjo
prejema 2500 dir, mesečno, invalid IX. skupine s 30-odstotno pohabljenostjo prejema 1500 d5n mesečno in invalid X. skupine z 20-odstotno pohabljenostjo prejema 1000 din mesečno.
Vsi invalidi od I. do IV. sku-pdn^ ali 100 do 80-odstotni pohabljenci imajo pravico do cele invalidnine ne glede na to, ali so zaposleni in ali imajo še kakšne druge dohodke. Oto jim priznano gilede na njihove težke poškodbe. Invalidi od V. do X skupine to je 70 do 20-od. stotni prejemajo celo invalidnino le tedaj, če niso zaposleni, ali pa če njihov mesečni zaslužek ne dosega emo din, ali pa če njihovi drugi dohodki ne dosegajo letno 72.000 din. To se nanaia tudi na roditelje ali vdove če so v službenem razmerju’ ali če ne dosegajo letno 72.000 din dohodkov.
Rodbinskim invalidom pripada invalidnina 4200 din me sečno za vsakega člana. Tako pre. jemata oče in mati padlega borca 4900 din mesečno, n ko sta upravičena do cele invalidnine, vdova pa prejrrv J200 din mesečno if. ima otroke pa za vsakega 'še P0 700 (^n družinskih doklad C e je njena plača majhna, ali' letni dohodki nizki, dobi za vsakega otroka posebej ie 3500 din otroških dmfclad. Xe pravice so veljavne za vse
osebne in rodbinske invalide iz NOX, avstroogrste in italijanske vojske, ki jim je priznana invalidnina.
Še en zdravnik na Koprskem
Na Koprsko bo v kratkem prišel še en zdravnik ki bo skrbel za zdravje ljudi po vaseh. Imel oo svoje ambulante v Šmarjah, v Sv. Petru, Borštu in Marezigah. V vsaki iziried teh vasi bo vršil zdravstveno službo Po en dan v tednu.
Vse te vasi ni^o nikoli imele zdravnika in so morali ljudje v primeru boleznj hoditi v Koper ali Izolo.
Tečaj za podeželske bolničarje
Po naših vaseh im-imo več ali manj izučene ljudi, ki pomagajo ljudem v primerih nesreč in bolezni. Za te ljudi, ki s0 do sedaj pokazali polno Požrtvovalnost; in pripravljenosti pomagati bližnjemu v sili, bo organiziran tečaj, kjer se bodo še bolj izpopolnili v bolniški stroki. Ta tečaj bo v Izoli v prostorih bolničarske šole in bo trajal od 8 do 10 dni.
Uspeh tedna Rdečega križa
Teden Rdečega križa, ki je bil v Istrskem okrožju od 7. do 14. oktobra, je imel v splošnem dober uspeh. Posebno s0 se zavzeli za dober potek v Piranu, Izoli. Portorožu, Sv. Luciji, Semedeli in Bertokih. V Kopru samem je bilo premalo zanimanja s strani odborov množičnih organizacij. Posamezniki in razna podjetja pa so pokazali polno razumevanje in prispevali celo prostovoljne prispevke.
Rdeči križ je v tem tednu obdaroval tri najbolj potrebne matere v Kopru z opremo za dojenčke in tri v Piranu prav tako z opremo za dojenčke. Skupni vrednost oprem je 21 tisoč dinarjev.
Za Rdeči križ so v tem tednu poklonila posamezna podjetja in drugi tudi znatne vsote pro-stovoljnih prispevkov. Tako tovarna likerjev Corrado v Kopru 1000 din, Istrska banka 10.000 din filmsko podjetje »GLOBUS* 5000 din, «RIBA» v Izoli 2000 din, «Agmarit» Piran 5000 din, «VINO» Koper 1000 din, avtoprevozno podjetje «ADRIA» v Kopru 3000 din, Tržaška zavarovaln ca v Piranu 6000 din, Istra-Benz v Kopru 1000, din sindikalna ro družniea IOLO v Kopru 2850 din Strelska družina v Kopru 7273 din in tovariš Lino Vato-vanj v Kopru 1000 din.
Med osnovne iole na Koprskem je b‘lo v tem tednu razdeljenih tudi 12 omar.c za prv., pomoč v skupni vrednosti 26.400 din. Naknadno bp razdeljenih še 7 takih omaric.
Nagradni natečaj za osnutek kipa
Petra Pavla Vergeria
Novoustanovljeni odfcor odseka za kulturo in umetnost o-krožnega ljudskega odbora s sedežem pri Združenju Italijanov za Istrsko okrožja razpisuje natečaj za spominski doprsni kip, ki bi predstavljal koprskega škofa reformatorja Petra Pavla Vergeria, ki bo potem postavljen v njegovem rojstnem mestu Kopru.
Najboljši osnutek bo odbor odkupil in poskrbel za vlitje v bronu. Avtor odkupljenega dela bo prejel ga nagrado 150.000 din.
Doprsni kip, ki bo postavljen na primeren podstavek, mora imeti eno in pol naravne velikosti.
Natečaj se razširi tudii na vso Jugoslavijo in na ceno A. Natečajniki se pozivajo, da se zglasijo na sedežu imenovanega odlbora do 30. decembra 1951. Seznam stroškov prevoza osnutka mora odlbor prejeti najkasneje v dveh mesecih od dlneva, ko j* bil osnutek poslan. Odbor ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe za časa prevoza.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti obrnejo na sedež odbora — Združenje Italijanov Istrskega okrožja^ Koper.
draži, bab ob steno. Zato so s« kar odločile, da bodo pač jema-lf manjše količine mesa> na veliko žalost seveda mesarjev samih, ki so zaradi tega prodali dnevno manjše količine mesa.
Opozorjeni od naših čitateljic, da s6 pozanimamo tudi za to vprašanje, smo si ogledali cenik raznih vrst mesa ter smo ugotovili, da- so cene res neprimerno višje kot pred meseci. Tako stane na primer kg mesa za ju. ho (s kostmi) od 640 do 680; kg govejega mesa brez kosti pa 880 in ponekod še celo več. Telečje meso je postalo že prava redkost na mizalh neštetih tržaških družin, kar p® ni čuda, saj je cena mesu s kostmi že 800 lir za kg; če pa si hoče človek privoščiti telečje zrezke, jih mora plačati po 1600 Ur za kg (pred nekaj tedni je bilo to tne_ so še po 1400 lir za kg). Tudi svinjsko meso se je zelo podražilo, saj znaša cena kg mesa (brez kosti) že 1000 lir.
Ko smo si ogiedali te visoke cene, smo se pozanimali tudi pri enem izmed mesarjev za vzroke, ki so privedli do tega povišanja. Po njegovem mnenju leži krivda povišanju cen mesu predvsem v dejstvu, d<a kmetje zelo neradi prodajajo živino. Letos so namreč zelo dobro za. loženi s krmo za živino ter jo zato predajo le, če dobijo zanjo višjo vsoto denarja. Razen tega sra se v zadnjem času povišali še razni davki, ki jih morajo mesarji plačevati, povišale so se prav tako cene wterinar-skim pregledam, trošarinskim davkem, in končno tudi cene najemninam, kar vse je privedlo mesarje do sklepa, da morajo podražiti. Seveda so bUi pri tem takšni mesarji, ki so cene mesu takoj povišali in drugi, ki so zato, da si obdržijo odjemalce. s povišanjem nekoliko počakali. Konično so prišli tudi poelediniji do zaključka, da ne rnorejo obdržat; nižjih cen ter so tudi sami povišali. Tako ima. mo danes v Trstu skoraj povsod približno iste cene.
Lahko rečemo, dta je tukaj nezadovoljstvo obojestransko. Nezadovoljne so gospodinje, ki ne morejo privoščiti svoji družini zadostno količino mesne hrane, nezadovoljni pa so tudi mesarji, ki prodajo v®aj v glavnem manj mesa.
Višanje cen nekaterim življenjskim potrebščinam nf mo. Ve povzročiti drugega kot to, d'a se podražijo tudi druge stvari in to smo mi vedno trdili. Takšen položaj bo postal lahko v kratkem neznosen in nevzdržen i za ubogo prebivalstvo j za trgovce same. S plačami, ki jih sedaj večina delavcev prejema, ne bodo mogli kupovati tako dragih stvari ter se bodo zato omejili 1*. na najbolj nujne, kar
Ddo občutili tudi trgovci.
2. številka Vestnika Radia jugoslovanske cone Trsta
Izšla je druga števRka Vestnika Radia jugoslovanske cone Trsta z raznovrstno vsebino. Med drugim prinaša kroniko slavnosti ob otvoritvi novega oddajnika j govorom pisatelja tovariša Franceta Bevka, članek v spomin Vladimirju Gor-taniu, o osvoboditvi Beograda, o tržaškem Komornem zboru, več lepih fotografij, radijske sporede in druge zanimivosti. Cena je 20 dlin.
pn struni
Organi poverjeništva za notranje zadeve OLO Koper, so izvršili preiskavo v zvezi z avtobusno nesrečo, ki se je pripetila dne 16. oktobra in ugotovili. da se je nesreča pripetila po krivdi šoferja Miheliča Milana. Tehnična preiskav* je u-gotovila, da je bilo vozilo znamke «Mercedes-Benz» ob času nesreče v brezhibnem stanju. Šofer Mihelič Milan je bil pre-dan sodišču.
Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve OLO Koper
sklicati izredne skupščine
Iz pisma enega izmed prizadetih članov tega združenja
Ce zasluži zdrav brezposelni delavec vso podporo in solidarnost prebivalstva v borbi za svoje pravice in interese, potem jo z&služi še tembolj delavec, ki je moral zapustiti delovno mesto zaradi bolezni najpogosteje zaradi tuberkuloze. Takih delavcev, ki so preboleli to težko bolezen, je v Trstu ogromno; na žalost je njihov položaj zelo težak. Svojega prejšnjega dela. ne morejo več opravljati, drugega bolj primernega pa ne dobijo. Tako životarijo ter še prebijajo skozi življenje, vedno v upanju, da bodo končno vendarle naleteli na razumevanje odgovornih krogov, ki bodo poskrbeli za rešitev njihovih tako perečih problemov. Vsi ti delavci so vključeni v združe-nju «Associazione Postsanato-rialeji. ki ima nalogo, boriti se za interese svojih članov. Toda kot kaže. dlani tega združenja z delovanjem sedanjega vodstva niso preveč zadovoljni. Tako lahko vsaj sklepamo iz pisma, ki smo ga prejeli in katerega vsebino bomo v glavnem tudi priobčili. ;	!•
V pismu, ki ga je napisal, L.A., je predvsem poudarjeno, da je položaj delavcev, včlanjenih v omenjenem združenju, nadvse obupen. Delavci sami so se po svojem združenju že večkrat obrnili do odgovornih oblasti, ki pa niso pokazale po* sebnega razumevanja za težko stališče teh. ne še popolnoma zdravih delavcev. Toda to nerazumevanje odgovornih oblasti bi delavcev še tako he bolelo, če bi pri vsem tem ne naleteli na nerazumevanje in premajhno skrb za svoje interese celo pri vodstvu združenja «Asso ciazione Postsanatoriale* samem. Ze večkrat so imeli člani tega namreč priliko opaziti, da se -je vodstvo Z veliko premajhno vnemo trudilo, da bi rešilo vprašanja v korist prizadetih dedavcev. In prav temu premajhnemu interesu vodstva združenja, je po mnenju pisca pripisati veliko število neuspehov v borbi za rešitev raznih perečih vprašanj.
Ker je postal ta položaj že nevzdržen, so se člani združenja odločili, da skličejo izredno skupščino, na kateri bi preučili vse probleme ter ukrenili vse potrebno tudi za njih rešitev. Temu predlogu se je vodstvo združenja z vso odločnost jto uprlo, izgovarjajoč se, da se hočejo «komunisti» polastiti vodstva združenja samega. Pisec poudarja, da ni bil namen nobenega izmed članov polasti, ti se vodstva, temveč da so hoteli na ta način ves položaj raz.
IZPRED SODIŠČA
V odsotnosti obsojena tatica
Ne samo moški temveč tudi ženske se včasih z veseljem spravijo na tujo lastnino in se jim dejanje včasih tudi posreči, prvič zaradi spola samega in drugič zaradi ljubke zunanjosti. So sicer redki primeri, vendar se v velikem mestu, kot je naše. pripeti marsikaj.
Ena izmed takih žensk je brez dvoma 32-letna Coslovich Irma por, Cherin iz Vrdelske ulice, ki je policiji in sodišču že precej znana. Kaže pa, da ni samo našim oblastem znana, kajti tudi V Italiji jo morajo pošteno poznati, saj je trenutno v je^i v Tržiču ter bo spuščena zopet vsaj na začasno svobodo šele po 13.7. prihodnjega leta. Zaradi tega je bila na razpravi odsotna. Javni tožilec jo je obtožil dveh tatvin, in sicer, da je 20.6.1950 odšla skupno z neko žensko, verjetno s svojo sestro, v zlatarno Norme Trevisan z namenom, da bi kupila zlat obesek. Medtem ko se je prodajalka trudila in ji razkazovala razne vrste zlatnine, je Coslovicheva izrabila njeno prezaposlenost In nepazljivost ter iz nekega predala odprte železne blagajne ukradlo dve zlati zapestnici v vrednosti 88.000 lir, S plenom v žepu se je Coslovicheva poslovila od prodajalke, češ da ni zadovoljna. Brez dvoma bi odnesla pete, da se ni takrat lastnica zavedla tatvine, Poklicala je obe
ženski zopet v trgovino in brez ovinkov povedaia svoje mnenje. Tedaj je tatica neslišno potegnila iz žepa zapestnici ter ju položila na mizo. Seveda se je stvar končala na polletji in Tre-visanova je brez premišljanja pokazala na Ccislovichevo kot tatico. Zmotiti se ni mogla, je potrdila Trevisan, ker je bila Coslovicheva tedaj v drugem stanju. Zaradi tega dejstva je niso zaprli Cez sedem dni pa je zopet poskusila svojo srečo, vendar tudi tokrat ji ni uspelo. Iz trgovine Giovannija Dor-nija iz Ul. Mazzini je ukradla strojček za ekspresno kavo v vrednosti 6.000 lir, ga skrila in hotela oditi. Toda prodajalka je stekla za, njo, in javila naj-bližnjemu agentu upravne policije, ki je žensko aretiral. Tu. di to pot se je rešila zapora zaradi svojega stanja.
Sele sedaj je sodišče h 'telo razpravljati primer nepoboljš-šljive tatice, vendar nje ni bilo nikjer. Po dolgem iskanju so končno le dobili obvestilo, da je na varnem, to je, za rešetkami. Zensko so kljub temu obsodili n* 7 mesecev zapora in na plačilo 14 000 lir globe ter jih bo morala odsedeti, čim jo bodo odpustili iz tržiške kaznilnice.
Predsednik: Zulmin; javni to. žilec: Amodeo; zapisnikar: Ne-ri; obramba: adv. SUuelhoff.
čistiti. Zato sg jim zdi ravnanje vodstva krivično in brez vsake podlage. Ob koncu poziva pisec ponovno vodstvo, da spremeni svoje dosedanje stališče ter pristane na sklicanje skupščine, ki bi pomenila v tem trenutku velik korak naprej v borbi prizadetih delavcev za njihove pravice.
V rafineriji Aquila se je vdrla streha pod nošami delavcev
Z osebnim avtom direktorja rafinerije «Aquila» so nekaj pred 17. uro pripeljali v bolni, co 42-letnega- Marija Suppanija iz Ul. Castalunga 234, ki je bil zaradi rane na bradi in raznih poškodb na čelu, ličnih kosteh, prstih in zaradi lažjega omotičnega stanja sprejet na opazovalnem oddelku s prognozo 10 dni in 29-letnega Giuseppeja Bernardija iz Milj, kateremu pa so nudili samo prvo pomoč in mu izprali rano na zatilniku. Oba sta izjavila, da jima je med delom na strehi neke bara. ke y rafineriji «Aquila» nepričakovano zmanjkalo tal pod nogami in sta: zletela kake 3 metre niže.
deluje v Podipomem društvu. Koliko otrok, slaibotnih na pljučih je preko našega Podpornega društva dlobilo zatočišče v različnih okrevališčih, kjer so si ob dobri hrani in na dobrem zraku utrdili svoje slabotno zdravje.
Neštetim posameznikom pomaga Podiporno diruštvo pri zdravljenju v različnih sanatorijih. Mnogi posebno potrebni so dobili od Podpornega tiru-štva tako zdravstveno kakor tudi materialno pomoč.
Podporno društvo vzdržuje tudi ambulanto v Lonjerju, kamor tedensko prihaja zdravnik in nudi pomoč potrebnimi. Mnogo invalidov iz narodnoosvobo-dlilne borbe. ie dobilo brezplačno zdravniško jn drugo pomoč.
Do nedavnega je tržaško Pod." porno društvo vzdrževalo tudi Dečji dtom v Portorožu, kjer so dobile drugi dom sirote in otroci. katerih starši so v zelo slabem gmotnem položaju.
Da je Podporno društvo kos vsem tem velikim nalogam, se rpora stalno boriti z mnogimi materialnimi težavami. Zato se tudi obrača na vse zavedne demokratične prebivalce STQ, da sie, ga spomnijo ob najrazličnejših prilikah z različnimi darovi, bodisi v denarju, obleki ali hrani, kajti potrebe so vsak dan večje, človečanska dolžnost pa je. da v teh težkih ekonomskih prilikah po svojih možnostih podpremo najpotrebnejše.
Medež olja na cesti povzročil padec vozila
Dva študenta iz Palmanove in sicer 21-letni Enzo Liberali in 20-letni .Renzo Turchetti sta se včeraj popoldne vozila na «Vespi» po Largo Barriera Vec. chia. Nepričakovano pa je vozilo zdrsnilo in oba sta zletela na tla. Oba sta takoj vstala in ugotovila, da je madež olja na tlaku povzročil nezgodo. Medr tem ko je ostal Liberali nepoškodovan, se je moral Turchet. ti oglasiti v bolnici, kjer so mu izprali rano na bradi. Študenta sta lahko nadaljevala pot do doma, kjer sg bo moral ranjenec zdraviti kakih 7 dni.
SLOVENSKO MR0UMI GLEDALIŠČE
za Tržaško
V SOBOTO 20. OKTOBRA 1951 ob 20. uri gostov*!*
na KONTOVELU
z dramo Miroslava Krleže
„ GOSPODA GLE1BJUEVI“
Za mladino neprimerno.
Gledališče Verdi
Prihodnji torek bo koncert, na katerem bodo nastopili trio Trst in orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom L. Toffola. Na sporedu so: Schubert: Simfonija št. 8 (nedovršena), Beethoven: Trojen koncert op. 56 za violino, čelo, klavir in orkester; Ghedini: «Koncert albatrosa® (nov za Trst) za violino, Celo, klavir, orkester in recitatorja.
Pri gledališki blagajni se začne jutri p ročaja vstopnic za napovedani koncert.
DELAVCI, poslušajte danes zvečer ob 20.15 na Radio Trst-jugoslovanska cona B. Petronla: «0 sporu pristaui-šklh delavcev in o prihodnji sindikalni konferenci#.
SHPZ
Seja glavnega odbora SHPZ bo v sredo 24. oktobra ob 16. uri
in ne kot je bilo javljeno v torek 23. oktobra. Seja bo v novih prostorih Prosvetne zveze v Ulici Roma 15-11.
SHPZ
se je preselila
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza se je preselila iz prostorov na Korzu Garibaldi 4 v prostore v Ulici Roma 15, II.
Drugi koncert Glasbene Matic«
GLASBENA maT^.A^ TRSTU priredi v oktobra ob 21. uri v toriju v Trstu
koncert
.pianista ANTONA TROS" violinista KARLA
Na sporedu so' Beethovna, Meno«1 ^ Chopina, Bralmosa*
De Falle in Bravnicarj*
Vabila so na razpol^>. veži tiskarne, Ul. jj, čiška 20 (pritličje' » do 13. in od 1*- &	'	#
Člani dobijo 1» ^ dežu Glasbene Martiče |( sv. Frančiška 22, '• do 12. ure.
Tatvina starega železa
Šestintridesetletni Umbert0 Sabini iz Rocola je včeraj javil policiji, da so mu neznani tatovi v raznih časovnih presledkih ukra.dlj s travnika, ki je nedaleč od njegove hiše, približno 120 kg st-rega žel* za v škupnj vrednosti 30.000 lir.
Kominformistični izzivač dobil kloluto
Kominformistični izzivač Ezio Zuzig je že večkrat izzival ljudi in pljuval za njimi ter si je moral le njihovi jobov-ki potrpežljivosti zahvaliti, da je ni doslej izkupil. Včeraj je na stopnišču v tiskarni Založništva tržaškega tiska izzival in žalil Luciana Fabiana, uslužbenca tiskarne, ko je skupno z drugimi uradniki odhajal iz poslopja. Ko mu ie Zuzig preklel celo mater, je’ Fabian izgubil potrpljenje ter mu prisolil zaušnico. Ker ga je Zuzig prijavil je policija Fabiana začasno priprla.
Padec 80-letne ženske
Kljub temu da je 80-letna E-milia Godina iz Ul. Capitolina 15 že predvčerajšnjim zvečer padla na stopnicah stanovanja in se resno poškodovala, se je šele včeraj pozno popoldne javila v bolnici, kjer so jo takoj sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 40 dni, če seveda ne bo komplikacij. Žena sl je namreč med padcem zlomila stegnenico in si poškodovala ramo.
V todafrn tnnutkn preprečena nesreča
Otrok izza tanka ood tovornik
Skakanje in tekanj*, otrok preko cest je prav gotovo eden izmed problemov, ki bi ga morali rešiti in to v njihovo korist Otfok ne bi smel nikoli sam na cesto, medtem ko bi za igro določili posebne prostore, kjer bi bili otroci pod stalnim nadzorstvom in ne bi nikakor izpostavljali svoja in drugih življenja. Otroci ne pazijo na promet in se zaletijo preko ceste, četudi je v bližini kako vozilo. V Rojanu se je včeraj zgodila podobna nesreča, ki se k sreči po zaslugi prisebnega šoferja ni končala za 8-letnega Gina Biaginija, stanujočega v Rojanu, tragično. Bilo je nekaj minut pred osmo, ko je po ulici vozil težak tank in istočasno tudi ameriški vojaški tovornik, katerega šofer je takoj zmanjšal hitrost, da bi dal prednost težkemu vojnemu vozilu, Prav tedaj pa je mladi Gino, ki je hotel verjetno steči v šolo, skočil mimo tanka in se znašel pred tovornikom. Šofer je imel toliko prisotnosti duha, da je hitro zavrt in istočasno zavil na stran, vendar je kljub temu oplazil otroka in ga podrl na tla. Sošolci, ki so bili priča nezgode, so stekli po učiteljico 44-letno Anno Cattai, ki je o-troku priskočila na pomoč v pričakovanju rešilnega avta, ki je otroka odpeljal v bolnico. Zaradi manjših poškodb so fanta pridržali na opazovalnem oddelku in upajo, da ga bo v petnajstih dneh zapustil.
Na katinarski cesti trčil motor v kolo
Šestinštiridesetletni Jože Trebeč, stanujoč v Ul. della Guar-dia 37, je mirno vozil s svojo «Gilero 250» po Reški cesti pro. ti Katinari in je v višini križišča z Ul. delle Campanelle prehitel avtobus. V njegovo smolo je tedaj zavozil s kolesom iz UL delle Campanelle na isto cesto tudi 38-letni Edvard De-march, ki mu je nepričakovano prekrižal pot. Trčenje je bilo tako neizogibno. Motociklist kakor tudi kolesar sta zletela na tla, vendar se je samo Demarch nekoliko potolkel In ranil po obeh nogah. Z osebnim avtom, ki je tedaj privozil mimo, so Demarcha odpeljali v bolnico, kjer so mu Izprali in obvezali ranjene ude, nakar so ga * 6 dnevnim dopustom odposlali domov. Kolo je utrpelo precejšnjo škodo.
	
Z GORIŠKEGA	
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA	ODBORA
Končno so pristali na gi palače socialnega skrbstva na '	radnjo [ravniku
PDT
Odhod za izlet na nedeljo 21. t.m. ob od začetka Ul. F, Seve™ Priporočamo točnost.
Izlet motocikli^,*
Pripravljalni odfcpf	rpisj
v Skednju je podaljša vanja za izlet na	* K
vanja za izlet na — - ije Vpisovanje in iniorm« K stilni «Pri belem MnJ Skednju.
« * *	t[tiW
Simpatizerji	j
Trst priredijo 28. t. • ga v Sežano. Vpisova1^, jj,
ZDTV, Ulica MachiaV še danes.
Za nabrežioske «»- v*
Za izletnike, ki
potuje^
boto 20. t.m. v *on>W. g 30, avtobus l: Sesijana	Ijf
SUvenee pri aGospodi brežini ob 6.40, za 6.43 s trga. Za mot°r^.;£ih. nvesto ob 7.30 pri
od i .ju	*„tin
V nedeljo odpelje	30, itj
ius iz Sempolaja 00 ■ ;vtijK a ob 5A~j«ce O
jolajske P' ri izpr,vci O
.Pri«
bus
brežine ki pelje še tuje ob 7. uri hiše: Nabrežinski <■-	,
se odpeljejo z kinodvorane v Na»r jj0 l j uri. Za motoriste »A »• “ no mesto pri FrnetiCU
Preden so pričeli s prouče-1 na pol pomečkanega avtomobi-vanjem dnevnega reda, so od- la stopili na smrt prestrašeni, bonniki na svoji zadnji seji1 toda nepoškodovani. Škodo, ki sprejeli povabilo župana iz I jo je utrpel avtomobil, cenijo Sirmiona in sklenili, da bodo nad 200 tisoč lir. na otvoritvi spomenika vsem padlim našo občino zastopali župan in dva odbornika.
Nato so sprejeli . sledeče sklepe: obnovitev najemniške pogodbe z Zvezo lovcev za občinska lovišča: nabava oblek za cestarje; prispevek sirotam, ki so na račun občine v siro-tišču Sv. Jožefa za dobo, ki so jo preživele na počitniški koloniji v gorah; pogodba za odstop občinskega otroškega vrtca v Standrežu ustanovi Italia Re-denta; prispevek 250.000 lir ambulatoriju za zdravniško pomoč srednješolskim dijakom za leto 1951-52. Pred zaključkom so odborniki še enkrat natančno proučili načrt za gradnjo palače socialnega skrbstva na Travniku. Odbor je pristal na gradnjo, za katero bo socialno skrbstvo potrosilo okrog 200 milijonov lir in izrazil upanje, da bo na gradnjo pristala tudi občinska gradbena komisija.
Kot znano. Je občinski odbor pred meseci zavrnil načrt socialnega skrbstva, ki predvideva gradnjo palače za svoje uslužbence na prostoru pri cerkvi, češ da je edino prostor kraj cerkve, ki daje Travniku značaj trga. Odobritev načrta je zavrnil tudi občinski svet.
Ker niso na tej seji utegnili pretresti vseh točk dnevnega red, so se odborniki zopet sestali sinoči ob 18.
Prometna nesreča
Na želežniškem prehodu na Tržaški cesti, kjer na vzboklini ceste teče Bedaj mrtva železniška proga, se je doslej pripetilo že mnogo nesreč. Zlasti tuji avtomobilisti, ki ne poznajo ceste in ne opazijo ob strani znaka, ki opozarja na vzbokli-no, nadaljujejo svojo pot po na videz ravni in lepi cesti z vso brzino. Naglo privozijo na vzbokliano in zgodi se, da jim vozilo nadaljuje pot po zraku. Tako se je pred dvema letoma zgodilo znanemu tržaškemu kirurgu, ki je z avtomobilom naglo vozil proti Gorici, ker ga je tu čakala nujna operacija. Avtomobil mu je na tem nesrečnem kraju zapustil cesto in zletel na bližnje polje.
Tako se je včeraj zgodilo tudi 31-letnemu Ghio Gildu iz Sampierdarene. V svojem «Fiat 1400» sta sedela še dva potnika, ki jih je Ghio sprejel v svoje vozilo n» cesti pri Gabri-jah. Vozilo se je ustavilo ob obcestnem kamnu in se pri tem znatno poškodovalo. Srečno so jo odnesli vsi potniki, ki so iz
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Na svoji zadnji seji 17. t. m. je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom podprefekta dr. Pasqualija sprejel pied drugimi sledeče sklepe:
Občina Gorica: dobava kruha delovnemu centru za brezposelne — odobreno razen popravka občinskega sveta: gradnja odtočnega nabiralnika na Placuti; posojilo 9 milijonov od blagajne DDPP.
Nadalje so zavrnili priziv proti zavrnitvi trgovske obrt-nice Poggija Jurija in Nanuta Ladislava iz Gorice. Sprejeli so pa_ priziv Gulin Angele.
Občina Tržič: izredna podpora mezdnemu delavcu Supanči. ču Alfredu: uveljavitev zakona o plačilu občinskih nameščencev na potovanju ali v primeru premestitve.
Občina Krmin:	prispevek
mestnemu odboru za sejem sv, Ivana.
Državni prispevek za prenos padlih
Uradni list št. 236 z dne 13. t. m. objavlja zakon predsednika republike z dne 22. avgusta 1951 št. 1063, ki določa rok za predložitev prošenj za državni prispevek vsem onim, ki nameravajo prenesti trupla v vojni ali osvobodilni borbi padlih svojcev na domača pokopališča.
Prošnje za prenos padlih v vojni ali osvobodilni borbi je nasloviti obrambnemu ministrstvu (Comissione generale ono-ranze ai caduti) in jih je čas vložiti eno leto po objavi omenjenega zakona.
Nadalje lahko obnovijo prošnjo v tej zvezi vsi oni, ki so že zaprosili za državni prispevek in ga jim je ministrstvo odobrilo in ga niso zaradi zakona z dne 17. aprila 1948 mogli uporabiti.
•m
ROJSTVA, SMRTI IN y
Dr:e 18. oktot>ra s' L pi» rodilo 5 otrok, P°r"* umrlo pa je 6 osen.
POROČILI SO SE:
Gic/vanni Busevhian >n	$
Antonia Chervatm, jviija s Giordano Fonda m » cesca C.rella, kapl*T jn ske Paul P. Mancicn n ja Liliana Heg«efilt ^ivll^|Cotj' Alberto Bevilacgua	j<j,	K ^
Zuban, uradnik Ferr“	co^jt
ik ln gospodinja pomorščak Mario R te K,jrf lavka Paola Corren	< j.
Giuseppe Tomba	r^V
Romana Albina ^ podifcl* S' Savino GaUo in t^LiiiJ^ Madricardo, inžen>r^a M. p Cardi in uradni«	pa«1'/
se, ognjegasec umb Bocc°'ra prodajalka Lucla injca h C/ Mtrio Peršič in “I? fien3t?. It na Vittori, uradni« can2f‘^;li«t pellaro in uradnKi(}o f cr, mehanik
uradnica V>'ln>a	M,	-
co- 83-ie‘J? gi-1*,,
BrazzsfoUi vd. ®^fjasS 76-letni Alberto-
šeher, mehanik olli<arzi' in uradnica Vilma	jjg
UMRLI
razzafom »-•	,
Maria Bacarcich
-	71-1C^
Vutorio PelIU°n' ,.,.i*tn> demo Crovetto,
Raguzzi por. Bruc«*
Planinci, vsi na jesenski izlet!
Slovensko planin ko društvo v Gorici vabi vse planinke in planince ter ljubitelje narave izlet, ki bo v nedeljo 21. t. m. na Krminsko goro. Krmin-ska gora nudi krasen razgled slikovitosti narave v jeseni.
Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. Voznina stane 150 lir. Odhod z avtobusom ob 13.3Q a Travnika.
v A B I ^
V občnif
na rednt
Kmečke zv K
Upravni odb°r. zveze v Trstu, y občni zbor zvez« , e*, dne 21. oktobra	^
uri dopoldme	#
«Prvi maji). »tr,~ diiella 7-	.
Dnevni
1. Poročil0 P .p,	^ tajnika in bi»«*j
2. Poročilo ^Diskusija-
4. Raarešnica odboru. n<>ve<a ^
5. Volitev
t*>?,
Ce občni zboruj* , fen ob prve« pei*%. sklepčen ur0 .^1^ -
vsakem števil^ ^ Člani se pati po drui
morajo v te®
“ati	.
vendar nC. V& oblatfenec i**1 0fi
pooWaBOPBAVN> 0	,
kakšno
nedelje občm *
truma
19. oktobra 1951'
LgfjANSKE JECE V INTERNACIJO WA USTICO
Hvala za take
pečitnice!
«t svet	trenutJcu svobod- I na lestvah in garah prinašali
M zoira vsp	i	,	«	,	.
^•.Obwožu^ m,- bllb ko bii jj m. Teda
ujemo se in r»e-
Hi se“‘r.r‘j’ bi Se 1 le oborožit jemo
sebe in pcmaga
2bt>Q.
«10
Mi
J?
v sedanj,
Hi	Zhlm	.1	—	   c---------
"e sile Ohm^'SP'	r.ulcti i:-	i od lakote, nesnage in raznih
tu?emo se ™ ne. bolezni umrle ljudi ter jih polagali kot drva na betonska tla male mrtvašnice. Tam so ležali mrliči, skrčeni in umazani, in dolgo čakali na pogreb, žive na njih pa so bile neštete uši. — Med pregnanci je bila razširjena čudna bolezen. Tudi krepkim mladeničem so začele otekati noge, najprej do gležnja, potem d0 kolen, a če je oteklina prešla na roke in glavo, je bilo življenje v največji nevarnosti. Mnogi so umrli že v nekaj dneh, drugi pa so se vlačili vsi zabuhli okrog tedne in tedne.
Ko nas zdaj Italijani opominjajo na dolžnost hvaležnosti, bi se vsi nekdanji interniranci z Ustice radi zahvalili za «počitnice». To pa ni mogoče, kajti premnogi so ostali kar tam, kjer jim je bilo «prelepo in predobro«, precej pa jih je pozneje podleglo bolezni, ki so jo dobili na Ustici. —tg
^bodncT,,,,	swf" da ,e
'cin *.. v m°čn?jše medna-kojj	smo jih kdaj
W1 P^} poznali.
J£““U ot°k Ustica, ki C ^daljen. od Palerma in *oka ■ 2adniei?a Liparskega *6iskn I(ma1,Že starodavno su-fctju	radlcUo.	V osmem sto.
ini6li	Saraceni tam
dolg-	in svoj vojni plen
* b*' otok zatoči-* letarazbojnikov, a ko 4U76V,talija	tja
Padi; Tnrt- niSte’ s0 ilh na' Dost *	ln odpeljali v suž-
it E “* ,«* lota 1768, ko se so j, ° u nnedila naselbina, Itaznjeno . Itali3e pošiljali tja Kmalu i * b'n druge PreSnance.
na otoku več in-
^ v v.v. ni-
^ fev kot svobodnih ljudi. V Jani so prišli če tv,. "° Prvi Slovenci v za-t«ai j. ar^a 1W2, našli pa so i«	tisoč internirancev
itiacj;. j JeJn Crne gore. Dal-^ W- Primorja. Nad dva
'‘fesskih Je, bi3c> tam 4ud* tta-Jdatijj kriminalcev in še
tujcev skupina »sumljivih« jih nr,iLaZ,nih narodnosti, ki so po Italiji’ iti in - le bilo 14 narodno-tl	njimi niti Azijatov
Ta velikanska nad tiso. 'nternirancev, nekaj <*v	-	- - -
kih 300 me’ P°tem Pa še ka-jev,	agent°v in karabinjer-
<olg	P°ve. da otok, ki je
širok Ba °,tri in Pol kilometre, Po 0bli„a a in P°1 kilometra. Prirnej. enosti ni mogel najti lat "a VSera svetu-tvobodo:ranc’ na Ustici so bili S kaitSam° bd iutra do ve-Htll v .-i! ^večer so jih zaklele ali « ° Irnenovane kamero. ?' tez J* v ,2asebne'hiše. a tu-ieča, k-;?.11 if b*l otok za njih •Peja .	* “limite confinati« —
ka. rtšea je bila zelo oz-^ Se, rpZ i° je prekoračil da 'itio ohi !Iri0' med strašno vro-tl&nj* U v morju, je bil
svobodnih prebival-
Ljubljana dobiva novo lice
Stara gostilna “Figovec,, izginila • Predor pod Ljubljanskim gradom - Kulturno življenje - Knjige v ljubljanskih izložbah
Ko se z ljubljanske postaje s tramvajem pelješ proti pošti, moraš prj znanj gostilni »Figovec« vožnjo prekiniti. Na Tyrševi cesti vse tja do pošte je, namreč zelo živahno. Cesto temeljito popravljajo in urejujejo. Kjer je bila starinska gostilna «Figovec», je sediaj sa. mo še kup ruševin, ki jih naglo odstranjujejo. Prav tako so se lotili podiranja dveh starih hiš, ki sta poleg omenjene gostilne na Tvrševi cesti tvorili vogal in ovirali promet ter kvarili tste-tiko Tyrševe ceste. Delo naglo naprediuje in urejen je že del betonske podlage za tramvajsko progo. Vsak dlan pa šte. vilni radovedneži opazujejo, kako s traktorji podirajo kar cele stene dVeh hiš, o katerih ne
pozno v noč. Ct. ne bo dela ovi. ralo vreme, računajo, da bo najkasneje do konca novembra ta del ceste urejen in asfaltiran in bo po njej zopet stekel tramvaj: Tyrševa cesta bo s tem mnogo pridobila na lepoti. Ker smo že pri cestah, naj omenimo še urejevanje in širjenje ceste v Šiški, kjer bodo morali odstraniti staro samostansko cerkvico, ker dela tam cesta oster, za promet nevaren ovinek. Delo je tudi tu v polnem tsku.
Pred kratkim pa je podjetje »Slovenija . ceste« začelo graditi predor pod Ljubljanskim gradom, in sicer iz Streliške uliefe do Karlovške ceste na nasprotni strani. Do sedaj so izkopali že nad dvajset rr.etrov rova.
bo kmalu več sledu. Na sploš- V kratkem pa se baje pri-
Vetika dela za ureditev in razširitev Tyrševe ceste, ki bo postala najlepša ljubljanska ulica.
no pa sg pritožujejo nad pomanjkanjem delovnih moči, čeprav dela vsak dan razen red-I nih tud; 30 do 40 prostovoljnih j dlelavcev in se delo nadaljuje
OPERJENI POTNIKI DVAKRAT NA LETO ČEZ BRITANSKE OTOKE
-	—---—........              ■.4------
anka preseljevanja ptic
>4jla5 v - ■
^rišA- a deset dni zaprt v
tofu Se ern zaporu. Temu za-VStiu ,tJ-e. re'cl° «iosso». V slo. ki Jl' fasso — jama. Usti.
§rdota» b-1 res prava ja' . m zlobe. Da se
V aesaaga ni v njem ni->jevaua’. temveo vedno jknskiK, Je'' skrl5ela % p, n kriminalcev. Krimi-
■ 'htost50 tudi ,VSO °SSSlbiino
Objesfn SU.“ z nesna8°- v A>iti ,. .. tn°st: in hudobiji .
e r-i,!, ?a trgu izpod paz-
tudi
tnost: in ljudobiji je
Britanski otoki ležijo zlasti ugodno za Opazovanje selitvenega pojava ptic, ker jih preletijo milijoni operjenih potnikov dvakrat na leto: prvič pomladi, ko letijo proti severu, da med arktičnim in srednjeevropskim poletjem gnezdijo, in drugič ko se vračajo proti jugu proti, krajem, kjer prezimujejo.
Gotovo. ste se vsi kdaj nedoločno vprašali:	«Kaj pa je
vzrok temu preseljevanju? In kaj žene ptice, da se odpravijo na pot? Kako lahko tak mali živeči strojček, kot je mala ptica selilka, zdrži taka dolga potovanja in kako. da pozna tako dobro pot?«
Vse to so vprašanja, ki si jih je človek postavljal, odkar se
S pritiskom na električno stikalo kontrolirajo selitev vtič proti severu - Raziskovanja znanstvene odprave na Arktiki - Spolni hormoni ženeio ptice po svetu
je začel vpraševati. Znano je, kako pogosto sveto pismo omenja selitev ptic; naj navedemo sam0 sledeči primer:	«Ker	je
zdaj zima minila in čas velikega dežja prenehal, rastejo cvet. lice na zemlji, napočil je čas pesmi in po naših krajih že slišimo glas grlice«.
Sest stoletij pred n.št je pisal Anakreont stihe o selitvi ptic in o času njihovega porajanja; in naravno sta mnogo o tem
m !%u'V*ekel šžeP« uši %h ‘osedu na obleko. Nelo i'apah i.im je uši kar če 'n ie snažen člo-«Hi, ta^e. btoral prebivati z
to'	uiok je brez vo-
«ekd-S° dovažali iz Paler-
s:'
Poln uši.
- ’	1)0 dvakrat na te-
«0 s
Vodcv
%
so angleške bombe
sle
v°d v Palermu,, so
rt" 14 (Lin°1Žice Ua vodo tudi
% v°ni- Int.
> Sta,f°lgih vrstah
k H 1 s° jo	zalo?e vode,
|, Liter71^®Ljali Prejšnji par.
v n!erniranci so vsak Rih vrstah ure in Pred cisterno, v ka-
tiilti. J0
M veiLV0da na dan ie bi'
b vedei , redkost in človek »I1 bi j« ,J ,naj 2 Pio stori. -. arPei . mil. ker do morja Hi! la' da straSna žeja ga je
Vos ^dar J° ie takoi VSo po* lk?°' Je t, P' bil° Parnika z fe s tior,,. * kuhinja uporab-“ °b ^sko vodo. Zajemali so
K« fvk	vv-rMu.
mrvi'?’ fePrav so tam )j 's ra,Š..L. 'z sestreljenih
i brana, nezdrava bi-K-**®* n, Povsod razširjena °ki veri^naRa so bili glavni It t^irano^0 ve,5ie umrljivosti in 'V kameronov, 'z ambulance so kar
Počitek.
i^nimiva vsebina nove knjige
‘Rografshega vestnika
Geo^‘mv3e izšla XXIII. a Za «a Ra vestnika, Ni Vede ?®°8rafijo in so-X dri,ga i2daia Gel3-V> Ci‘vo v Ljubljani. SU,Mesto a’ izhaja začas.
itt Posameznih štirih
Vrsto' °bjavl3a na 272 ,.N. **> ra2n°v. strokovnih raz-
K >dnem poročn.
.stk ®Pis ,m, >nestu je objav-
Svšš oph)JanJ5a (Geološki in jNa' *U to'«„ °,t Pravi ured-C dr’ Dtarve* bna nova raz-
v Ir i'»arvek '■vua nova raz-erk0 . Poročilo, ki ga $	hldrcr
^ ^ svoio in Potrebe Pt , »oroanL0 nenadno smrt-
SK
kraškem
Ikvs AlKova'')‘«Ve' Ka>ror de-Vhflvtmona &o tudi raz-4Nfea SaRa n! ka Pliocen-
^ 7 SL tls,U del slo-
^	Itaiii'	k*	je
**	kalili	bilo
m Wogršnfi Zarad‘ te-ie^Hiihtožnosti fi niso ime-tjl i? z Tudi q da bi Ra
|Vat°zar Ile-
Svinja J n°v0 snov. vave t .Povedeta
*°tlma in Iva-
na Rakovca k Julijskih Alp.
Roman Savnik je objavil za nas še zlasti zanimiv spis So-larstvo Savrinskega primorja. («Savrinsko primorje«, pravi avtor, «obsega jugozahodni rob slovenskega ozemlja. Pokrajina zavzema kos tako zvane «rume. ne» Istre, ki se razprostira od Plominske drage ob Kvameru preko osrčja polotoka do Tržaškega zaliva«). K tej razpravi se bomo v našem listu še povrnili.
Zgodovinar Milko Kos je napisal razpravo Starejša in mlaj. ša naselja okoli Ljubljane; v knjigi pa sodeluje tudi priro-dopisec Maks Wraber z obširnim spisom Gozdna vegetacijska slika in gozdnogojitveni problemi Prekmurja.
V zaglavju Obzornik je Svetozar Ilešič napisal nekrologa profesorjema Jožetu Kosmatinu, ki je letos na tragičen način izgubil življenje, ko ga je naraslo kraško vodovje odneslo v divje kraško podzemlje pri Pazinu, in pa še tudi mlademu Francu Kolariču, ki ga je pobrala tuberkuloza. Ilešič nadalje objavlja Nadaljevanje diskusije p fizični geografiji v Sovjetski zvezi in sestavek Stetie prebivalstva v ZDA dne 1. aprila 1950. Stane Zrimec pa piše o statistiki v okviru OZN in njenih ustanov. Svetozar Ilešič, Anton Melik, Cene Ma-
paleogeografiji lovrh, Vladimir Kokole, Ivan Gams in Vladimir Klemenčič poročajo o raznih novih knjigah domačih in tujih avtorjev.
Skoraj vse razprave so o-premljene s kartami, diagrami ali slikami; ob koncu pa je vsaki dodan povzetek v angleščini ali pa v francoščini. Vsekakor se more Geografski vest. nik tudi pred zunanjim svetom dostojno predstaviti.
pisala tudi Aristotel in kasneje Plinij.
Skozi stoletja in stoletja so modrijani in izobraženci splošno mislili, da navaja le sprememba temperature ptice, da odletijo v kraje, ki so bolj primerni za njihovo množenje in prehranjevanje. Z razvojem moderne znanosti, pa taka preprosta razlaga m mogla dolgo držati; jn tako je v začetku na. šega stoletja znani naravoslovec Sharpey-Schafer v časopisu «Narava» postavil teorijo, da povzroča mogoče sprememba dolžine dneva selitveno gibanje. Vsi so že takrat poznali izredno točnost začetka potova. nja ptic in zdelo se je, da je edino dolgost dneva dovolj stalen pojav, ki lahko razloži to točnost. Čeprav je od leta 1824 Jenner, znan po izumu seruma proti kozam, trdil, da so določene redno se pojavljajoče spremembe v obnavlialnih organih tista stvar, ki žene ptice k preseljevanju, je temu oporekal Sharpey-Schafer. češ da so bili obnavljalni organi ptic še zelo majhni, ko so ptice dosegle svoj cilj potovanja. Pred okoli 25 leti je mladi naravoslovec Wil-Iiam Robert iz Alberte izvršil nekaj pomembnih poizkusov, ki so postali mejnik v slovstvu o preseljevanju ptic in o časih porajanja ptic sploh. Rowan je ujel večje število ščin-kovcev, jih osvetlil z določeno dodatno količino električne svetlobe in dokazal, da lahko samo s pritiskom na električno stikalo kontrolira selitev ptic proti severu. Ugotovil je, da So ptice, ki jih je obsegala dodatna svetloba, začele sredi zime peti, kazale so svatbeno težnjo in selilne namene celo do temperature 15f pod ničlo. In opazovanje je odkrilo. da so se njihovi obnavljalni organi istočasno ogromno razvili.
Medtem so fiziologi posvetili ogromno zanimanja obnavljal-nim razvojem ptic. Potrebno proučevanie endokrinih žlez je bilo v polnem teku. Endokrine žleze so tiste žleze, ki se izločajo notranje naravnost v cirkularen sistem, tako da izlo-čino nosi kri s seboj v svojem obtoku; tako te izločine ali hormoni kmalu dosežejo druge žleze ali sestavo in vplivajo na nje. Ena najvažnejših teh malih endokrinih žlez je sprednja sluzasta žleza, ki leži pri raznih živalih in tudi pri človeku tik pod možgani in nad ustnim nebom. Poskusi so pokazali, da se je takoj, ko je svetloba dosegla oko živali ali pa je njen živčni sistem dosegel drugačen dražljaj, podnet prenesel na del možgan tik nad sprednjo sluzasto žlezo in je ta žleza kaj kmalu sama začela proizvajati svojo izločino; ta izločina dose-že po krvi spolne organe: ti se nato razvijejo in proizvajajo spolne hormone; in zdi se, da v tem trenutku začne ptica svoje potovanje, ki jo vodi če-sto več tisoč km daleč.
Z določenimi pridržki se je zdela ta domneva dovoli razumna. Toda kmalu se je ceia vrsta znanstvenikov uprla tej teoriji češ da se obnavljalni organi’
PREJELI SMO:	____________
Geografski vestnik. Časopis za ptic pač pomladi par stokrat
geografijo in sorodne vede. Izdalo Geografsko društvo v Ljubljani. Letnik XXIII. Ljubljana 1951.
NOVI TIPI AVTOMOBILOV
Tovarna avtomobilov TAM iiz Tezna pri Mariboru preizkuša nov model tovornega avtomobila opremljenega z Diesel-motorjem. Prav tako imajo v načrtu nov potniški cenen avtomobil, ki ga bodo pričeli delati za potrebe prebivalstva.
GRADNJA TOVARNE ALKOHOLA
Blizu tovarne celuloze v Pri-jedoru so pričeli graditi novo tovarno alkohola. Ta novi in-dustrijski obrat bo izrabljal odo padlke pri proizvodnji celuloze in bo proizvajal 11.000 hektolitrov alkohola na leto.
razvijejo, da pa so — kakor je dokazano — še zelo drobni ko se začne selitev. Trdili so,' da nimajo torej spolni hormoni s selitvijo ničesar skupnega. Znano je bilo, da naberejo ptice selilke pred odhodom v svojem telesu izredno količino maščo-be; tako so — naj mi bo dovoljeno, da pri tej točki stvari znatno poenostavim — nekateri trdili, da so te maščobne zaloge na neki način vzrok selitve, čeprav niso glede kemične sestave maščobe ničesar posebnega odkrili. Drugi so spet dokazovali, da mora biti vzrok potovanja ptic, ako ga ne po-vzročajo spolni hormoni, pač kje drugje in da je tista mala žleza v lobanji lahko ravno tako verjeten vzrok kot vsaka druga stvar. Tako je začela ve 1 jati sprednja sluzasta žleza ki so jo V tolikšni meri obdelali vsaj v slovstvu, veljati kot rešitev uganke, čeprav niso vsi
tega pazljivo preučili. Neki na. ravoslovec je postavil domnevo tako imenovane »žlezne ure«, ki da v določenem trenutku ptici znak za odhod. To misel pa je y' celoti ovrgel Baker v Oxfordu, ki je trdil sledeče: «Ce bi se ta »žlezna ura« ptice iz zadnje ledene dobe, ki se je razmnoževala pomladi, spreminjala na leto samo za neskončno majhen čas šest minut, bi se ta ptica zdaj morala razmnoževati jeseni. Danes imamo zadostne podatke o činitelju času pri bioloških odzivih, da lahko vemo. da je vsaka misel na neodvisen ritem nesmiselna.
Zdelo bi se torej, da smo spet tam, kjer smo bili. Toda v zadnjih letih je najprvo v Ccstor du in zdaj. na londonskem Ban tovem medicinskem kolegiju podrobno preučevanje razmnoževalnih organov ptic selilk silno napredovalo in dovedlo do raznih zanimivih izsledkov. Resne težave so bile s preskrbo študijskega materiala. toda končno smo dobili številne primerke ptic selilk v Severni A-friki v času tik pred začetkom njihove poti. proti severu. Poslali smo odpravo na otok Jan Mayen v Arktiki, kjer smo dobili ptice, ki so ravnokar zaključile fazo razmnoževanja in se pripravljale na polet proti jugu. In zdaj smo ujeli ptice, ki so letele preko Anglije in Irske proti severu in ko so se vračale nazaj proti krajem, kjer prezimujejo. Največ teh primerkov so bile ptice ki so se zaletele in razbile ob žarometih svetilnikov; dobili smo tudi primerke sivih vran iz Norfolka in vrane, ki so prišle v Skandinavijo. Organe teh ptic lahko primerjamo z enakimi stalnimi pticami, ki ostanejo celo leto na Škotskem.
S študijem kemije spolnih or. ganov ptic v raznih stadijih selitve, pa naj so bili očitno aktivni ali navidezno neaktivni ter premajhni — in z laboratorijskimi poskusi popolnoma nove vrste smo lahko ugotovili mnogo stvari.
Spolno tkivo samca je sestav, ljeno v glavnem iz dveh delov: kanali, v katerih se proizvajajo spermiji, in med kanali vmesno tkivo, kjer se oblikuje spolni hormon. Uspelo nam je ugotoviti v organu tisti notra-
nji ritem, katerega obstoj so v preteklosti nekateri domnevali. Po obdobju razmnoževanja se kanali, v katerih so bili spermiji, bistveno spremenijo in se v njih. nabere znatna količina ma. ščobe, ki je popolnoma svoje-
štaja v vsaki živali notranji ritem, za kar imamo fizičen dokaz in da se v vsakem primeru, ko se ta ritem sproži sprostijo spolni hormoni, ter da ti hormoni povzročajo selitev.
vrstna; nima ničesar skupnega3 Xadar se ti hormoni sprostijo,
z maščobo, ki si jo ptice se' lilke in ptice, ki imajo zimsko spanje, nakopičijo v drugih delih telesa. Ta maščoba sčasoma izgine; medtem se je velikost novega tkiva, ki se je oblikovala v sluzastj žlezi, povečala in tkivo je začelo izločati posebno vrsto maščobe, v kateri se oblikuje spolni hormon: In zdaj pridemo do glavne točke:	vse to se dogaja
medtem ko je organ še izredno majhen in navidezno neaktiven; polagoma se ,;-yršij*r v tkivu važne spremembe. Nenadoma izločijo kanali zadnji delec maščobe in žleza zadobi nepričakovan stimulus. V tem trenutku se polasti ptice nemir in ptica se odpravi na pot v kraje, v katerih se plodi. Ritem se sproži in da pobudo ptici za odlet: v času, ko doseže južno Anglijo, so kanali znova aktivni in samec je tako rekoč pripravljen ža ženitev. Samica je v svojem razvoju nekoliko zadaj, vendar sledi kaj kmalu.
Rowan je torej zadel v črno, čeprav ni imel dokaza, ki ga imamo zdaj. Toda vprašali se boste: dobro, toda kaj določa tisto spremembo, ki sproži mehanizem hormonske proizvodnje? Kaj povzroči proces ob določenem času vsakega leta? Ali je mogoče svetloba?
Tega sedaj še ne vemo. Vemo, da se lahko poživi razvoj spolnih organov vseh vrst živali. če jih izpostavimo svetlobi, toda ravno isti pojav lahko dosežemo z ubrizganjem bakrenega sulfata v tretji srčni prekat in to se gotovo v naravi ne dogaja. Anatomsko dokazan je obstoj notranjega ritma, ki ga mora sprožiti na en ali drug način kaka stvar v okolju. Skratka, ciklus razmnoževanja je pod neko kontrolo, tako, da žival ne odide nenadoma in bi tako lahko prišla v namembeni kraj v temi arktične zime. Vemo, da Ob-
se odpravi vsaka ptica na potovanje, vsaka na svoj način, točno tako kot so to delali njeni predniki skozi tisoče in tisoče let. Tiste ptice, ki so tako rekoč, zgrešile, žrtve neusmiljene selekcije in naravnega izločanja, se niso obdržale in niso plodile svoje vrste dalje.
Preostaja torej še ugotoviti, kateri vzrok ali bolje skupnost vzrokov povzroča .. .evolucijo, ptic in določa, da se ciklus razmnoževanja in selitev navija redno vsako leto ob istem_ čpsu. Eden vzrokov je mogoče svetloba, sicer mi pa dovolite, da izjavim, da ni to, kar lahko mislim jaz, nič bolj utemeljeno,' kot tisto, kar si lahko mislite vi.
A. J. M
čakuje objava regulacijskega načrta Ljubljane.
V zvezi s stanjem cest je bila te dini v Ljubljani konferenca strokovnjakov. Na konferenci so ugotovili nezadovoljivo stanje in preobremenjenost otst v Sloveniji in sklenili mobilizirati vse razpoložljive sile in sredstva za boljše vzdrževa. nje vseh cest v Sloveniji.
Ljubljana dobiva nasplošno vedno bolj moderno lice. Na lepo tla>k»vani cesti Ljuibljana-Ježica je začel prve dni oktobra voziti trolejbus. Vozovi so najmodernejši in vsak ima piroeto. ra za 98 potnikov. Kulturno življenj,; se je tudi že razgibalo v novi sezoni. Operna sezona se je začela v nedeljo 7. oktobra z Verdijevo komično epero «Falstaff». Ob tej priliki jt imel primorski skladatelj Danilo Švara predavanje o tej Verdijevi operi Velik uspeh je imela tudi opera pred kratkim umrlega skladatelja Mirka Poli. ča »Deseti brat«, ki je doživela od svoj; krstne predstave, v letošnjem februarju, že 18 predstav. V Drami pa se bo sezona v kratkem začela in se nanjo pridno pripravljajo. V ponedeljek je bil občni zbor Društva dramskih umetnikov.
Veliko je tudi zanimanj; za razstavo sliik baročnega slikarja Fortunata Berganta v Narodni galeriji. To Je prva skupna razstava Bergantovih oh.a-njenih del. Fortunat Bergant najbolj samonikel od četvo-slovertskih baročnih slikarjev, h kateri spadajo še Valentin Metzinger, Franc Jelovšek in Anton Čibej. Rodil se je leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku, umrl pa je v Ljubljani leta 1769.
Za zaključek pa naj omenim še nekatere najnovtjše knjige,
ki krasijo izložbe številnih ljubljanskih knjigarn: Pr\i zve. zek Cankarjevega «Izbrantga dela«, dalj; Cankar «Jaz pa, bratje vem za domovino« (izbor povesti, črtic in novel); Tretji del Gregorčičevega «Zbrartega dela«. In končno Čermeljev prevod Neillove knjige «Nikola Tesla«, ki opisuje življenj; in delo velikega Jugoslovana, ki je v Ameriki vse svoj£ življenje posvetil in užival velik sloves, ki pa je preživel tudi številne udarce, katerih najhujši je bil uničenje njegovega velikega laboratorija po požaru, ki so ga morda zanetili tekmeci, zato ca ovirajo Teslov napredek. Prav tako-, kakor je roka kominfor-movskega mcrilca hotela preprečiti, da bi drugi veliki Jugoslovan — pisatelj Louis Adamič s svojo pisano besedo svetu prikazal svojo rodno domovino tako, kakršna v resnici je.
MILAN BOLCIC
327 milijonov za tovarno v Strnišču
Tvomica aluminija v Stmi-šču raste vedno hitreje. Sedaj so pričeli monterji že postav, ljati 100 metrov dolge rotacijske peči v posebnem oddelku, kjer bodo pražili boksit. Prav tako tudi montirajo stroj*, in naprave v separaciji. Ze prej so pa postavili 1am 20 velikih rezervoarjev, ki jih je napravi, la tvernica »Franc Leskošek« iz Maribora. Sedaj te rezervoar je GOkončno vare. Pred kratkim' pa so pričeli montirati naprave v največji jugoslovanski tvorniškj dvorani — v oddelku za elektroliza Ta je dolga 500 metrov. V. njej so že montirali prvo 25-tonsko dvigalo.
Na montaži dtla 60 specializiranih monterjev pod vod. stvoir. tujih inštruktorjev. Kljub zelo velikemu delovne-mu zagonu bo trajalo š- najmanj eno leto, preden bodo do. končali vsa dela. Samo varitev rezervoarjev, ki imajo vsak po tisoč kubičnih metrov prostornine, računajo, da bo zahtevalo leto dni dela.
Po dosedanji brzini izvajanja del računajo, da bodo do konca leta vzidali v tovarno cikoli 100 milijonov. To je za 10 odstotkov več kot so predvideli.
Prihodnje leto bodo porabili za izgradnjo tovarne 327 mi-lijonov dinarjev, kar je največja vsota, ki so jo za ta velik objekt do sedaj porabili v enem letu.
Znanstveniki si ogledujejo model projektiranega mosta reko Severa v zahodni Angliji. Model so izdelali v angleškem državnem fizikalnem laboratoriju in ga preizkusili v laboratorijskem predoru, kjer se lahko preizkuša vpliv vetra. Model mesta stoji na vrtljivi plošči, tako da se lahko most izpostavi od vseh strani pritisfku vetra z različno hitrostjo.
Petar Petrovič Njegoš in Trst
(Nadaljevanje in konec) Njegoš ni razumel samo sedanjost, ko se je Trst začel razvijati, mlado mesto med starimi zgodovinskimi" naselji ob Jadranu. Pesniška vizija mu je upirala oči naprej, da ga je gledal v siju bodočnosti: «Mladi grade ... jošt su tvoje naprednosti du-ge». Rabil je vznesene besede »ves vzhičen nad čudežno sliko«, «upijanjen s sladko domišljijo«. Ob gospodarski funkciji Trsta podaja pesem sliko, kako je Njegoš preživljal svoj dan in v tem je zajeta njena politična stran. Bil je gost grofa Stadiona, guvernerja Trsta, znanega kasnejšega ministra. Z vsem njegovim spremstvom je obiskal zvečer tudi gledališče. Avstrijska aristokracija je napravila manj globok vtis zaradi svojega načina življenja «u Evrope luksu svijetlome«. Občutku se je primeševalo pač tudi zadovoljstvo, da je čaist, ki so mu jo izkazali, zadevala tudi črnogorsko ljudstvo zaradi njegovega boja s Turki. Njegoš, ki ni rad oblačil mantilje in se ni rad kazal cerkvenega dostojanstvenika, je brez oklevanja stopil v opero. V slavospevu, ki ga je napisal plesalki Flo-
0B SI PLET NICI SMRTI VELIKEGA ČRM0G0RSKEL
ri, moramo gledati pač nekaj drugega kot samo priznanje lepote. V poudarjanju »čerte božestvene blagorodne duše« Sije splošni odnos do umetnosti, ki je sposobna, da dvigne človeka iz vsakdanjosti.
Ob Njegoševi smrti se vprašuje človek, koliko je videl črnogorski politik nacionatno vprašanje Trsta? Nedvomno je opazoval med delovnimi ljudmi v luki in se moral zavedati, da je osnovna tržaška
plast nekaj drugega kot avstrijska aristokracija. Slovenske obraze je opazoval med grenadirji, ko je občudoval »marš njih važni i veličastve-ni«. Je mislil na to, da čaka z vso bodočnostjo Trsta tudi to delovno ljudstvo nekoč še njegov poseben «marš važni i veličastveni« in da bo pri takem razvoju tržaškega vprašanja v bodočnosti moralo igrati svojo socialno in politično vlogo slovensko Ijud-
Grobnica Petra Njegoša na vrhu 1759 m visokega Lovčensu
stvo v Trstu in njegovem !a-ledju?
Na povratku se je Njegoš zopet dalje časa zadržal v Trstu. Tedaj je nastala njegova znana pesem «Filozof. astronom i poeta« z razmišljanjem o smislu poslanstva znanstvenika in pesnika. Pesem nosi pripis «U Trijestu 10. marta 1844. g.». Iz Trsta je napravil svoj prvi izlet v Benetke.
Se trikrat je Njegoš obiskal (Trst. Jeseni 1846 je bil tam zaradi nakupa žita za Crno goro (Trst je predstavljal tedaj obenem z Ljubljano veliko središče žitne trgovine) in ko je to opravil, je nadaljeval pot na Dunaj, kjer je dal natisniti »Gorski vijenac«, svojo najpomembnejšo pesnitev. Na povratku si je dal v beneških arhivih zbrati gradivo za »Lažnega carja Sče-pana Maliga«, ki ga je pisal po «Gorskem vijencu«. Delo je izdal 1851. Andrija Stojkovič v Trstu, Proti koncu 1850 je potoval Njegoš zaradi bolezni v Italijo, — pot, ki je izredno lepo opisana v Nena-
dovičevih «Pismih iz Italije«, — in končno v poletju 1851 skozi Trst zopet na Dunaj. To je bilo njegovo poslednje potovanje, opravljeno kratko pred smrtjo.
Ves pregled Njegoševih neposrednih zvez s tujino kaže, da je stal Trst kot prag njegovih in črnogorskih potovanj v svet. Njegoš ga je vzljubil, ker je imel tam svoje najbližje zunanje prijatelje, pri katerih je našel pomoč za svoje veliko prosve-titeljsko in politično delo za Crno goro, vpletel pa je Trst kot listič tudi v njegovo književno ustvarjanje. Črnogorski pesnik je predvsem zato tako globoko dojel njegov pomen, ker se njegovo življenje ni omejevalo na književnost, marveč mu je politični položaj odpiral področja, ki so segala široko v evropske razglede. S svojo pesnitvijo Trstu nam je zapustil kul-turno-zgodovinski in umetniški dokument, kot ga v njegovi in kaisnejši dobi ni napisal slovenski pesnik o našem obmorskem mestu.
FRAN PETRE
l/nn J r	Medtem k0 ie nad Sredozem-
II UL h A L	Ijem še vedno nizek zračni
I |\L/YIL	tlak s središSem nad Tunisom,
je naše področje pod vplivom visokega zračnega pritiska s središčem nad sever-no-vzhodno Poljsko. Za danes še vedno lepo vreme z delnimi poablačitvami. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 10.4; najvišja pa 16.5.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
19. OKTOBRA 1951
	i:::::	
		
ijjlJ		
		ii
L:!:	11	
F	■ *
I	-
1	_______	__
iiiii
:::! :::: |
;
lii
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45:
Na saksofon igra Srečko Dražil; 18.00: Čajkovski: Iz baletne	,
suite «Hrestae». — Slovenija: 16.20: Pag®!1'1!1; cert za violino in orkester v D-duru; 21.20. cert profesorjev akademije za glaisbo v korist turnega doma v Trstu. — Trst II.: 12.10: Dve niaturi Rimski Korsakova; 20.45:	Vesela
glasba.
Uradno poročilo
o škodi na Siciliji in Sardiniji
RIM, 18. — Ministrstvo za javna dela je javilo, da še vedi-no dobiva vesti o težkih poplavah na Siciliji, Sardiniji in, Kalabriji. Na Siciliji je velika škoda in sicer ne samo v Kata-niji in Messini, temveč tudi v Noto, kjer je voda odnesla železniške in cestne mostove ter porušila hiše. Iz Sardinije imajo z o en-krat še pomanjkljiva poročila, ker so prometne zveze prekinjene. Za sedaj so ugotovili, da se je porušilo 150 hiš, vendar pričakujejo, da bo končno število še znatno višje. Na Sardiniji ni bilo človeških žrtev, vendar bodo mogli tudi o tem dati dokončne vesiti. ko bodo vzpostavili sedaj prekinjene zveze. Prav tako poročajo o veliki škodi s Kalabrije.
Poročilo pravi, da je bil minister Aldisio vso noč v stiku z opustošenimi področji in je obvestil zakladnega ministra, <1a nakaže za pomoč Siciliji, Sardiniji in Kalabriji, potrebne vsote.
Minister Aldisio in podtajnik Camangi se bosta podala v soboto na Sicilijo in Sardinijo ter se osebno prepričala o ukrepih', ki jih je treba podvzeti za iz-bolišanjp položaja tamkajšnjega ljudstva.
Pozno ponoči je Isto ministrstvo javilo, da dež še vetSno pada v Kalabriji. V pokrajini
• ^ .
Generala Collinsa. je v Beograduu sprejel tudi maršal Tito. Na vaši sliki so z leve priti desni; pomočnik zunanjega ministra Mates, maršal Tito, general CoUims in poslanik Allen,
Catanzaro je velika škoda v vasi Badolato, kjer je voda porušila most in je kraj odrezan od sveta. Isto je tudi z krajem Satriano, kjer so pa plazovi zasuli cesto. Y pokrajini Reggio
Calabria so najbolj opustošene Občine Caulonia,	Casaforio,
Montebello Jonico, Giciosa Marina, Tauric.nova, Melicucco, Bruzzano. Zeffiro, Palizzi in Bova Superiore. V zadnjih treh
občinah so vodovodi popolnoma porušeni.
Iz Sardinije javljajo, da so se porušili še trije mostovi. V Erma na Siciliji pa so se porušile številne hiše.
V PETEK GLASOVANJE [Predstavniki OZN
predložili kompromis
o nafti pred Varnostnim svetom
Perzijski ministrski predsednik najbrž ne bo prisoten - Fatemi pravi, da je imel danes zadnjo tiskovno konferenco pred odhodom domov • V torek ali sredo bodo Perzijci obiskali Trumana
NEW YORK, 18. (Reuter). — Danes zvečer se je zvedelo, da se je jugoslovanska delegacija odločila umakniti siv o jo podporo pri resoluciji, ki jo je predložila Anglija pri Varnostnem svetu glede anglo-iranskega spora. V krogih OZN podčrtujejo, da je mogoče imet i resolucijo, ki se-daj ne bo mogla dobiti potrebnih sedem glasov za cdbito.
FL.USHING MEADOWS, 18.
— Varnostni svet bo v petek glasoval o vprašanju perzijske nafte. Včerajšnjo večerno sejo je Mossadegh zapustil, ne da bi čakal na glasovanje, za katerega so mislili, da bo že včeraj. Izjavil je, da mora odpotovati v Teheran, kjer je potrebna njegova prisotnost. Vsaka odločitev Varnostnega sveta bi pomenila vmešavanje v notranje zadeve Perzije. Obenem pa je Mossadegh izrekel upanje, da bodo pri glasovanju «vcdila Varnostni svet resnična čustva do majhnih držav v svetu».
Hussein Fatemi je danes iz-
‘	ir
■
Pomenki z očetom slovenskega športa
0 preteklih in bodočih dogodkih
Dobrega pol stoletja je mi-1 Kranju, maturiral v Ljubljani, milo od tistih dni, ko se je po- diplomiral v Pragi. Tako se je
■javil v Kranju prvi ljubitelj nogometne žoge. Dopoldne je posedal v gimnaziji, menda v peti šoli, popoldne pa ste ga videli pri kokrškem mostu, kako je brcgl žogo zdaj visoko, zdaj daleč in dirjal za njo. Pri kokrškem mosiu pred pol stoletja še ni bilo hiš. Zelen travnik — priložnosti dovolj za mo. derno igro, o kateri so pripovedovali ljudje, ki so prihajali Prage in Dunaja.
Naslednjega leta (1906.) je prišel nogometaš s travnika pri kokrškem mostu v ljubljansko realko. Našel je somišljenike Zormana, Tavčarja, Hitija, Betetta in drug“. Na travniku v Tivoliju so si postavili gole, začeli so igrati, začeli so 2 nogometom. To je bil začetek slovenskega nogometa.
Fant iz Kranja, po imenu Stanko Bloudek, je imel pri vsem tem važno besedo. Tudi v poznejših letih je ostal velik ljubitelj športa, ljubitelj mladi, ne. ljubitelj zelenih travnikov, mikavnih voda, igrišč, smučišč, planin. Zelo skromno bi se izrazil, če bi ugotovil, da je postal Stanko zaslužen za slovenski šport.
Lansko zimo so naši športniki glasovali. Proglasili so smučarja Janeza Poldo za najpopularnejšega slovenskega športnika. Ce bi se vprašali, kdo je najzaslužnejši, če bi o tem glasovali... ne, pametni ljudje bi rekli, da je glasovanje nepotrebno, saj bi bil izid povsem nesporen: prvo mesto bi dobil nogometaš s travnika pri kokrškem mostu, ki je v mladih letih tekmoval v atletiki, potem v umetnem drsanju, v poklicu Pa se je uvrstil med izumitelje. Ko je odložil disk in drsalke, je vzel v roke svinčnik, šestilo in ravnilo, začel je graditi. Med prvimi je uvidel, da ne more biti kvalitetnega športa, £e mla. di ljudje nimajo vad.šč, če nimajo plavalnih bazenov, smučarskih sikakalnic in nogometnih igrišč.
Pripovedujem o ing. Stanku Bloudku
Naj vam ga prav na kratko predstavim: Rodil se je 11. februarja 1890. v Idriji; študiral v
ves posvetil športu, da se ni utegnil poročiti — lahko pa bi rekel, da je njegova ljubezen mladih let veljala «Iliriji», ljubljanskemu športnemu klubu, ki mu je bil pravi oče in dob-brotnik.
Ilirija pa je umrla, njeni najboljši možje Betetto, Lapajne in drugi so umrli v nemških ta. boriščih, Ilirije tudi po psvobo-jenju niso več oDnoviii. in Bloudkovo srce. ki je nekoč bilo zlasti za ljubljansko «Ilirijo», je preusmerilo svojo ljubezen na vso slovensko krajino, na vse slovenske športnike. Nad vsemi športnimi gradnjami, nad plavuln.mi bazeni, smučarskimi ■ skakalnicami, atletskimi in nogometnimi igrišči bedi zdaj Bloudkovo strokovnjaško oko. Potrebno je, da neprestano po. tuje. zdaj na Vrhnuco in i\e.rani jc. kjer grade plavalne bazene, zdaj y Idrijo, na Pokljuko, v Planico, na Pohorje, kjer grade smučarske skakalnice. Prav zato, ker je tako zaposlen, je Bloudka težko dobiti. Toda danes sem imel srečo. Naletel sem nanj v pisarni Smučarje zveze, mu razodel svojo željo in že sva začela z razgovorom.
Kako je bilo z začetki nogometnega športa v Ljubljani sem ga vprašal.
Okrog leta 1906. smo imeli v ljubijaiiskih g.mnazijah poleg telovadbe tudi športno popoldne. Kdor je hotel se je udeleževal mladinskih iger pod vodstvom profesorja. Seveda smo igrali tudi nogometa Vendar je bilo to, kar nam je nudila šola premalo, zato smo začeli na svojo roko. Prvo igrišče smo imeli v Tivoliju, tam kjer je zdaj cirkus. Tudi ljubljanski Nemci so imeli svoje igrišče in sicer za Bežigradom, za kar pa mi nismo vedeli.
Bloudek pripoveduje in pripoveduje. Vsega se ne spominja točno, sklicuje se na Janeza Zormana, naj še njega povprašam. Pred pisarno ga čaka športni zastopnik iz Kamnika, toda 61-letni irvženjer, mož markantnega obraza ognjevito pripoveduje o svojem prvem gradbenem podvigu in se smeje.
DRAGO ULAGA (Nadaljevanje sledi)
NA MEDITERANSKIH IGRAH V ALEKSANDRIJI
Grčija zmagovalec v nogometu
ALEKSANDRIJA. 18. — Boi. teux je dosegel svojo drugo zmago; tokrat na 1500 metrov prosto. Bernardo drugi. Grana-dos tretji; isti vrstmi red torej, kot včeraj na 400 metrov. V skokih s stolpa je nabral največ točk Egipt po zaslugi odličnega Ahmeda Kamela Alya.
V finalni nogometni tekmi je Grčija premagala Egipt z rezultatom 2-0 (1-0). Oficialne-ga sredozemskega prvaka seveda ne moremo imeti tudi za faktičnega, ker na tekmovanju ni bilo najvidnejših sredozemskih reprezentanc. Mislimo tu predvsem na Jugoslavijo. Itali. jo in Francijo. Nogomet današnjega finala je bil povprečen, rezultat je realen.
Po včerajšnji zmagi nad Italijo (41-24), ima Egipt poleg
Španije največ možnosti, da osvoji naslov prvaka v košarki. Direktni dvoboj obeh, pretendentov bo šele dokončno uredil vprašanje prvega. Stanje je za sedaj tako: Egipt 10 točk (odigranih pet tekem); Španija (4), Italija (8), Grčija (5), Libanon (5) osem točk; Sirija (5) pet točk.
Rezultati:
Sablja, moštva: Italija : Francija 10-6; Egipta : Francija 9-7; Egipt : Grčija 13-3; Italija : Grčija 15-1.
Plavanje:	1.500 metrov:	1.
Jean Boiteux (Francija) 19:32.9, 2. J. Bernardo (Francija) 19:40.3,	3. Enrique Granados
(Španija) 19:49:5 (novi španski rekord), 4. Jorge Granados 20:34.0, 5. Isidoro Ferry 21:22.4. Skoki s stolpa: 1. Ahmed Ka-
mel Aly (Egipt) 219,80; 2. H. Mulinghousen (Francija) 215,15; 3. Raouf Abou Seoud (Egipt) 210,55; 4. Mari (Italija) 194,65.
Telovadba: krogi: 1. Figoni Italija) 9,55; 2. Ali Zaki (Egipt) 9,35; 3. Diot (Francija) 9,15.
Prosta vaja: 1. Diot (Francija) 9,70; 2. Figoni (Italija) 9,65; 3. Safvvat (Egipt) 9,60.
javil novinarjem, da jih je zadnjič sklical na tiskovno konferenco, obenem pa je poudaril stališče njegove vlade, ki ne razume angleškega stališča. «Položaj nacionalizirane indu. stri j e v Iranu ne bi smel biti predmet razprav s tujo vlado*. V odgovoru nekemu novinarju, je izrekel mnenje, da rezultat angleških volitev ne bo vplival na stališče perzijske vlade.
Glede stališča sovjetskega predstavnika, ki je pred Varnostnim svetom, podprl Iran, je Fatemi dejal: «Ni prvič, da sovjetska delegacija izkorišča na. pake, ki so jih napravili angleški predstavniki)). Obenem je javil, da v Perziji ustanavljajo posebno komisijo z nalogo, da prouči lastna sredstva, na podlagi katerih bi znova spravili v pogon petrolejsko industrijo, zlasti v primeru, če bi se podajanja z Anglijo ne nadaljevala.
Obenem je javil, da Mossa-degh ne bo več prišel pred Var. nostni svet in bo verjetno v torek ali sredo odpotoval v Wa-shington. Se prej pa se bo ustavil y Filadelfiji, kjer bo govoril po radiu.
Uradni ameriški krogi so javili, da še niso določili datuma obiska Mossadegha v Beli hiši in na ministrstvu za zun. zadeve. Dobro obveščeni predstavniki so prepričani, da bo predsednik Truman prepričeval Mossadegha o potrebi, da sprejmeta Iran in Anglija, kompromis in končata s svojimi sprotovanji.
Okrog Kesonga in Munsana naj bi bilo varnostno področje treh milj - Nova kršitev nevtralnega področja pri Pan Mun Jomu? - "Najbolj dramatična operacija,, na Koreji
ns.-
V NEDELJO HA STADIONU c PRVI MAb ORODNA TELOVADBA
Tržačanke v dobri formi
Včeraj smo bežno pr:glei’ali telovadke Maribo.a, ki bodo nastopile v nedeljo ob 15. uri na stadionu «Prvi majo. Njihove nasprotnice, d^mač nke. so starejše; telovad jD že v i let, vendar zaradi velikih ovir. ki jih morajo premagovati pri svojem delu. niso dosegle one stopnje, ki bi jo lahko s talentom, katerega j;m ne primanjk je. Ni prave telovadnice, doma nimajo nasprotnic in še polno je takih stvari, ki zaviraj^.
Zadnje čese so v pričakovanju Mariborčank vestno trenirale, zato se bodo lahko uspešno borile proti gostom.
Največ nad vzbuja Lilijana Miškulin. Je zelo talentirana telovadka kar so opazili že mnogi strokovnjaki, večje uspehe pa ji ovira huda trema pred vsako tekmo. Zato se pogosto zgodi, da Lili pade z gredi in ji visoke ocene na drugih orodjih več ne morejo pomagati. T0 poletje je bila na treningu v Sloveniji; pravi, da so jo precej «zgiadil », zato pričakujemo z zanimanjem njen nastop. Pozor na gred!
Lia Baučer tekmuje že dolgo
za tržaško vrsto. Od balkanskega šampionata v Ljubljani leta 1947, pa do danes je dosegla lepo vrsto u pehov. Je inteligentna tekmovalka z graciozno postavo, ustvarjeno za telovadbo.
Sestri Lavrenčičevi spadata skupno z Baučerjevo v staro
fardo telovadk ZDTV. P^s bno )evana je nastop la do s.daj na skoraj vseh tekmovanjih in dvobojih. Rojeni sta v Mariboru, zato bosta še posebno pazili, da proti zastopnikom rojstnega mesta pokažeta vse s o-sobnosti, ki niso majhne. M-le-na Lavrenč č je bila za-inje čase zaradi študija odsotna iz Trsta in ni nastopsla. Zanima nas zato njsn ponovni ste’ t.
Najmlajša med petorico je Bruna Lapajne. Zečrla je šele lansko leto in zelo hitro napr~-dovala zaradi velike volje, smisla za ritmiko in mehkih gibov, ki pridejo ob nj°ni visoki postsvi (176 cm) še posebno do izraza. Njena postava vzbuja efekten videz, vendar zaradi nje teže uvežba vrhunske elemente. Nieno d;-lo je torej trudspolno. a se potem tembolj izplača.
Olimpijski junak 1912 na filmskem platnu
WAS±tiWCjTOi\, 17. — V A-meriki vrtijo film o življtnju Jima. Thorpea, ameriškega Indijanca, ki je bil leta 1912 olimpijski 'zmagovalec v peteroboju in deseteroboju. Fi'm bo imel naslov «Jim Thorpe. pravi A-meričam*.
Thorpe je zaslovel po vsej (Jržavi, ko je bil še v srednji šoli. Bil fe, izreden igralec no-E.orr.eta in baseballa ter prvak v teku. Leta 1950 so ga čitatelji ameriških časopisov izvolili za (tnajvečjega atleta prve polovice dtva:;setega stoletja*.
V filmu igra naslovno vlogo Burt Lancaster, ki je bil tudi sam prej atlet. Resnični Jim Thorpe, ki ima zdaj 63 let in živi v Kaliforniji, sodeluje pri filmu kot tehnični svetovalec. Njegova nalaga je, dfe opiše režiserjem šipc-rt tistega časa, ko je bil on prvak.
HELSINKI. J \ Olimpijski organizacijski odbor sporoča, da sta sprejeli povabilo na igre tudi Panama in Paragvaj. Prijavi jencev je tako osemintrideset.	--------
Zadnja letošnja kolesarska dirka
V nedeljo bo v Kopru ob 8. uri zaključna kolesarska dirka na tradicionalni krožni _ progi Koper-Semedela — bivša postaja — Koper. Dirka bo pod pokroviteljstvom «Islrasport», organizacijo pa je prevzel SSD Proleter iz Kopra. Dirkači bodo morali prevoziti 25 krofov, skupno 75 km.
Dirka je prosta vsem kolesarjem amaterjem, mladincem in neregistriranim. Prijavili so se že vsi kolesarji Proleterja z Appollonijem na čelu. Pričakujejo se še prijave Tržačanov.
»Diplomatsko zastopstvo,
DUNAJ, 18. — Avstrijski notranji minister Ferdinand Graf je danes zahteval odobritev, da bi pregledal madžarsko poslaništvo na Dunaju in ugotovil, če je y poslopju vohunski center. kjer naj bi tudi zasliševali madžarske begunce ugrabljene v Avstriji.
Avstrijska policija je namreč izvedela od nekega madžarskega zidarja, ki je zbežal v zahodno Avstrijo, še prej pa delal na poslaništvu, da so v poslopju celice za zasliševanja im fotografski laboratoriji.
KOREJSKO BOJIŠČE, 18. — Zavezniški zvezni častniki so danes dali nekaj kompromisnih predlogov glede razširitve varnostnega področja okrog sedežev obeh delegacij za premirje. Med današnjim zasedanjem v Pan Mun Jomu, so namreč predlagali, da bi na področju v krogu treh milj okrog Kesonga in Munsana ne bi smelo priti do nobenega napada. Kot znano sta obe stranki že spora, zumni glede nevtralnega področja 1000 m, ki bi ščitilo sedež konference v Pan Mun Jomu.
Po današnjem zaisedanju je
zavezniški zvezni častnik polkovnik Amdrew Kinnley izjavil; «Menim, da moremo odslej naprej optimistično gledati na položaj«. Kljub temu pa je dodal, da so številna vprašanja še nerešena.
Severni delegati so se vrnili v Kesong, da predajo današnje predloge zavezniških častnikov. V Tokiu so prepričani, da jih bodo sprejeli. Jutri bo 9. sesta. nek.
Istočasno je radio Peking znova obtožil zaveznike, da so kršili nevtralno področje pri Pan Mun Jomu. O tej kršitvi je sporočil radiu Alan Win-nington, dopisnik londonskega kominformističnega «Dayli Wor-kerja». Dve letali ameriške mornarice, naj bi prileteli v torek v Pan Mun Jom, 10 minut potem, ko so se zvezni častniki šestič sestali. Leteli naj b: 1500 m visoko.
Na korejskem bojišču se nadaljuje napredovanje proti Kumsongu, od katerega so zavezniki oddaljeni še 5 km. Se-vemozahodno od Jončona pa so ameriški oddelki zasedli neko strateško važno višino.
V zaledju so imeli zanimivo operacijo, ki ni bila nevarna samo za ranjenca, temveč tudi za zdravnika. Ta je moral namreč izvleči iz rane nekega vojaka izstrelek, ki ni eksplodiral. Pri operaciji so bili prisotni tudi iskalci min, ki so da. li zdravniku tehnične nasvete. Vojak Arthur Barre. doma iz San Francisca, je imel v rami protitankovski izstrelek kal. 20 mm. Strokovnjaki so izjavili, da bi izstrelek brez drugega eksplodiral, če bi zadel v kost. Operacija se je posrečila. Zdravniki so izjavili, da ig bila to ((najbolj dramatična opera-
STALISCE NEHRUJA
DO SVETOVNIH VPRAŠANJ
Predlagal je reorganizacijo OZN - Osvobo dilne sile v Aziji je freba usmeriti v pravo smer
iz leta 900. 21.03 & cert. 22.30 Orkester ritmov. 23.20 Pl^na *
um i »im Milinimi im mm   mu  .............................................................................................................    i...........mi mm.....miinn..................................................................mmmmmmmiimmmmi..............................umu mimmmm mi................umnim.....m.mmmiii‘'1"l,,in""" M
NOVI DELHI, 18. — Na 57. konferenci indijske kongresne stranke je predsednik Nehru predlagal reorganizacijo OZN na nove osnove, da bi dobila znova značaj univerzalnosti, ki ga je počasi zgubljala v zadnjih letih. S tem bi OZN prišla bolj v stik z realnostjo.
Ko je govoril o zunanji politiki in je izjavil, da so besede, češ «da je Indija nevtralna in pasivna, popolnoma netočne. Mi smo dovolj ponižni in vemo, da ne moremo storiti mnogo za spremenitev sveta. Vendar imam0 določeno in pozitivno stališče glede svetovnih vprašanj in bi se odrekli samim sebi, če bi se odrekli njim. Vsako nadzorstvo ene države nad drugo, ne glede na to, kako ga imenujejo je slabost, ki predstavlja nevarnost za mir».
Glede Kašmirja je izjavil naslednje: «Mi smo za sporazum glede plebiscita v Kašmirju ne samo zato, ker smo predlagali, temveč tudi ker smo gotovi na uspeh. Ta plebiscit pa bo moral biti pošten. Njegova izved-
ba ne bi smela biti v pogojih, ki bi mogli opogumiti ali opravičiti napad*.
Glede odnosov Indije s Pakistanom je zatrdil: ((Pozdraviti moramo rane, ki so se odprle v naših odnosih s Pakistanom in so ostale v kritičnem položa. ju že štiri leta. Ne more biti ničesar škodljivejšega od vojne. Vsaka razumna oseba v Pakistanu jn v Indiji je o tem prepričana. Naš cilj ni samo mirna rešitev spora s Pakistanom, temveč razvoj prijateljskih odnosov s to državo«.
Glede razvoja, do katerega je prišlo v Aziji po drugi svetovni vojni je zatrdil, da Azija pričakuje socialne in gospodar, ske spremembe v upanju na izboljšanje ter dodal: ((Osvobodilne sile so na delu povsod in če ne bodo našle ugodnih možnosti za razvoj, se bodo obrnile v slabo smer. Te sile predstavljajo težnje milijonov mož. Tlačiti jih, ali ščititi pretirane sisteme, ali pa nasprotne reakcionarne sile, bi pomenilo iti proti toku zgodovine«.
cija», kar so jih doživeli Koreji.
Mac Mahon zahteva
razširitev načrta za atomsko silo
WASHINGTON, 18. — Ameriška parlamentarna mešana komisija za atomsko silo je soglasno odobrila resolucijo, s ka. tero zahteva razširitev ameriškega načrta za atomsko orožje Resolucijo je predložil demokratski senator Mac Mahon. predsednik te komisije. Ta je zahteval, da civilna komisija za atomsko silo in ministrstvo za obrambo sporočita parlamentarni komisiji naslednje podatke do januarja meseca:
1. Ocenitev potrebnih stroškov, ki bi jih imeli z razširitvijo atomske oborožitve; 2. Število in tipe novih naprav ki so potrebne:	3. Popolno
prednost glede surovin in delovne sile; 4, Posledice, ki bi jih imela ta povečana oborožitev na druge obrambne načrte in državno gospodarstvo; 5. Mnenje komisije za atomsko silo in ministra za obrambo glede podrobnega atomskega načrta ,ki ga je treba uresničiti.
Glede prvih atomskih manevrov v ameriški zgodovini, se zdi. da so jih za sedaj odložili. Ne vedo. če so to naredili zaradi slabih vremenskih prilik, ali pa ker niso mogli zgraditi v pravem času potrebna opazovališča.
❖
KOPENHAGEN. 18. — Danska spodnja zbornica je danes s 118 glasovi proti 22, odobrila odločitev, da bi povabili Grčijo in Turčijo v atlantski pakt. S tem je dobila konservativno -liberalna stranka zaupnico glede tega vprašanja.
Bombe na ladjo
na Severnem morju
BELFAST, 18. — Poveljnik angleške trgovske ladje «Be-rylstone», ki je pripeljala iz Arhangelska tovor ruskega lesa, je javil admiraliteti, da so 14. septembra bombardirala njegovo ladjo letala, bi so bila najbrž ruska. Prva bomba je padla pred ladjo. On je dal takoj ustaviti stroje. Druga je padla za ladjo in poveljnik je dal izstreliti rakete. Tretja bomba je padla 100 m stran od ladje in jo poškodovala.
Poveljnik ladje Leslie Gow je povedal, da mu oblaisti v Arhangelsku niso znale odgovoriti, ko je zahteva! pojasnila. «Berylstone» je sedaj v popravilu v Belfastu.
Ljubezen na daleč in posledice
LONDON, 18. Angleška vlada je zahtevala od sovjetskih oblasti, da izpuste gospo Iraido Ricketts, Rusinjo po rodu, ženo angleškega funkcionar, ja na poslaništvu v Moskvi.
Gospa Ricketts je b.la ena med mladih luških nevest, kateri niso dovolili, da bi šla zs možem v Anglijo. Ugrabili naj bi jo, ko se je peljala z avto-toksijem iz gledališča «Bolšoj» Kakor pa poroča dopisnik AFP, mu je gospa Ricketts, povedala, da je na domu svoje matere, ki je bolna.
Ona ni videla svojega moža že štiri leta. Ta je dobil od nje žP več kot sto pisem z vrečo željo, da bi mogla priti za njim.
PARIZ, IS. — Podtajnik na francoskem zunanjem ministrstvu Maurice Schuman je odpotoval v Rio de Janeiro, kjer bo predsedoval konferenci francoskih diplomatskih zastopnikov v Latinski Ameriki,
OSLO. 18. — Organizacija norveških državnih uradnikov je zahtevala od vlade, da prila. godi plače dvigu cen.
KINO
V TBSTE
Rossetti. 16.30: «Not brez zv‘*
D. Farrar, N. Gray. ..»ji, Excelsior. 16.30: «Eva P««
B. Davis, G. Sai.dert-Nazicnaie. 16.30: ((Meje SO H. Lan.arr, R. Millani Fenke. 16.30: «R3Ps0*^i-vem», R. Alda, J. Le° Filodrammatico. 16.30: « J ^ me uničuje«, W. Chiar ^ Arco&aleno. 14.30: «Fur^ ’ Coray, B. Stanwyck. hc5ttr Astra Rojan. 17.00:
J. Stewart, Winters. „|M Alabarda. 16.00: «Saga o G. Garson, E. Flynn-Armosia. 15.30: »Veliki U B. Hope.	...
Aurora. 15.00: Otvoritven*^ stava: «Proces Mary D11™
R. Young, L. Day. ^urii-Garibaldj. 15.00: «t>e se
E. 0’Brien, P. Britton. Ideale. 16.00: «Glavm nai
Danny Kaye. . ,.	&
Impero. 15.15: «Sevfltf£pP G. Tenorio, Annabena,
Italia. 16.00:	«Harvey»,
vvart, J. 'Hull.	jSera »e
Kino ob morju. 16.00.
dolžen«, S. Sidney, ■ Moderno. 16.00: «Veltf»
John Wayne. ,
Savona. 15.30: »Trije ^
L. Turner, J. AllJ** l> Viale. 16.00: «Dve zast»v‘ , padu», J. Cotten, L.
Vittorio Veneto. 16.00: * payis.
li gozd,), L. Horwara, o. j.
Azzurro. 16.00: «Koreja ‘ ^|t nih», G. Edwards, E- ." ^ $f Belvedere. 16.00: «KonJeu, pr«.
verozahoda«, J. Waj^ > ^ y Marconi. 15.30: «WP‘ F De Carlo.	...	sv«"'
Maasimo. 16.00: ((DvoM"1 E. 0'Brien, J. Dru. .
Novo Cine. 16.00: «SUn*t Cisco«, J. Payne, J- u* ittP Odeon. 16.00: «ZgodM glavki«, M. Berti, C.
RADIO
C« \ K '»• K ° * j,.
PETtK, 19. oktobra * lS,30. Poročila ob 7.00, >3J* i3. 3.05. 7.15 Jutranja 8>r" pral* Na saksofon igra SrecK 14.00 Igrajo znani orKes ^ ^ Od včeraj do danes. 1’:' ^i: 1 kogar nekaj. 18.00 caJ 15 ^ baletne suite »Hrestač*- *'' ,e * dijski vedež: Koliko Vfr usojeno človeštvu? 1 vrVaSt®" ritmi. 18.45 Poročila v » „ eli*
19.10 Solistična glasba. 23-10 ba za lahko noč.
* I* O v E * « J *tur4J
12.00 J. S, Bach: uiti št. 2 v h-molu. na glasba. 13.00 Žani® ^ znanosti in tehnike, ^ glasbeni spored. H-°“ f gaDrL gar nekaj v glasbi. l®-‘ _ pn* glasba, 15.30 Želeli sie„in|: K, šajte! 16.20 Nicolo L ♦ £ cert za violino in ^eikiJV
kslW«V
‘•aro. 18.10 Za Pionir^j,neS. ^ beograjskih p:onirjih a ft Moški zbor SKUD šeren« iz Kranja P0J.^tia. •?'* pesmi. 19.15 Baletna P Zabavna glasba. 2I' IaKoB,,jO satiri in humorju«	vM
ševec:
ev ' neSa'»t
za glasbo v korist kult«f ^ ma v Trstu. 22.15
duru. 17.10 Igra	(0	%
17.50 Skladbe za ksll«' jjeKJ|j|
Ljubljanske Koncert profesorjev	-«» ■
■Ist kul-
•15 Us "«
kladb, ki jih radi P05
tu sr "• j[,30 H
7.30 Jutranja vsakega n*kaj. 12.00 gl tja. 12.10 Dve	P'	Lj
Korsakova. 12.29 B® GlaS*>f«.Oa koncert v d-molu. ,aSt>a- lipi: željah. 17.30 Plesna S1 p8*a''e Glas Amerike. 1*-* . 0 in 15 Koncert št. 1. za viol'?> s:er. 18.43 Zabavna pvot^f
Komorna glasba, slovanski plesi.
gia?6!,: 10 20-0®
19-30
slovanski plesi. 0eeu>s; Itomeo in Julija. 20.J v sela Lfi .tomanca št. 2. 20.45 jKi l j.
ba. 21.00 Slovenski n naj1 pc in kvarteti. 21.20 C^ gra; nato lahka 33,00 ^ 3tra operetna	gl>^
ni ples. 23.35 Polnočna
'• a.i»$
7.45 Jutranja «‘^ter O Amerike. H-30 °rk, 13J0 V*
12.00 Planinske pesw • po * vr pesmi. 13.25 Tu in f JT<3» 14.10 Serglo Boschetf*£fja- U ju. 14.30 Kompleks^na *V Spored BBC. 18.30 P‘ ,5 M J
19.00 Glas Amerike. n,iy
Pariška mirovna konle-renca je pričela z delom 18. januarja 1919. leta. Italijan, skl ministrski predsednik Orlando je uspel 1. februarja dobiti zagotovilo, da bo teritorialna vprašanja, ki se nanašajo na velike sile reševal samo Vrhovni svet, v resnici pa jih je reševala velika ^tvorica:	predsednik
ZDA Woodrow Wilson, predsednik francoske vlade Clemenceau, predsednik britanske vlade Lloyd George In predsednik italijanske vlade Orlando. Sonnlno je bil italijanski zunanji minister in član italijanske delegacije. Italijanska deleg-acija je predložila Vrhovnemu svetu 7. februarja 1919 v dolgem memorandumu Italijanske zahteve. Jugoslovanska delegacija Je predložila pred svet desetorice 18. februarja jugoslovanske zahteve in predala 6 memorandumov (o zapadni meji, Trstu, Goriško Gradiščanski, o Istri, Reki m Dalmaciji). Predsednik Wilson je v prvi vrsti forsiral statut Zveze narodov, ko pa so tega sprejeli, je posvetil največjo pozor-
nost jadranskemu vprašanju, vprašanju meje med Italijo in novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev-Ni priznaval tajnih dogovorov, odbijal je londonski sporazum, ki je vezal Angleže ip Francoze proti Italijanom, predlagal je mejo Rase v Istri, odločno pa je odbijal vsako poseganje Italije na drugo stran obale Jadrana ter zahtevo po Reki, pri čemer so bili njegovi svetovalci, ameriški strokovnjaki najodločnejsi. Orlando je medtem stalno zahteval, da dobi tudi poleg londonskega sporazuma Reko ter je 14-aprila privedel pred Wilsona nekdanjega poslanca Reke Andrljo Osaojnaka, ki je zahteval aneksijo Reke k Italiji na podlagi samoopredelitve Reke. Wilson Je to odbil in isti dan pnpravil memorandum ter ga predal Orlandu. V njem pravi: «V svojem življenju nisem nobenemu vprašanju posvetil večje pozornosti kot temu!». Orlando je takoj izjavil, da so VVilsonovl kompromisni predlogi nesprejemljivi in je Wilsonov svetovalec polkov-
MILAN MARJANOVIČ: .»DIPLOMATSKA BORBA ZA JADRAN 1914 DO 1924» (ODLOMEK)
i.
Dramatična seja štirih 19. aprila 1919
nik House poskušal dati ne-1 lagal, da prično 19. aprila v katere svoje posredovalne Vrhovnem svetu razpravlja
predloge, ki prav tako niso prodrli. Jugoslovanska delegacija je predlagala konferenci, da vprašanje resi predsednik Wilson z razsodbo, vendar so Italijani to odbili. Jugoslovanska delegacija je 16. aprila predlagala, da bi vprašanje meja rešili s plebiscitom, vendar so tudi to Italijani odločno odbili. Medtem pa se je bližal čas, da predloži konferenca Nemcem mirovne pogoje, ki so jih pripravili za konec aprila.
Orlando je vztrajal na stališču, da ne bo mogel sodelovati pri pozivu Nemcem na sprejem mirovnih pogojev, dokler ne bodo rešena italijanska vprašanja. Poslal Je 17. aprila pismo Wil-sonu v tem smislu in pred-
tl o teh vprašanjih. Svet Je na zasedanju 18. aprila odločil, da se bodo naslednji dan pnčele te razprave.
Cetvorica velikih je bila prisotna v celoti, poleg njih pa Sonnino, Hankey Aldro-vandi-Marescotti in Man-toux. Zasedanje Je bilo v Wilsonovem stanovanju.
Orlando je podal ekspoze o Italijanskih zahtevah:
«Ker ena izmed sil, ki je tu prisotna, ni sodelovala pri londonskem sporazumu kot Ang-lija in Franclja, bom proučil sedaj italijanska vprašanja Izven vsake obveze tega dogovora z istega vidika, s katerega so bile prikazane zahteve drugih». Nato Je predložil tri Italijanske zahteve: vzhodna meja, Reka in Dalmacija.
1. Italija zahteva predvsem priključitev ozemelj, ki se nahajajo na tej strani prirodnih meja razvodnice Alp. Ne zanika, da je na tej strani veliko neitalljanske-ga prebivalstva, vendar «vedno, ko smo se znašli pred potrebo, da ustvarimo neko državo, smo priznali, da obstoj več ras ni razlog za ustvarjanje neke cik-cak meje, za ustvarjanje države, ki bi bila kot koža leoparda, odrekajoč nekemu narodu njegovo pnrodno mejo». — Istre ni mogoče deliti, ona predstavlja homogeno in nedeljivo celoto in če bi sprejeli predloženo delitev, bi bila onemogočena obramba.
2. Rimljani so imenovali Snežnik «limes italicus» in ta bi zajel tudi Reko. Za Reko se sklicujemo na pravico za samoodločbo ljudstva.
Vprašanje Reke je zraslo še pred premirjem, brez kakršnega koli sodelovanja Italije. Italija je dolžna podpirati zahtevo Reke po zedinjenju...
3- «Ko govorim o Istri, govorim tudi o otokih, predvsem Cresu in Lošinju, kadar pa o Dalmaciji, govorim tudi o otokih». Za Dalmacijo govori v prvi vrsti strateški moment. Italijanska obala je izpostavljena vsakemu napadu z druge strani, ki Je zaščitena. «To je dokazala tudi ta vojna. Kljub ogromni nadmoči italijanske flote, pojačene s flotami zaveznikov, so bila naša mesta bombardirana, ne da bi jih bilo mogoče zaščititi. Italija ne bo varma, dokler ne bo imela oporišča na sredini druge obale*.
Poleg strateškega imamo tudi nacionalne in zgodovinske razloge
«Se danes je v Zadru, Tro-glru m Splitu močna italijanska večina, a to je cvetoče italijanstvo. Ali naj po tolikih žrtvah v vojni Italija gleda, kako obsojajo to italijanstvo na uničenje? Italija je kljub temu kompromisno zahtevala samo majhen del Dalmacije. Mislim, da sme zelo zmerni, če zahtevamo, da ostanemo samo pri tej transakcijU.
VVilson Orlandu
Wilson je takoj odgovoril. Ponovil je svoje prejšnje do-kaze: s tem da pričenjamo razgovore o miru, jih po-sta vi jamo na njegove osnove: ni mogoče sklepati dru-
gačnega miru z Nemčijo, drugačnega pa z Avstrijo. Strateške in gospodarske ar-gumente je treba sedaj, po ustanovitvi Društva narodov, postaviti ob stran. Priznava, da obstajajo prirod-ne meje, ki jih tvorijo vrhovi gorskih vencev in tako je mogoče zagotoviti tako mejo Italiji; po tem bi ji tako pripadali Trst, Pulj in večji del Istre. Na tej strani bi bilo mogoče sprejeti stališče italijanskih predstavnikov. «Toda tu se nahajamo pred neko drugo narodnostno enoto, ki prihaja z druge strani razvodnice. To nas pelje do Reke. Upravljali so jo ljudje, ki jih je vodil nemški duh, ml pa se moramo v novih prilikah voditi z novim duhom. Ko smo nastopali v smeri, da odtrga-mo Jugoslovane od Avstro-Ogrske, smo delali z njimi kot s prijatelji in sedaj ne moremo delati z njimi kot s sovražniki. Reka ni samo italijansko - jugoslovansko, marveč mednarodno vprašanje zaradi svojih uslug širšemu zaledju. Ogrska se je posluževala na Reki Italijan-
, je &^o-
skega elementarno 0l
premagovati^V
vansko preDiv«-]^ zato je
tonomijo. Pnkl^^	£
k Italiji bi nasp^h0f^jr čelu, na ^atere^dnl stvaritl mednarod# j,e ka mora kot služiti vsemu sporno je, da J
prebivalstvo ^
otok, in ni I jo s pasom
prebivalstva. ^ v
S
A
«Ko sem P „,iiii° mi je baron
macijo navaJgrri si ^ razloge. Ne » ^ pod sta vi j ati,	m
mom Društva J1* gla Jugoslova E^Lgc^f.
grožatl It®l j 2Vezz {eV^Ai bi bil: ozka *v njo '$ d vije z neko zun vendar ^or^ u Pr„0rsff mora na Ba«n n^il j
» sBsfr&S
center intrig pev
UREDNIŠTVU: ULICA MONTECUH1 St. *>, 111. ima. — Telelon Stev. »3-808 Irt #4-638. — Potmi predal 50*. — UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 120. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vISme v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco Ul.. Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: meseCna 350. četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6.
Postni tekoči račun za STO . ZVU: 2Saložm5tvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega	*
Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7, — Izdaja Založništvo trpkega tiska P-