126
Listek.
Na domorodni još zanose glasi
I domqvme bolji dio stoji,
A ufat valja, dvd'   če i bolji časi.
r
Dan Gjurdjev slave nad vse versi  moji, I s toga,  Gjuro,  vazda zdravo da si, (A s tobom,  brate,) prijatelji tvoji !
Ko je Mažuranič prečital ta sonet, živo so vzklikali prijatelji, mehki Bakubič pa je zaplalcal od radosti in sreče. Grof Erdody je naročil šampanjca, da z žarno kapljo postave" ,,Gjurjev dan" in njega dičnega slavitelja. — Omeniti je še, da besede v poslednjem verzu ,,A s tobom, brate" niso Mažuraničeve. Dotični listek je namreč ob robu natrgan, in prvo polovico poslednjega verza je spopolnila druga roka. — ,,Veselilo bi nas in zajedno tudi mnoge druge Hrvate", pravi ,,Vienac", ,,ako čim prej učakamo popolno izdajo Mažuranovičevih književnih del. Nikoli ni prerano ponatiskovati dela takšnih vele-umov !"
Novi grobovi. Nedavno je umrl ruski pisatelj Konstantin Nikolajevi? Leontjev, čegar dela se jako cenijo v književno-politiških krogih. Bil je plemič kaluške gubernije, zvršil na moskovskem vseučilišči zdravniške študije in deloval za krimske vojske v kerški bolnici. Od leta 1887. je živel zgolj književnosti Leontjev je prepotoval ves iztok, kjer je nabiral snovi za svoja dela. Važnejši spisi so zbrani v moskovski izdaji pod naslovom : »Vostokio, Rossija i Slavjanstvo«, rade se pa čitajo tudi njega povesti iz novogrškega življenja.
V Parizu je umrl dne 19. grudna m. 1. Aleksander Chodzko, poljski pesnik in pisatelj, poslednji osebni prijatelj Mickiewiczev, v 88. letu dobe svoje. Služil je delj časa za uradnika pri ruskemu poslanstvu v Teheranu in pri konzulatu v Gilanu na južnem bregu Kaspiškega morja. Ker ondotuo podnebje ni ugajala njega zdravju, šel je najprej v London, potem v Pariz in bil po Mickievviczi imenovan za profesorja slovanskih knji-ževnostij v College de France. Bolj nego pesnik slovi Chodžko po drugih delih. Imenujemo zlasti spise »De la litterature sacre"e chez les Sla ves«, francoski prevod narodnih pesmij maloruskih, »Specimens of the popular poetry of Persia«, »Etudes philologiques sur la langue Courde'«, »Legendes slaves du moyen age«, »Grammaire paleoslave suivie des textes paleoslaves.« Naslednik Chodžku v College de France je znani profesor Louis Le"ger.
Frančišek Vogl, češki skladatelj in profesor na konservatoriji praškem, umrl je dne- 30. grudna 1. 1. na Kraljevih Vinogradih v 70. letu dobe svoje. Porodil se je dne" 20. malega srpana 1821. leta v Vroutku, okraji Zateškem, študiral na praškem konservatoriji in že devetnajstleten mladenič vzbudil občo pozornost s krasnim svojim baritonom v operi »Cosi fan tutte.« Pozneje je čestokrat nastopal v Mozartovih operah na praškem odru. Skladatelj Vogl slovi zlasti po svojih skladbah »Cigani« (le-ta' skladba je tudi dobro znana in omiljena slovenskim pevskim zborom), »Vltava«, »Dum otcovsky« in »Pada vlastenecka«, izmed katerih so nekatere že popolnoma narodne. Pred 20, 30 leti ni bilo na Češkem nobene pevske slavnosti, kjer bi se ne bili zlasti Voglovi »Cigani« peli in poslušali sosebno navdušeno. Dobro znan je tudi njega zbor »Povzbuzenf k tanci.«
Hrvaško gledališče je zadela bridka izguba: dne" 30. grudna je umrl za kapjo, baš ko se je predstavljal Mosenthalov »Ivanjev dvor«, veliki, umetnik in ljubljenec hrvaškega občinstva Sandor Sajevič v 49. letu dobe svoje.
Dne" 2. prosinca t. 1. je umrl v Varšavi slavist Jožef Periaolf, profesor carskega vseučilišča v Varšavi,  češki  in ruski pisatelj.     Porodil   se   je   leta   1841.  v   Čimelicih na.
Listek.
127
Češkem, dovršil gimnazijo v Pisku in potem študiral filozofsko fakulteto v Pragi. Leta 1864. je bil imenovan za asistenta pri knjižnici Češkega muzeja, leta 1869. pa za arhivarja temu zavodu. Leta 1S71. mu je bila podeljena stolica zgodovine in književnosti slovanske na vseučilišči v Varšavi. V letih 1861.— 1871. je bil sourednik Kobrovega naučnega slovnika in pisal vanj mnogo člankov o politiški in književni zgodovini naroda poljskega in ruskega. Preselivši se v Varšavo, proučeval je kar najpridneje zgodovino obeh teh narodov in v poslednjih letih izdajal v ruskem jeziku veliko delo »Slavjane«, katerega so doslej izšle tri knjige. V njem je hotel pokazati bistveni značaj slovanskega duha in zgodovino slovanske ideje, kakor se kaže v književnosti narodov slovanskih. Dela žal ni zvršil, vender pa so na srečo našli popoln rokopis četrte knjige, katero skoro izdado njega varšavski tovariši. Perwolf je bil iskren Slovan, ki pa je znanstveuo kritiko družil s pravim rodoljubjem. Njega smrt je velika izguba za vso znanost slovansko.
Dne 4. prosinca je umrl v Gorici znani pisatelj nemških veselih iger Julius Rosen, porojen Čeh. Njega pravo ime je bilo Nikolaj Duffek. Porodil se je dne 3. listopada 1833. leta v Pragi, bil do leta 1866. v državni službi, pozneje pa je bil dramaturg Karlovega gledališča na Dunaji. Izmed njegovih iger so nekatere preložene tudi na slovenski jezik.
V Pragi je umrl dne" II. prosinca arhitekt Frančišek Schmoranz, ravnatelj državne umetno-obrtne šole praške. Schmoranz je bil jeden najboljših arhitektov avstrijskih, so-sebno odličen poznavalec orijentnih zlogov. Delj časa je bival v Siriji, Palestini in Egiptu, bil celo dvorni arhitekt egiptovskega khediva in zvršil po njega naročilu mnogo lepih staveb. Na dunajski razstavi leta 1873. je zgradil egiptovski paviljon; mimo tega je imenovati škofijsko palačo v Zadru in v egiptovskem zlogu zgrajeno kopelj v Krapini. Pri konkurzu za zgradbo novega Češkega muzeja je dobil drugo darilo. Leta 1885. je bil imenovan za ravnatelja umetno-obrtni šoli v Pragi in se je mnogo trudil, da se je ta zavod povzdignil  do denašnje  višine.
Nova češka opera. V minulem meseci se je predstavljala v češkem narodnem gledališči nova komična opera v treh dejanjih »Viola«, katero so po Shakespeareji spisali Adler, Schubert in Novohradsky, uglasbil pa Kari Weis. Opera je popolnoma uspela,  in kritika neobično hvali nadarjenost mladega skladatelja.
Bolgarski almanah se bode imenovalo novo zanimljivo delo, ki bode letos izhajalo v Sredci. To bode nekakšna enciklopedija; prvi zvezek bode obsezal 70 do 80 pol. Izdajatelji so P. A. Petrov, T. K. Ljubinov,   Sv. Ivovič in Kozma Georgiev.
,,Slavjanskaja Muza". Kakor čitamo v »Vienci«, izšla je s tem naslovom v Peterburgu zbirka ruskih prevodov iz raznih pesnikov slovanskih. Vanjo so vzprejete tudi pesmi slovenske, in sicer jedna Prešernova in šest Gregorčičevih. Na konci ima knjiga kratke životopisne črtice o vsakem pesniku in pisatelji, čegar pesmi ali spise obseza. Prejeli je nismo, torej  tudi ne moremo   natančneje poročati o nji.
Grof Lev Tolstoj je izrekel, da sme vsakdo prevajati njegova dela, ne da bi mu bilo treba plačevati kaj nagrade. Takisto prepušča vse ono, kar bi odslej spisal in izdal. Povod tej izjavi Tolstega je to, da se mnogi pisatelji obračajo do njega z vprašanji, ali smejo ta ali dni njegov proizvod prevesti in izdati v tujem jeziku.
Listnica. F. Č—č. (»Pozimi«):
»Li vidite, kako se vsiplje Iz neba doli beli sneg?«