JUTRA
Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri požtntm ček. aav. v Ljubljani at. 11.409 Valja maaačno, prejcman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
PoitnTna plačana v gofovTri^
ntariOOFSM
C* na 1 Din
Leto lil. (X.), štev. 148
Maribor, četrtek 4. Julija 1929
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova elita 4t. 4
Madžarsko^fiikoslovaikl
soor
FNF.RHTČEN PROTEST ČEŠKOSLO VAŽKFGA POST ANIKA V BUDIMPEŠTI RADI ARETACIJE URADNIKA PECHE. — PRIČAKUJE SE ŠE POOSTRITEV SPORA MED OBEM A DRŽAVAMA.
»Veliki obračun"
je napovedal v nedelja 1. t. m. v Zadru g. Turati, veliki tajnik italijanskih fašistov, z balkona tamošnje mestne hiše. Mudil se je v Zadru na svojem inšpekcijskem potovanju po vseh italijanskih pokrajinah. Seveda so ga tudi v Zadru, ki je kot kos naše Dalmacije po mirovnih pogodbah pripadel Italiji, zelo svečano sprejeli. In Turati je imel ob tej' priliki zelo borben govor.
Naglaša! je predvsem, kako je šele v Zadru občutil, da fašistovska revolucija ni dosegla svojih ciljev. »Treba je priznati, da mi, ki smo daleč od Zadra, nimamo pravega pojmovanja za trpljenje in muke, ki jih prenašate dnevno, izpostavljeni vsakojakim inzultomjn žalitvam. Treba je priti na Reko in v Zadar, da se pravilno pojtni vsa strašna realnost žalostnega miru, ki ga mi fašisti nismo podpisali. Ko sem gledal spontane manifestacije, sem čutil, kako podle in kukavičje so bile bivše italijanske vlade, ki niso mogle občutiti bolečin Dalmacije. Po strašni vojni, v kateri je Italija žrtvovala vse, kar ie Imela, i svoje sinove i svoje blagostanje, vse za svobodo in pravico, je prišel mir, ki je dal zmagi Italije povsem mizerne sadove. Tu se je izvršilo izdajstvo proti nam, ki smo se borili ptoti vsem in smo sami zmagati.
V ostalem nam ni treba jadikovati, ven dar pa mislimo, da bi bili. mogli krepkeje in odločneje nastopiti, da bi bila tragedija manjša in bi pravica prišla bolj do veljave. Danes moramo odgovoriti in izpolniti želje naših mrtvih, ki so padli za voljo ij svobodo velike Italije. Ne smemo iti plimo te prisege, ki nam mora biti sveta, ker so jo položili naši mrtvi, ampak^ moramo vzgojiti mladi naraščaj v takšnem duhu, da to prisego končno polnimo, ila našo srečo nam je dala' usd'-da velikeja človeka, ki nas je poučil, kako se morimo pripraviti za velika dela v bodočnosti.
PozivamZadrane, da tudi še naprej vrše svojo s\®to misijo in visoko drže zastavo naroche zavesti. Zadar mora biti luč, ki daleč sveti. Tu je Italija, tu moramo vsi občiliti, kaj. treba storiti za njeno veličino ii svobodo. V tem srcu Dalmacije se moamo dati prožeti s trdo vero v bodočnoit in z voljo, da — če treba tudi za njo tmremo. Zadar ima vse pečate starega Rnia, ki jih ne more uničiti nobena barbarska tolpa, niti kakšna zakasnela civilizadja. Tu je živa slava in velika starina btneške republike. To nam daje sveto pravfco, ki je ne morejo uničiti nikake krivice in nikakšne pogodbe. V tem jc vsa tradicija našega plemena, ki je dal drugim civilizacijo in jc bil učitelj vsem narodom.
Rekli so, da zahtevamo mnogo. Mi ne smemo dovoliti, da bi se drugi preobjedli. nam bi pa ostale mrvice. Sedanjega »tanja ne moremo več prenašati, tem *hanj, ker smo mlad, zdrav narod, kojega plodeč lahko prebavi tudi največji zalogi. Pozivam Dalmatince, naj bodo po-
°snl na svoje trpljenje in naj bodo pri-
javljeni na veliki obračrn.« tro odl.omek iz govora .'ašistovskega hiovnika prinašamo brez vsakršnega
BUDIMPEŠTA, 4. julija. O včerajšnji Intervenciji češkoslovaškega poslanika pri zunanjem ministru Walku radi aretacije češkoslovaškega železniškega uradnika Pecha, je bilo danes objavljeno sledeče uradno poročilo:
»Češkoslovaški poslanik je prišel včeraj k zunanjemu ministru Wa1ku in je ob istočasni zahtev! po pojasnila o aretaciil železniškega uradnika Pecha najostreiše protestira! proti načinu, kakor je bila izvršeno aretacija. Poslanik’je pri tej priliki direktno vprašal, ali ni morda aretacija Peche samo represalija madžarske vlade radi aretacij madžarskih državljanov na Češkoslovaškem. Zunanji minister V/alko je odgovor'!, da gre v tem slučaju samo za aretacijo vohuna, ki ie bi! zasačen pri vohunstvu. Pecha je hi! aretiran samo radi ta ga, sicer pa je sam priznal, da je bi! na Madžarskem v zvezi z osebami, ki sq mu dobavljale pojasnila o madžarski armadni organizaciji.
Madžarsko časopisje je radi iiajnovej-še«*a češkoslovaško-madžarskega konflikta v ostalem precej rezervirano in se I
omejuje zgolj na objavo uradnih pojasnil-Le liberalni »Pesti Hirlap ; objavlja daljši komentar in naglaša izrecno, da pričakuje Madžarska nadaljni razvoj slučaja Hidas-Neraeti čisto mirno. Madžarska bo energično zastopala svoje stališče v tem vprašanju in se zato že danes lahko mirne duše pričakuje, da bo tudi ta slučaj kopča! tako. kakor zadnja demarša Male antan e v Budimpešti, namreč, da bo u-darcc padel nazaj na Češkoslovaško.
BUDIMPEŠTA. 4. julija, V tukajšnjih merodajnih krogih prevladuje mnenje, da češkoslovaška vlada v aferi aretiranega železniškega uradnika Peche nima nrav. Pecha da je bil aretiran po dališem opazovanju njegovega delovanja, ko je bila že ugotovljena njegova krivda. Madžarska vlada v nobenem slučaju ne namerava Popustiti in bo na češkoslovaško ustavitev prometa na nrogi Uirlač- Nemeti v skrajnem šlučaiu odgovorila s popolno ustavitvijo železniških zvez s Češkoslovaško.
¥ pr!fatow©n!p anrnestll®
POLITIČNI DELIKTI. IZVRŠEN! PO OD AMNESTIJE, KI BO
BEOGRAD, 4. julija. Ministrstvo prav-de pripravlja z mrzlično naglico amnestij-ski predlog, ki ga bo podpisal kralj povodom rojstva tretjega princa. Kolikor je bilo mogoče doslej zvedeti, se amne-
6. JANUARJU 1929, BODO IZVZETI PREDLOŽENA KRALJU.
štija na politične delikte, izvršene po 6. januarja 1929, ne bo nanašala. Isto velja satnoobsebi razumljivo tudi za osebe, ki so bile obsojene od državnega sodišča za zaščik) države.
Haua člana urhounega zakonodajnega sueta
BEOGRAD, 4. julija. Ministrski pred sednik general E i v k o v i č je imenoval državnega svetnika v pokoju Joko N e s t o r o v i c a in vseučiliš-kega profesorja dr. Gojmira Kreka v Ljubljani za člane vrhovnega zakonodajnega sveta.
Zaroka prinepzinje lipane
BUKAREŠT, 4. julija. V dvornih krogih se zagotavlja, da je v kratkem pričakovati zaroke najmlajše rumunske prin cezinje Ileane, s princom iz neke bivše vladarske hiše v Nemčiji. V ta namen bo odpotovala rumunska kraliica-vdova, ki se mudi sedaj s princezlnjo Ileatio na Bledu, te dni v Sohiograd, nakar se bo zopet vrnila na Bled.
Polet „5rofa Zeppelina*1 , okrog sueta
BERLIN, 4. julija. Dr. Eckener, ki ie prispel semkaj, da pripravi vse potrebno za polet »Grofa Zeppelina« okrog sveta, je izjavil novinarjem, da se bo ta polet izvršil sredi meseca septembra, vendar
nadaljnega komentarja, samo kot dokument fašistovske megalomanije in mentalitete, ki je še vedno usmerjena v vojne avanture.
pa dan odhoda še ni določen. Program za polet sam pa je že sestavljen. »Grof Zeppelin« bo plul preko Rusije in Sibirije in pristal v Tokiju, kamor; je že odposlan inženjer, da pripravi vse potrebno. Iz To-kija bo plul zrakoplov v Kalifornijo in bo končno pristal v Lakehurrtu, odkoder sc bo zopet vrnil v Friedrichshafen.
Letalska nesreča u Skoplju
SKOPLJE, 4. julija.-Včeraj popoldne je padlo vojaško izvidniško letalo št. 19, tipa Breguet, iz višine 1000 m radi napake v motorju, na tla. Letalo se je ponolnoma razbilo. Oba pilota, narednika Veljkoviča in podnoročnika Rad-milova so potegnili težko ranjena izpod razvalin.
ke. Pri zadnjem velikem izbruhu vulkana 1. 1914. je bila porušena polovica
otoka.
SYDNEY, 4. julija. Po semkaj dospelih vesteh ie izbruhnil vulkan na otoku Ambrvm že 28. junija zvečer. Misijonske naselbine adventistov in oresbiterijancev so popolnoma uničene. vendar katastrofa ni zahtevala človeških žrtev. Bati se je. da je postala žrtev potresa tudi med tema dvema postajama ležeča katoliška misijonska naselbina s cerkvijo.
5tart Chicago — Berlin
NRWYORK, 4. julija. Včeraj gjutraj je letalo »Untin Bo\vler« odletelo . iz Chicaga in namerava danes startati za polet v Berlin. Proga je dolga 10.000 km. V letalu sta pilota Parker Cramer in Bob Gast, ter urednik »Chicago Tribune« Robert Bood. Letalo ima vrh tega s seboj poštne vreče za Evropo. Pilota imata za geslo »Berlin ali srtirtl«
Komitaski napač ob meji
CARIBROD, 4. julija. Dva oborožena bolgarska komitaša sta danes ob 2. ponoči napadla jugoslovansko obmejno stražo med Brezovico in Mozgotom. Napadalca sta otvorila ogenj, na katerega pa je naša straža krenko odgovorila, nakar sta takoj izginila.
Usmrtiteu 23 banditou u mehiki
MEHIKO, 4. julija. Vladne četf so
ujele včeraj pri Guadalajari , 23 mož broječo tplpo. ki je prihajala v Atonil-co el Alto ter postrelila tamkaj 7 mestnih prebivalcev. Vladne čete so pobile vso tolpo in obesile vseh 23 trupel na brzojavne droge.
U motornem čolnu čez Rtlantsko morje
CLEVELAND, 4. julija. Nemški državljan Jon Leppich je odplul s 4 udeleženci v majhnem motornem čolnu, ki ga je sam konstruiral, v smeri proti Hamburgu čez Atlantsko morje. Čoln ima s seboj 500 galonov bencina in za tri mesece živil.
Tigrou beg iz cirkusa
V Nurnbergu na Bavarskem je v pdlt-deljek zjutraj ušel iz cirkusa Sarasanija krasen tiger. Krenil je najprej proti ^kanalu Mena—-Donava in šel pri tem z* neko damo, ki ni niti slutila, kdo ji sledi. Ko so jo pasanti na to opozorili, se jp tftr ko prestrašila, da je padla nezavestna na tla. Prestrašen vsled pocestnega hrupa je skočil potem tiger skozi okno v neko hišo, katere lastnica se je takoj skrila v omaro. Med tem je že prišla od cirkusa poslana skupina »Indijancev«, oborožena z vilami in sulicami. Toda čim sa »Indijanci« zapazili krvoločno zver, so se razbežali na vse strani in tekli, kar so. jih nesle noge. Tiger je skušal priti potem na neko skladišče, pri čemur je moral skočiti preko neke ograje z ostrimi bodicami. Njegov skok pa je bil preslab. Tiger je obvisel na bodičasti ograji in se tako težko ranil, da je kmalu poginil-
MILAN, 2. julija. Po poročilih iz Swal-barda se razvija poizvedovalno delo italijanske ekspedicije pod vodstvom AI-bertinija, ki išče na Severnem tečaju ponesrečeno šestčlansko skupino svoječas-ne Nobilove ekspedicije z zrakoplovom »Italia« na Severni tečaj, zelo ugodne
Izbruh uulfcana na Hebridih
LONDON, 4. julija. Veliki vulkan na otoku Ambrym (Novj Hebridi) je stopil zopet v akcijo. Prebivalstvo je zapustilo otok in zbežalo na sosednje oto-
Cestnopolicljsk! prestopki In avtomobilski grehi
so dosegli glasom današnjega policijskega poročila rekordno višino 21 slučajev, kar je poleg 8 tatvin in 6 drugih prijav zelo značilno.
'Str** »
rTKsrffioirsfc!VrCrRNfK
V Mariboru, 'dni '4. Vlf. 1925.
S pozabljene mele
OD ŠT. 1LJA DO GORNJE RADGONE. — NEMŠKA PROPAGANDA. — ZA * " «	SLOVENSKE	IZLETE.
V 'desetih letih naše svobode so se o-glasili že vsi kraji na naši narodni in državni meji, in reči moremo, da je zanimanje za Kozjak, za Mežiško dolino, Prekmurje itd. v zadnjem Času razveseljivo narastlo. En sam odsek naše severne meje pa je ostal vse doslej pozabljen, kakor da bi ga sploh ne bilo. Komaj vsako leto enkrat se pojavijo v našem časopisju vesti z meje ob zeleni Muri med Št. lijem in Gornjo Radgono, in še to so kvečjemu poročila o tihotapcili, ubojih, tatvinah ali čem sličnem. O lepoti teh krajev, o življenju našega obmejnega prebivalstva in o potrebi narodnega in prosvetno-kulturnega dela pa ni še nihče spregovoril, še manj seveda, "da bi organiziral izlete v naše kraje.
Sicer pa — saj bolje tudi poprej ni bilo! Stoletja je stala naša orodna meja na Muri pod silnim pritiskom Nemcev, a na to, da bi se s kakršnokoli obrambno akcijo utrdila, ni nihče mislil. Razumljivo je tedaj, da so naši slovenski ostanki na levem bregu, ki so živeli v zdaj avstrijskih vaseh, polagoma izginili, potujčili se itt da je posebno v zadnjih desetletjih pred osvobojenjem nemška narodna zavest silila tudi na desni breg, v Slovenske gorice. Tako smo deloma ali popolnoma izgubili več prej trdnih slovenskih postojank, in tako se je bila potujčila tudi naša lepa Apaška kotlina.
Osvobojenje nas je našlo nepripravljene. Prebivalstvo je bilo deloma mlačno, deloma pa popolnoma nasprotno našim* 'težnjam, saj je n. pr. dobro znana borba Apačanov za priključitev k Avstriji. Da smo kljub temu ohranili to ozemlje, se nimamo toliko zahvaliti svojemu delu, kolikor reki Muri, ki se je zdela gospodom v Parizu najprimernejša mejna črta. Politično so bili torej 1.1918. naši kraji o-6vobojeni, narodno in kulturno pa so o-stali Se vse do danes, deset let po tem
velikem dogodku, prepuščeni samim sebi, odnosno nemški agitaciji, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da je reka Mura res državna meja. Iz Cmureka, Obraj-ne in Radgone sega nemška propaganda še skoraj nemoteno v naše obmejne kraje, osobito pa v Apače. Od tam prihaja tudi zagrizeno nemško-nacijonalno časopisje, prihajajo razne brošure »Stidmar-ke« in prihajajo tudi agitatorji. Pri zadnjih državnozborskih volitvah smo celo doživeli, da so Nemci od onstran Mure prišli k nam agitirati za — nemško listo. In nihče se do danes še ni zavzel za to, da bi se uvedla pri nas nasprotna slovenska akcija iz Maribora.
Pet in dvajset kilometrov je dolga naša meja od Št. lija do Gornje Radgone in na tej meji so poleg mnogih sel še večji kraji, kakor Ceršak, Sladka gora, Marija Snežna, Cmurek, Žepovci in Apače. Ti kraji so pa tudi lepi. Kdor ni videl n. pr. Apaške kotline z njenimi polji, logi, potočki in rokavi Mure, si niti predstavljati ne more tega prelepega kotička slovenske, a žal tako zelo potujčene zemlj« kdor jo je pa videl, jo je vzljubil in se vedno rad vrača. Toda taki slovenski in-teligenti, ki bi prihajali v te naše kraje, so bele vrane. K nam pridejo kvečjemu trgovski potniki, ki pa govorijo — nemški.
Cas bi tedaj že bil, da se zganete tudi v Mariboru in pohitite včasih tudi k naši jeleni Muri! Ne rešujte samo Pohorja, ki je že rešeno, ne rešujte samo Limbuš*, rešujte pred vsem našo narodno in dr-žavno mejo med Št. lijem in Gornjo Radgono, ta prelepi, a tako zapuščeni kos naše domovine! Dosedanje desetletno omalovaževanje severnih obronkov Slovenskih goric se mora nehati in dobro bi bilo, ko bi kakšno nacijonalno društvo v Mariboru v sedanjem poletnem času organiziralo večje izlete k nam — zapuščenim.
Ruska vas
K PREMI JERI PRVEGA SOVJETSKEGA FILMA V MARIBORU.
Premijera prvega sovjetskega filma Ruska vas bo za Maribor dogodek. Tako za Beograd kakor za Zagreb, kjer so ga že predvajali, je pomenil film Ruska vas izredno iznenadenje. Kritike vseh vodilnih naših in tujih listov so polne hvale o tem filmu in brez pridržka priznavajo, da je Ruska vas od vseh velikih filmov, ki smo jih videli zadnja leta, tako po umetniški vrednosti kakor po vsebini najjačjL
JRuskavasni posneta v ateljeju kakega filmskega podjetja kakor so posneti .vsi takozvani ruski filmi, ki prihajajo k nam te Amerike, Francije in Nemčije, ampak je posneta prava ruska vas z resničnim življenjem ruskega človeka.
Ruska umetnica O. P. Višnjovskaja in režiserka tega filma pisateljica Olga Pre-obraženskaja nas seznanita z najbistvenejšim in najtipičnejšim iz življenja ruske vasi. Pred vsem vas s svojimi poti, kočami, vrtovi, dvo-in štirinožnimi prebivalci in potem delo: delo doma in na polju, na onem velikem ruskem žitnem polju ob žetvi; ženske pri kolovratih, na potoku in vrtovih pri beljenju platna, so Klike, ki ostanejo za vedno v spominu. Neomejen gospodar v ruski družini ie Oče. On ukazuje in njegovi volji se morajo pokoriti vsi. Žena je le sužnja, otroci se može in ženijo po njegovem okusu. Ta pa je tak, da, ko izbere oče za sina ženo, izbere navadno zase priležnico, hčer pa, ki se noče zaročiti po njegovi želji, brez blagoslova zapodi iz hiše in ;io izroči javnemu zaničevanju in zasramovanju. Tiran navzdol je glavar druži-;Jie a najponižnejši hlapec navzgor, suženj pomješčika — to je lastnika zemlje, ki io j,vas obdeluje. Jasno je, da tako postopa-<nje družinskega glavarja vodi do globo-ifclh in težkih moralnih in socijalnih tragedij.
Ako prečitamo še toliko knjig, ne moremo dobiti one slike o ruski vasi, kakor, »ko smo videli ta film. In vse velike tragedije iz romanov ruskih pisateljev so nam jlažje umljive, ko smo videli pravo življenje v ruski vasi.
Obe veliki ruski umetnici, ki sta izdelali ta film, pa nas vodita korak dalje. Po kažeta nam tudi početek novega življenja v ruski vasi. Sin, ki se je vrnil iz vojne, obračuna z očetom, zatiralcem svobodnega razvoja v družini, ki se je polastil njegove žene, hči pa zapusti brez blago slova domačo hišo in živi s svojim izvoljenim srečna, kljub sramotenju in zlim jezikom. Vaški sosvet pa sklene uporabiti gospodarsko hišo lastnika vasi, ki jo je po vojni zapustil, za dobrodelne namene.
Film »Ruska vas« je prvi res ruski film, ki ga igramo pri nas in pomeni za vsakega, ki ga vidi, doživljaj. — Od petka 5, do četrtka 10. tm. se bo predvajal sovjetski film »Ruska vas« v Grajskem kinu. Ne zamudite izredne prilike in si oglejte »Rusko vas«, ki pomeni po sodbi najstrožjih kritikov najčistejši izraz filmske umetnosti.	zkd.
Dve Istočasni prireditvi v Slov. goricah.
V nedeljo, 7. t. m. se bosta vršili v SI. goricah dve prireditvi v Jarenini in Šmar jeti ob Pesnici. Škoda, da je kot lani zo pet tudi letos prišlo do te neprijetne pri like, kajti odločitev, kam se podati, je v takih slučajih vedno težka. Do tega pa ie baje prišlo le zato, ker Glasbena Ma tiča po 7. juliju ni več na razpolago. A naj bo, kakorkoli hoče, želeti je le, da bo sta obe prireditvi tako dobro odrezali kakor lani. Kdor želi slišati Glasbeno Matico pod senco staroslovenske lipe, pojde v Jarenino. Kdor pa hoče videti kmetsko deco in odraslo mladino v domoljubnih prizorih in igrah na igralnem odru, slišati petje marješkega mešanega in gledali škega moškega zbora iz Maribora, dalje, kdor se hoče od srca nasmejati vsezna-nemu in priljubljenemu gled. igralcu g. Harastovlču, ta ubere v nedeljo svojo pot k Sv. Marjeti na že tradicijonalno domo ljubno slavnost »Domovinski dan«. Glede avtobusnih zvez je vse oskrbljeno: ob l. pop. (po potrebi tudi še ob 2. uri) z Glavnega kolodvora tja, ob 8. zvečer nazaj.
Mariborski in dnevni drobiš
Ptujski Cirilmetodarji v spomin dr. Žerjaua
Kakor Znano, se je rajnki dr. Gregor Žerjav po svoji vrnitvi z dunajske univerze posvetil v prvi vrsti narodno-ob-rambnemu delu. Po njegovi inicijativi se ;e vršila 13. septembra 1908 velika skupščina glavne družbe CMD v Ptuju. Njemu je v prvi vrsti veljal organiziran napad takratnega nemštva in nemškutar-stva na Štajerskem. Račun je plačala Gregorjeva glava, po kateri so padale palice narodnih sovražnikov. Ta skupščina CMD je imela za posledice znaten prevrat takratnega mišljenja Slovencev ter je pomenila velik korak naprej.
Tudi pozneje je posvečal pokojnik ve-iko pozornost narodnemu vprašanju. Ptuj je posetil ponovno ob proslavi 15-etnice zgoraj omenjene skupščine ter sta mU pri tej priliki odbora CMD vrnila njegov leta 1908 zgubljeni klobuk v simbo-ični obliki na dobri torti, ki jo je napravila v to svrho rajnka predsednica ženske podružnice ga. Vida Horvat-ova.
Nas so torej vezale ozke idealne vezi z rajnkim pokojnikom. Zato se je pokojnika pri žalni seji spominjal s primernim nagovorom predsednik moške podružnice ter je predlagal, da se votira v poče-ščenje njegovega spomina primeren znesek v dobrodelne namene. Ker pa ste podružnici Še-ie pred par dnevi poklonili osrednji družbi CMD Din 3.000, sta se zedinila oba odbora v tej smeri, da poklonita skupno Din 500 Dijaški kuhinji v Ptuju mesto venca na grob našega prijatelja in ufpešnega narodnega delavca.
Padec cen marelicam
od 48 na 24 Din kilogram je vreden regi-striranja. Marelice, ki so laške provenience, so zelo lepi in okusni sadeži.
Dijaška kuhinja v Mariboru. Starešinska zveza bivših Članov jugosl. akad. društva »Triglav« je darovala Dijaški kuhinji v Mariboru namesto obvestila in venca na grob pokojnega »Trigla-vana« prof. Jakoba Cimermana 500 Din. Zvezi izreka najtoplejšo zahvalo odbor DK. -
Veliko Vidovdansko pevsko svečanost,
priredi Jugoslovenska Matica vzajemno z Glasbeno Matico dne 7. julija ob 3. pop. v Jarenini na prostem ob domači Tipi. — Mariborčani, pridružite s izletu Glasbene Matice v divno blestečo prirodo Slov. goric. Ob 13.30 z vK:om na Pesnico, od tam mična sprehodna pot — dobre pol ure — preko upanosnega vedril-nega zelenja, grič in dol cvetno odevajočega, da dviga srce in dušo k jasnemu razpoloženju. Zvečer pa vozi "lak hazaj ob pol 9. Sladke pesmi glas Glasbene Matice bo božal zvok miljene naše tamburice »Obmejnega Zvona«. Šotori na prostem bodo nudili razna krepčila, gibance, domače pecivo itd._______________
PETEK 3. IN SOBOTA 6.
KABARETNI VEČER
V VELIKI KAVARNI
Odhod otrok na pohorsko počitniško ko* lonijo.
Davi ob 7. se je odpeljala prva skupina, broječa 60 otrok v spremstvu nadzorstvenega osobja v treh mestnih avtobusih do Zg. Polskave in od tam peš ob potoku k Sv.,Martinu do novourejenega stalnega počitniškega okrevališča na posestvu Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine. Otroci, ki so bili prav dobro razpoloženi, so okrasili aute z zelenjem, cvetjem in zastavami. Pri odhoda je bil zastopan društveni odbor s predsednico, gospo Maistrovo na čelu. — Odhod zavetiščarjev v Sv. Jurij ob Pesnici.
Danes ob 11. uri se je odpeljalo 80 zavetiščarjev na. enomesečno letovanje k Sv. Juriju ob Pesnici, kjer jim je pripravila mestna občina pod vodstvom gosp. Kutina prav lepo urejeno letovišče. Tam ostanejo mesec dni. —
Blagajna podružnica poštne hranilnice v Ljubljani bo otvorjena za stranke od 4. julija dalje vsak poslovni dan od 8. do 12. ure in od 16. do 17. ure razen ob sobotah, ko posluje samo predpoldne.
Podružnica CMD na Muti priredi v nedeljo dne 7. tm. na vrtu gosp. Pajka veliko vrtno veselico s prav pestrim sporedom. Pohitimo tja v prav o-bilnem številu in podprimo njih narodnoobrambno delo! —
Starešinska zveza »Triglava« v Mariboru
je izvolila za leto 1929-1930 sledeči odbor: predsednik dr. Jakob Toplak, dvorni svetnik v p.; podpredsednik Luka Brolih, profesor na drž. realki v Mariboru; tajnik dr. Makso Šnuderl, advokat v Mariboru; namestnik tajnika dr. Fran Hraševec, srezki poglavar v Mariboru; blagajnik Fran Skasa, bančni uradnik v Mariboru; namestnik blagajnika dr. Tone Žnidaršič, adv. kandidat v Mariboru.
Obupana mati.
Včeraj, okrog poldne, se je odigrala y Tvorniški ulici pretresljiva rodbinska drama. Soproga strojevodje državnih že leznic, Julijana Sadovsky, si je v trenutni duševni zmedenosti prerezala z moževo britvijo v samomorilnem namenu glavne žile leve roke. Takoj po svojem dejanju je pograbila še svojega 101etnega sina Edvarda in tudi njemu prerezala žile na levi roki. Pretresljivi dogodek je vzbudii pri sosedih veliko razburjenje in splošno sočutje z nesrečno rodbino. Takoj pozvani rešilni oddelek je obe žrtvi tragičnega slučaja prepeljal v bolnico, kjer je bila izvršena operacija. Položaj obeh žrtev je precej resen.
Zopet tatvina dvokolesa.
Trgovcu Avgustu Zlahtiču na Grajskem trgu je še dosedaj neizsleden tat odpeljal v neopaženem trenutku novo črnopleskano dvokolo znamke »Neger«, vredno Din 1500. Pred nakupom se svari! Če na travniku zaspiš...
Sinoči se je po delu vlegel Herman Toplak na travnik ob Betnavski cesti in zaspal. Ko se je prebudil, je zapazil, da mu je zmanjkala srebrna ura z verižico. Težka avtomobilska nezgoda. Včeraj popoldne se ie peljala 68letna gospa Avguština Leyrer iz Maribora kot sopotnica na motornem kolesu svojega nečaka. Na znanem, ovinku pri. mestni meji blizu Kamnice je motociklist zadel v neki nasproti prihajajoči avtomobil. Učinek je bil usoden. Vozač je ostal sicer nepoškodovan, toda gospa Josipina Ley-rer, ki je sedela v prikolici je pri karam« bolu dobila težko poškodbo na. lobanji. Na prijavo nekega kolesarja je na kraj nesreče dospel rešilni avto, ki je pone-srečenko odpeljal v bolnico. —
Dvonožne lisice se pojavljajo zadnji čas. Sezonska špectfaliteta so pomladni piščanci. Davi so aretirali na trgu Katarino Cverlin, nepoboljšljivo tatico in večkratno obiskovalko prisilne delavnice. Prodajala je 9 piščancev, katere je minulo noč ukradla posestnici Elizabeti Druže v Razvanju, Oddali so jo okrožnemu sodišču. 3 še neprodane piščance pa vrnili lastnici. — Dvorišče posestnika Viktorja N e d o g a pa je obiskal še dosedaj nepoznani »lisjak« in odnesel 5 piščancev ter eno kokoš. Moral je priti ponoči čez plot na dvorišče, kjer ni psa čuvarja ter nemoteno odnesti svoj pernati plen. —
Rad! vlačugarstva
in suma tajne prostitucije je bila zopet aretirana stara grešnica Alojzija Polja, nec. Pokoriti se bo morala zopet ^ pri »Grafu«, a potem pojde še na letovišče v Sodni ulici. —
Usoden padec.
V selu Kopivnik pri Framu se je ponesrečil 46 letni posestnik Karol Florjau-čič. Po neprevidnosti je padel z neke skale ob bregu ter si Pri pddru zlomil levo nogo in dobil vrh tega poškodbe na glavi. Takoi pozvani reSi*ul oddelek je po* nesrečenca odpremil v mariborsko bolnico. —*	- •	-
Želodčne tolečine, pritisk v želodcu, izapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva b-braza izginejo če'sto po večkratni uporabi naravne »Franc Jožefove« grenčice, s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franc Jožefovo« vodo toplo priporočati kot v te natnene služeče domače zdravilo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
# M a r!6 oru, Hnfc \ Vt!. 192*.
Kfarffiflnlč! VPCERNTK InTm'
STfan &
mmmmhmmsm
Iz življenja znamenitih ljudi
ČAJKOVSKIJ IN KNJIGA IZ DOŽEVE PALAČE. — LEV TOLSTOJ O GODBENIKIH. — OMAMLJIVA MOČ SALJAPINOVE PESMI.
V muzeju znamenitega ruskega komponista Čajkovskega v Moskvi se nahaja majhna italijanska knjiga, v katero je zabeležil njegov brat Modest sledečo zanimivo opazko: »To knjigo je moj brat Peter ukradel iz doževe knjižnice v doževi palači v Benetkah.«
Stvar se je dogodila sledeče: P. I. čaj-kovsklj je silno rad posečal doževo palačo, kadarkoli je prišel v Benetke. Nekoč se je mudil delj časa v knjižnici, kjer je opazil, da je bila gornja deska neke o-mare za knjige malo odlepljena. Hotel je zato potegniti neko knjigo iz omare, kar pa se mu ni posrečilo. Nato je odšel domov, napravil iz tanke žice zanjko in mu je končno res uspelo, da je dobil zaželje-po knjigo v roke. Čemu neki je potreboval to knjigo? Izpostavljajoč se nevarnosti, da ga opazijo, je odnesel svoj plen domov in ga skril na dnu kovčega. Po tem dogodku je živel več dni v strahu, da. pride njegova tatvina na dan. Pričakoval je celo, da ga vsak čas poseti kak Stražnik in aretira.
Toda. končno je le pozabil na ves dogodek in se spomnil nanj šele potem, ko se je nameraval vrniti v Rusijo. Našel je ukradeno knjigo med svojo prtljago. Odločil se je, da jo odnese zopet v knjižnico, tpda na kak način? In ko je po daljšem času res prišel zopet v knjižnico, ga je čakalo novo presenečenje. Z velikim stra hom je namreč opazil, da je bila dotična
omara že popravljena in deska zopet prilepljena. Ni se mogel odločiti, da vrne knjigo upravniku knjižnice in jo je zato odnesel končno s seboj v Rusijo, kjer je sedaj razstavljena v muzeju kot primer
umetnikove tajinstvene duše.
*
Slavni ruski pisatelj in mislec, Lev Nikolajevič Tolstoj, se je zelo rad razgo-varjal s strokovnjaki. Vedel: smo to — pripoveduje neki bivši gojenec konservatorija — in zato nismo bili niti najmanj presenečeni, ko je prišel ta veliki mislec med nas in nam posvetil veliko pozornost. Pokazalo pa se je kmalu, da njegov poset ni bil brez pomena in namena. Izpraševal nas je o vseh tajnostih naše u-metnosti, pogledoval nam je takorekoč v dušo in napisal potem za nas naravnost porazen članek »Kaj je umetnost«, v katerem je postavil godbenike v vrsto ljudi, ki se ne odlikujejo s sposobnostjo razuma in katerih smisel življenja obstoja samo v skrbi »za mezinec«.
•
Po nekem oficijelnem banketu so med tem, ko so lakaji pripravljali mize, učenci sedeli v skupini in se razgovarjali. Med gosti je bil tudi Šaljapin, najslavnejši basist vseh časov, ki je zapel neko rusko pesem, katere ni poznal nikdo od navzočih, niti sam Šaljapin, ki jo je skomponi-ral pri tej priliki. To je bila namreč ge-nijalna improvizacija genijalnega pevca.
Besedilo v pesmi je pel kakor mu je prišlo na misel: »Oh ti, da oh ti, pa kaj ti« itd. Toda kljub absolutni komiki tega besedila so poslušali vsi kakor prikovani, ker je pel lepše kakor kdaj prej. V trenutku ie prenehal poprej živahni razgovor. Iz-gledalo je, da je mogoče brez konca poslušati to pesem, polno neizmernega čustva, sedaj živahno, sedaj otožno, potem zopet do skrajnosti razigrano in veselo, a vedno široko in globoko ter brez konca, kakor ruske stepe.
In ali ni ravno to ono, kar se naziva prava ustvarjajoča moč umetnika-genija.
Iz torb uročnega Birokracija
Na Dunaju se je vršila te dni zanimiva obravnava, katere predzgodovina je sledeča: Policijski urad v LandstraBe je bil dne 16. maja zjutraj telefonično obveščen, da je v parfumeriji E. Mayerja na Grabnu na delu vlomilec. Policijski komisar je odgovoril, da je za ta rajon pristojen komisarijat v notranjem mestu. Dve minuti kasneje je neznanec poklical policijski urad v notranjem mestu. Toda tu je službujoči uradnik odvrnil, da je za stvar pristojna stražnica na Petersplatzu. Nato je neznanec v tretjič in precej razkačen vsled uradnih muh zavpil v telefonsko slušalico:
»Tu vlomilec. Nahajam se v parfume* rijski trgovini E. Mayer, Graben 17. Prosim. pridite hitro, počakal vas bom v veži!«
Končno je bil Ie odposlan oddelek redarjev, ki so takoj obkolili vso hišo. Eden ie pozvonil, nakar so se odprla hišna
vrata in pred redarji je stal 23-letni elektrotehnik Štefan Kroha. Ta je pri zaslišanju izjavil, da je izvršil vlom v podjetje v veliki bedi. Našel pa je v blagajni samo 5 šilingov (40 Din). Ker se mu je zdelo to premalo in je bil pri svojem poslu vrh tega moten, ker je neprestano zvonil zvonec hišnih vrat, se je končno skesal in sklenil, da se sam telefonično ovadi policiji, kar se je tudi zgodilo in je bil kolčno aretiran.
Tako se je Kroha zagovarjal tudi na sodišču, ki pa je bilo drugačnega mnenja. Dokazano je namreč, da je' ^roha sam telefonično pozval poiicijo saipo zato, ker so mu hišni stanovalci med njegovim delom že pripravili past. Sodišče je zato obsodilo tega nenavadnega vlomilca na 6 mesecev težke ječe.
Smrtna obsodba v Angliji.
Sodišče v Maidstonu v Angliji je obsodilo te dni delavca Pattisona, ki je pregovoril svojo prijateljico Dawson, da je izvršila samomor, v smislu arigleških pravnih običajev na smrt. Oba sta,-se hotela ločiti od življenja in sta zavžila strup. Dawsonova je umrla, ddčim je Pattison okreval. Po angleškem pravnem naziranju je bilo treba Pattisona obsoditi na smrt, ker se v Angliji kaznuje napeljevanje k samomoru kakor umor.
Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni Člani! Deleži d Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r* z. z o. z. v Mariboru.
GRAJSKI _
KINO I
Od petka, dne 5. julija do vkljužno srede, dne 10. Julija
Prvi ruski film pri nas. Na|(istajSi izraz filmske umetnost sedanje dobo
RUSKA VAS - VAS GREHA
Od vseh narodov in najstrožjih kritikov priznan kot najlepši in najjačji film. * Nobeno filmsko podjetje še ni izdelalo tako veličastnega filma kakor Sovjet 3 kino v Moskvi. Film spremlja izvirna ruska godba. Ruske pesmi poje g. Faganeli. ' Predstave dnevno ob %7. in V*9.	V	nedeljo	ob	'A3„	4.,	%7.	in	a/«9.
GRAJSKI
KINO
/krlvnostl naie prošlostl
STAROST ČLOVEŠTVA. — RAZVOJ KULTURE. — NAŠA PRADOMOVINA.
Mi najglobljega spoznanja žejni ljudje dvajsetega stoletja, ki bi radi dognali, če živijo nam podobna bitja tudi na drugih svetovih, vsaj na nam najbližjih planetih Marsu, Veneri itd., mi ki bi radi prodrli do najbolj daljnih dalj vesoljstva, v sistem Mlečne ceste in preko njega, se malokdaj zavedamo, da je na naši zemlji še brez števila problemov, ki jih doslej še nismo mogli doumeti in ki jih nžtjbrže tudi nikoli ne bomo mogli.
Med te probleme spada nedvomno tudi skrivnost naše preteklosti. Ni treba, da z danvinisti skušamo ugotoviti faze našeg^ telesnega razvoja od skromne celice do kompliciranega organizma, dovolj je že, da skušamo razvozlati bolj enostavna vprašanja, n. pr. faze kulturnega razvoja našega plemena. Po pričanju biblije bi bilo človeštvo še mlado. Od onega šestega dne, ko je Bog iz ila ustvaril Adama in iz njegovega rebra Evo, ki sta Postala naš praoče in naša pramati, je po tem sporočilu preteklo do danes komaj nekaj tisočletij. Za naše časovne pojme, ki so prikrojeni po kratki dobi let, ki nam je Prisojena, je že to število ogromno, a napram resnici je vendarle tako mdjhno, kajkor je majhno v primeri s to dobo število let našega življenja. Po novejših izsledkih, ki Da še davno niso popolhi, je človeštvo staro mnoga stotisOčletja a svet sam milijone let.
' Kakor pa je staro Človeštvo, tako !e stara tudi njegova kultura, ne morda naša današnja, na katero smo upravičeno *lt neupravičeno toliko ponosni, ampak ona svojevrstna človeška kultura, ki je, kakor se zdi, bila že spočetka položena v bistvo človeka. V tem smislu je bilo človeštvo kulturno že pred davnimi tisočletji, a vselej, kadar je ta kultura dosegla višjo stopnjo, je zopet propadla. Razveseljivo je samo to, da se je vsak pojav novega kulturnega razvoja stopnjeval nad prejšnjega. Zadnja kultura pred našo je bila antična kultura, grška in latinska še pred njo pa je bila židovska, feničan-ska, egipčanska, bile so asirska, babilonska, indijska, kitajska itd., dobe med njimi pa je vedno izpolnjeval kulturni pro-Ped.
Edini pripomoček za proučevanje teh
kultur so preostali spomeniki, kajti knjig v našem današnjem smislu in posebno ta kih, ki bi se bile ohranile, oni stari kulturni narodi še niso poznali. Preostanki mest, svetišč, stavb in drugih zgradb starih Rimljanov in Grkov so nam danes viri, iz katerih črpamo največ podatkov o takratnem kulturnem življenju, čeprav so se nam iz tistih dob ohranili tudi zelo številni pisani viri. Istotako so nam egiptovske piramide, sfinge in obeliski s hiro-glifi viri za proučevanje stare egipčanske kulture. Isto pa velja tudi za proučevanje kulture večine drugih starih in prastarih narodov. Za proučavanje še starejših dob pa nam manjkajo večji del tudi taki podatki. Virov, ki bi pričali o njihovem načinu življenja, mišljenja, verovanja itd., ni več, razpadli so,'izginili.
Izginile so pa po večini tudi dežele, na katerih so oni prastari narodi, ki jih le iz slutnje boznamo, prebivali. Potopile so se v neizmerne globine morja in jih danes pokriva grob ogromnega vodovja. Tako pokriva morje skoraj gotovo tudi tista ozemlja, ki so bila zibelka človeštva in torišče prve kulture. Da je bila pradomovina človeštva nekje na vzhodu, nam pripoveduje že bilija, potrjuje nam pa to domnevo tudi priseljevanje narodov v Evropo, ki so vsi prišli od vzhoda. Mimo teh je pa še veliko drugih dokazov, da je početke človeštva iskati onstran Urala in Himalaje. Kje je bilo središče te pradomovine, tega pa ne vemo, samo slutimo lahko, da je bilo tani, kjer se danes prelivajo neizmerna vodovja Tihega oceana in kjer se je nekoč dviga! mogočni kontinent Gondvana. Toda te skrivnosti, ki jo krije morje, ne bomo mogli nikoli dognati.
Knežja dvojica v samostanu.
V Italiji splošno znana knežja dvojica Paterno, ki spada med najbogatejše posestnike v Siciliji, se je nedavno popolnoma odrekla svetu. Knez Paterno, ki je stopil v barnabitski samostan, je bil te dni posvečen za duhovnika in je kot tak že naslednjega dne osebno podelil svoji soprogi karmelitski pajčolan. Zanimivo pa je, da zakon obeh ni bi! razrešen in je cerkev privolila le v doživljensko ločitev.
O mejah čiouešfcega žiuljenja
V zadnjem času se učenjaki jako bavijo z vprašanjem, kako dolgo more pravzaprav človek živeti, posebno še, ali se mu bo posrečilo metode pomlajevanja tako izpopolniti, da se bo starostna meja povprečnega človeka povišala vsaj za 20— 40 let. Odkar je podal znani pariški profesor, ruski učenjak dr. Voronov senzacionalno izjavo, da je trdno prepričan, da bo dvignil' polagoma povprečno starost človeka na 100, v ugodnih slučajih tudi na 120 do 140 let, se pričakuje še več. Slavni fiziolog Charles Richet je objavil v pariških listih o tem problemu sledeče mnenje: »2e prej sta stala dva učenjaka, namreč Florens in Voronov, na stališču, da bi moralo znašati povprečno življenje človeka okrog sto let. Po* trebno bi le bilo, da se obvaruje raka. jetike, pljučnice, raznih infekcij ter poapnenjema žil. Toda ta dva učenjaka nista mogla dokazati te drzne trditve. V zadnjem času so izjavili zastopniki medicine, da se starost da preprečiti, toda jaz stojim na stališču, da je to nemogoče in da pomenijo vsi poizkusi Voronpva samo kratkotrajno zavlačevanje propadanja človeškega organizma. Vse umetne metode pomlajevanja, pravi Richet, ne bodo nikdar mogle doseči znatnih rezultatov, kajti človek si more podaljšati svoje življenje samo z zmernostjo in vztrajnostjo. Kdor ne kadi, ne pije alkohola, se čuva vseh ekscesov, ta ne potrebuje Vorono-va, temveč bo brez njega živel dalj časa nego ostali ljudje, ki so nezmerni v svojih zahtevah.«
Zločinec pred suojo žrluijo
V vasi Kamionki pri Krakovu se mnogo govori o najnovejšem čudežu tamkajšnjega židovskega rabina. V vasi je bil pred kratkim umorjen neki kmet, zločina oa je bil osumljen star žid, ki je živel z umorjencem v sovraštvu. Seveda so ga takoj aretirali, toda stari žid je odločno zanikal vsako krivdo. Njegov sin, ki je bil trdno prepričan, da je oče popolnoma' nedolžen, je zato odšel k čudodelnemu rabinu v Robovo, da ga vpraša za nasvet. Ta ga je najprej vprašal, ali koga sumi, nakar mu je sin odvrnil, da sumniči tri osebe. Rabin mu ie nato svetoval.
naj gre k preiskovalnemu sodniku in predlaga sledeče: Njegovega aretiranega očeta in ono trojico naj odvedejo v mrtvašnico pred truplo umorjenca, kjer naj se vsi od njega oproste. Preiskovalni sod nik je res pristal na ta predlog. Prvi se je približal odprti krsti aretiranec in se poslovil od pokojnika. Ko pa mu je pristopil eden od trojice, je pričel nenadoma plakati in kričati, češ, da se-boji, da bi se pokojnik nad njim maščeval. Nato je ves strt priznal, da je on morilec kmeta. Starega Žida so seveda potem takoj izpustili ter aretirali njega. Nenavadni dogodek je vzbudil v Krakovu in okolici splošno pozornost prebivalstva ter se ie veliki ugled rabina od tedaj še povečal.
Iskrice
Doživeli smo velike »dobrodelne tedne«, po izložbah nas vabijo i »belimi tedni«, tudi »teden otroka« smo'že proslavljali in delali poleg »tedna, ždravja« propagando za vse mogoče »tedne«. Samo na eno še nismo v XX. veku prišli iu to je — »teden poštenja«.
•
Zenske so kakor radio-aparati: V lepih dneh so znosljive. Včasih dobimo pri njih brez vzroka »slabo zvezo« a kaj pogostokrat se dogaja, da v aparatu hrešči iu — žvižga.
•
O Amerikancih pripovedujejo, da jim je metilni alkohol tako zelo naškodil, da se je pojavilo mnogo slučajev osleplje-nja.
To pa nikakor niso edine strašne posledice prohibicije! Njeni nasprotniki so onemeli, a vlada je — oglušila. v.
•	-j
V časopisih beremo dosledno , o vojtl! in trgovski mornarici, kakor da. bi bila vojna in trgovina — dva različna pojma!
•
V nekem tajnem predalu pisalne mize so našli Stradivarijev recept za fabrika-cijo njegovih slovitih gosli. Srečni najditelji pa čuvajo to skrivnost nič manj skrbno, ako ne boli — kakor vejjki Stra* divari.
Nič zato! To skrivnost že davno poznamo; imenuje se: lak. Le. povbrašajt* nekatere lastnike Stradivarijevih igoslipa boste zvedeli, kolikokrat jih je krftika — zlakirala! —	Saturn	i.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk
107
»Njega; Njega bodo prijeli v par dneh...«
»Njega! Vi ne poznate tega Človeka, milostljiva. Jaz sem ga videl samo par trenotkov, pa vam povem, da se bo postavil po robu vsej beneški armadi, če mu pride na um. Sto in več beričev so poslali proti njemu. Sam Je bil v hiši, ki je bila krog in krog obkoljena; in še je prost.- Ponavljam vam, da me potrebujete. Dajem vam časa; premislite si do jutri... Jutri milostljiva, postanem vaš zaveznik in zet, ali pa vaš nespravljivi sovražnik. Izbirajte.«
Imperija je hotela zaklicati, pridržati razbojnika.
Toda že je Sandrigo naglo odšel in izginil.
Kurtizana se je zrušila na stol, še bolj obupana morebiti, kakor je bila tisti dan, ko je izgubila Bianko.
»Moja hči... žena razbojnika Sandriga!« je zamrmrala. »Do tega je torej morala priti moja materinska ljubezen! Bianka, cvet nedolžnosti, nedotaknjenosti in čistost sama, je vendarle hči kurtizane! In kakega moža je vredna kurtizanska hči? Razbojnika!«
Stresla se je v nervoznem smehu.,
»Nekega dne,« je obnovila svoj bridki samogovor, »je videl Bianko sin bogatega kupca. Ves očaran je bil. Tisti človek se mi je zdel obdarjen z umom in dobroto; zmenila sva se za zakon in kmalu se je imela praznovati poroka. Takrat pa je izvedel, kdo sem jaz!... In odšel je preklinjaje. Pri vseh, ki so videli mojo hčer, sem opazila tisti radovedno nesramni in porogljivi pogled, ki mi je prodiral v srce. Hči kurtizane. Taka je kvečjemu dobra za to, da postane enkrat sama kurtizana!... Nihče ni imel usmiljenja, niti z njo, niti z mano!«
Vztrepetala je:	1	•
»Nihče! Nekoga sem pozabila! Roland je Imel usmiljenje; da on!.,. Pogled, s katerim se je ozrl na mojo hčer, je bil pogled usmiljenja in ne pogled pohote. On edini je spoštoval njeno nedolžnost!... Toda jaz sovražim tega človeka. Mrzim ga, ker mi je ugrabi! mojega otroka, ker me je hotel na vekomaj ločiti od Bianke!«
Njene misli so se za hip prekinile.
»Ali ga sovražim res samo zaradi tega?« je povze.a zamolklo. »Ljubila sem tega' človeka! On pa rtie je zaničeval in zavrgel!... Oh, tisto noč, ko sem. mu pri-
znala svojo ljubezen in je dvignil roko nad menoj! Vse Svoje življenje bom čutila sramoto tiste grozne minute. Da, da, nečista mati: to je vzrok, da sovražiš človeka, ki je edini na svetu zmožen rešiti tvojo hčer!... Nesrečnica! to je znamenje, da ga ljubiš še vedno! Nisi ga nehala oboževati! Zaradi njega si prišla v Benetke, zaradi njega si ostala tu! In zdaj se ta strast, ki si mislila, da je že mrtva, budi in trga vse spone... Kajti sovraštvo je ljubezen!«
Krčevito se je razjokala in se omahovale napotila v skrivnostno svetišče, kamor je tisti usodni dan peljala svojega ljubimca Davila.
Velika slika v zlatem okviru je bila še vedno na svojem mestu.
Kurtizana je vztrepetala. Strašni prizor Davilovega umora se je obnovil v njeni domišljiji. Kakor tisti dan, je padla na kolena in njene roke so iztegnile proti krasni podobi, dočim so se ji prsi dvigale v burnem ihtenju. V tem trenotku je Imperija pozabila svojo hčer, Sandriga, Bemba in svoje sovraštvo.
Ljubezen edina je govorila v njenem tcu ...
XXXV.
Oče.
Skalabrino je v dveh dneh posetil vse poglavarje, ki jim je imel izročiti Rolandova pisma ter jih dopolniti s ustnimi navodili. Čete so bile razkropljene v trideset milj dolgi Črti. Skalabrino je jahal dva dni in eno noč; na jed je jedva mislil. Z burnim veseljem je divjal svojo pot, ne da bi čutil kako trudnost. Ko je bilo njegovo poslanstvo opravljeno, je zamenjal svojega konja s poči-tim ter zdirjal v galopu proti Mestre, kamor je dospel zvečer ob desetih, to je v trdi noči.
Pustil je svojega konja pri krčmarju, ne da bi stopil v gostilno, ijato se je splazil- proti Juanini hiši.
Bila je zavita v temo in molčanje.
Skalabrino se je ustavil za par minut. Nenavadno, razburjenje je stresalo to krepko naturo. Skalabrino je bil še ves poln vesele zavesti, da ima hčer. Samo to dejstvo je bilo dovolj za njegovo srečo.
»Samo še hip!« je zamrmral. »To ne gre, da bi planil v hišo kakor kak norec. Predvsem ji ne smem povedati, da sem njen oče. To mi je za ta hip še prepovedano. Da, toda videli bomo. Govoril bom z njo. Šest dni!«
Hud nemir ga je mučil. Ob tej uri je bila feianka gotovo že v postelji in je spala. Kakšno pretvezo bi rabil proti Juani, da bi jo smel zbuditi in govoriti z njo ta-
ni
koj! Dolgo je premišljeval o tem vprašanju, in ko našel rešitve, si je naposled dejal;
»Ali je bilo vredno tako dirjati! Zdaj bom moral čakati do jutri; drugače ni mogoče. Vseeno, vstopimo! tako vsaj izvem, kako je z njo.«
Njegove široke roke so trepetale, ko je odpiral vrtna vrata s ključem, ki mu ga je bil Roland izročil; stopil je hišnim vratom in potrkal nanje po dogovorienem načmu.
Skoraj takoj nato so se vrata odprla. Juana ie stala pred njim.
Bila je vsa bleda.
»Ti si!« je dejala tiho. »Vendar‘že enkrat... ti!«
»Nesreča se je zgodila!« je zamrmral Skalabrino in stopil v vežo.
Juana je pokimala z glavo.
Sedel je in ni si je upal vprašati,' vedoč že naprej da se je nesreča pripetila Blanki.
Juana je rahlo drhtela. In dejala je:
»Bianka je bila ugrabljena.«
Skalabrino je planil pokoncu. Hotel je zakleti. A kakor mrtva skala je. padel nazaj na klop.
Juana je priskočila k njemiif,’ bolj začudena nego presenečena, te mu začela močiti če o z rz!o vodo.
V par minutah se je orjaku vrnila zavest.
»Bianka ugrabljena!« je zamrmral.
»Da, Skalabrino. Nesreča je to,« je delala Juana o-pazujoča orjaka.	‘
Dvoje debelih solz je kanilo Skalabrinu iz oči.
»Nesreča je,« je povzela Juana. »Toda povej... Zdi se mi, da ti gre ta dogodek čudno do srca...«
Skalabrino se je ozrl na Juano z globokim pogledom.
»Ona je moja hči!« je dejal preprosto.
»Tvoja hči!«
»Da, Juana. To je cela historija. Izvedela jo bo5 pozneje. Zdaj sem preveč potrt«
»Tvoja hči!« je ponovila Juana, vsa poražena od tega odkritja.
A Skalabrino se je stresal kakor udarjen pes. Napenjal je vse moči, da bi pregnal globoko bul, ki ga ie navdajala. In da povemo vse — njegovo srce je bilo polno začudenja in celo nekakega rahlega veselja nad tem, da prvikrat v svojem življenju okuša to doslej neznano rano, trpljenje. To mu je dajalo novo, mnogoter-nejše in širše človečanstvo; zdaj se je bolj zavedal samega sebe.
Pondeljek
8.
fuliia
Otvoritev nove trgovine
s kisom, žganjem in sadnim sokom no
HLEKSMIDR9VI CESTI ŠT. 39
ADALBERT GUSEL.
Pondeljek
8.
julija
MaM oglMl, M aMHj« v po«r»> Aovtlna In Mcijalnn naman« •bSinstva: maka beseda 30 p, (Mjmaftjil rneask Din 6-
z Mali oglas
wm
2a*Mvn. SoplnovM|n bi oflati trgavtkega a* raMamnaga cnateja: vaaka baaeda 60 pu najmanj« manah Din 10'—
Vajenec
za trgovino s tehničnimi gumijevimi in avtomobilskimi predmeti se sprejme pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska
ul. 12.______________________________1614
Stanovanje z električno razsvetljavo ^obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklinami se odda. Pobrežje, Cankarjeva ul. št. 2.	1617
Kavarna Park
vsaki dan in ob vsakem vremenu koncert prvovrstnega kvarteta. Kape'nik Visocki.	1594
Ne pozabite sporočli svoj novi naslov
časopisnemu in insercijskemu podjetju Hinko Sax, Grajski trg, predno greste na počitnice.	1546
Kontoristtnja
ki razume tudi korespcndiratl v slo venskem in nemškem jeziku event. začetnica se takoj sprejme pri Jos. Moravec. Maribor, Slovenska ul. 12.
Enodružinsko hišo
z vrtom v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Zdrava lega« poslati na upravo »Večernika« v Maribor.	1595
PRINCESKO
V
ZVEZEK L1CN0 VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI. .JUTRA'*
IN MVEČERNIKA**
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Miren, starejši vpokojenec,
vodja mestne varnostne straže v pok. išče stanovanje sobe in kuhinje ali večjo sobe s štedilnikom, za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ne predaleč«.	U
Manufakturist
z dobrimi spričevali želi mesta takoj. Cenj.' ponudbe na upravo lista pod »Manufakturist«.	•	i<508
15—16 letna mladenka,
ubogljiva se išče za poštno pomočnico in lahko hišno delo. Ponudbe pod »Poštarjeva rodbina brez otrok«, Sv. Jurij ob Ščavnici poštnoležeče.	1609
Zavese, mrežaste in klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno-	483
ZVEZDANKO
RADI ODDAJE TRGOVINE SPLOŠNA
ODPRODAJA
ce.okupne zaloge po znižanih cenah l
Redka prilika za nakup raznega blaga;
PERILO, PLETENINA, DROBNINA, MODNO BLAGO, GALANTERIJA, SREBRNINA, PARFUMERIJA ETC.
Prodala OSTANKOV raznih čipk, trakov, hort ete.
SLAVKO ČERNETIČ. MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 23
VLAGANJE
kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno I	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	dobelo!
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.	1501
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	Fran	Brozovič	v	Mariboru,	^»sk?	Mariborska	tiskarna	d.	d-,	predstavnik
Siaolf0 Detela v Mariboru-