POŠTNINA PLAČANA 8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje té 1 jgjp: M- ■/£' % w ’■:aÉ3B fi 1 OHmI» % (MMi ? Sm S : L m - £%. Sgj&iV. - ...| § 1 JJtm o mmmmmmO i «O m o ■E ■■HM 'O co o SSSSSr^ &N Za začetek pouka zabava s 6pack Čukurjem STRAN 9 Naša nota je dobrota, pomagajmo Reneju STRAN 11 Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad Sprejemamo naročila za vodno stiskalnico ^ ZOTEL j Sedežne in kavči Bela tehnika KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče Vabljeni na prireditev Ob tem bo še: Razstava malih živali Predstavitev likovnih in literarnih del na temo podeželje in mesto z roko v roki Predstavitev stoletne domače obrti Degustacije kmečkih dobrot in slovenskih mlečnih ter mesnih izdelkov Za dobro razpoloženje bo poskrbela godba Zarja, po končanem uradnem delu bo z vami Ansambel bratov Avbreht. m Tutela Sobota, 12. september pri konjeniškem klubu v Skalah pri Velenju Program: Dogon živali Otvoritev razstave in prireditve Ocenjevanje živali Predstavitev najboljših živali s strokovnim komentarjem po skupinah, ter razglasitev ŠAMPIONKE IN MISS razstave Pogostitev in druženje Konjeniške prireditve: konjski galop, viteške igre in konjske vprege 13.00 14.00-18.00 t POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE I VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja? Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • • www.pksola.com/visja/visja.htm • osheqnja --------------------------------------------------------^------------ K&S.nyutr?fl________________________________________________________________________Tretja stran £ELj£ Kako dolgo bomo še plačevali za neumnosti v gorah? Vsakodnevna jutranja poročila dežurnih služb se v poletnem času le redkokdaj končaj brez informacij o posredovanju gorskih reševalcev. Ko včasih izvemo ozadje dogodka, zaradi katerega so morali posredovati reševalci (pogosto s pomočjo helikopterja), se verjetno marsikdo od nas vpraša o zdravi pameti tistih, ki po neumnem spravljajo v nevarnost svoje, posredno pa tudi življenje drugih. Eden takšnih primerov seje zgodil sredi avgusta, koje 74-letna planinka iz Šmartnega ob Paki pod večer sama odšla s Kredarice na vrh Triglava, ne meneč se za neugodno vremensko napoved zaradi nevihtne gmote, ki seje bližala triglavskemu pogorju in že na daleč grozila s svojo silovitostjo. Kot smo lahko brali v Slovenskih novicah, je imela Šmarčanka veliko srečo, da sojo opazili gorski policisti in dva izmed njih sta se nemudoma podala za njo. Zaradi silovitosti vremenske ujme sta pri tem tvegala svoji življenji, saj so strele švigale vsepovsod naokoli in jima naposled preprečile, da bi nadaljevala pot za planinko. Reševanje seje nadaljevalo zgodaj zjutraj naslednjega dne, ko stajo v še vedno peklenskih vremenskih razmerah našla nedaleč od Aljaževega stolpa, poškodovano in podhlajeno na 30,5 stopinj telesne temperature. V jeseniško bolnišnico jo je odpeljal helikopter. Ob tem, ko v Sloveniji ugotavljamo, da imamo zelo drage družbene dejavnosti, je utemeljeno razmišljanje, kako dolgo bomo še velikodušno »častili« takšne podvige iz našega skupnega Žaklja. Se bodo neodgovorni »planinci« (takšni si naziva planinec pravzaprav sploh ne zaslužijo), katerih število se menda vendarle počasi zmanjšuje, še naprej brezskrbno podajali v gore brez ustrezne opreme in v skrajno neprimernih vremenskih okoliščinah, brez da bi za povzročene stroške reševanja materialno odgovarjali? Nekatere zavarovalnice že ponujajo dodatna zavarovanja za obiskovalce tujih gora, medtem ko so člani planinskih društev, vključeni v Planinsko zvezo Slovenije, v okviru nezgodnega zavarovanja že zavarovani za stroške reševanja v gorah Evrope in Turčije. Takšno zavarovanje krije organizacijo reševanja, iskanje pogrešanih oseb, nudenje prve pomoči zavarovancu, prenos in/ali prevoz zavarovanca do reševalnega vozila, pri helikopterskem reševanju do reševalnega vozila oziroma do prve zdravstvene ustanove, ter prevoz posmrtnih ostankov. IZ VSEBINE: tee Športno društvo Gmajna Varpolje: Z razlogom ponosni na prehojeno pot Tema tedna: Največ nesreč v gorah se zgodi pri hoji po poti.........4 Občina Luče: Končno saniran plaz pri kmetiji Zalesnik.5 Avtoprevozniki: Najtrša pogajanja niso prinesla želenega znižanja cestnin.6 BSH Hišni aparati Nazarje: Letos uspešno poslovanje in številne nove zaposlitve........7 Osnovna šola Gornji Grad: Ni jasno, kdaj bodo sredstva za nujno prenovo šole.....9 Logarska ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 36,4. september 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Graoer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. TEDNA ] VEDNO POGOSTEJŠE GORSKE REŠEVALNE AKCIJE NA PLEČIH DAVKOPLAČEVALCEV Največ nesreč v gorah se zgodi pri hoji po poti Slovenci smo veliki ljubitelji gora, žal pa gre pri večini pohodnikov res le za ljubiteljsko dejavnost, ki lahko zaradi neizkušenosti pripelje tudi do tragičnih posledic. In ker število pohodnikov in drugih obiskovalcev gora iz leta v leto raste, je vsako leto večje tudi število nesreč v gorah. Podatki o številu akcij Gorske reševalne službe (GRS) in policistov gorske enote kažejo, da posledično raste tudi število reševalnih akcij. Tudi GRS Celje letos obravnava več reševalnih akcij kot v preteklosti, prav tako je bila policija, v primerjavi s preteklim letom, večkrat vključena v preiskavo posameznih nesreč, ki so se zgodile v visokogorju. Pravilna oprema v gorah rešuje življenja (foto: arhiv PD Nazarje) USPOSOBLJENOST DOMAČIH PLANINCEV SE IZBOLJŠUJE Pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Gorazd Trbovšek že enajsto leto deluje v gorski policijski enoti (GPE), ki spada med posebne policijske enote generalne policijske uprave. Trbovšekje trenutno vodja oddelka gorske enote, ki deluje na območju Policijske uprave Celje: »Največkrat se srečujemo z gorskimi nesrečami, delovnimi nesrečami, padci padalcev, iskalnimi akcijami in tudi z ogledi nekaterih drugih kaznivih dejanj. Prvotni namen delovanja GPE torej ni v reševanju ljudi v gorah, saj je to domena gorske reševalne službe, ampak predvsem v izvajanju policijskih nalog na težko dostopnih območjih.« Kot pri svojem delu vidi Trbovšek, se največ nesreč v gorah na našem območju zgodi zaradi neizkušenosti in neopremljenosti planincev: »Nesreč pravih alpinistovje zelo malo. Statistično se največ nesreč zgodi pri hoji po poti, pri tem pa zaradi neustrezne opreme in predvsem obutve, prihaja do VARNO V HRIBE Z USPOSOBLJENIMI VODNIKI Planinski vodniki morajo licenco obnavljati vsaka tri leta V Sloveniji najem gorskega ali planinskega vodnika ni obvezen, kot je že v marsikateri evropski državi. Najem gorskega vodnika, ki vodi po zelo zahtevnih gorskih turah, je sicer plačljiv, kar opravičuje tudi tveganje takšnega vodenja. Planinski vodniki po drugi strani delujejo na povsem prostovoljni ravni, so pa za marsikaterega obiskovalca sredo- in visokogorja lahko člen, ki skrbi za njihovo varnost na izletu. Ob vedno večji obiskanosti slovenskih planin in gora se veča tveganje za poškodbe, tudi tragične. Številni izletniki so še vedno slabo opremljeni ali se odpravljajo na nepoznan teren in tako kar kličejo nesrečo. Kadar pa so izleti v pianine ali gore organizirani s strani planinskega društva, je za varnost udeležencev že bolje poskrbljeno. Planinska društva morajo namreč v takšnem primeru udeležencem ture zagotoviti usposobljenega planinskega vodnika, ki načrtovano pot pozna, prav tako pa še pred odhodom preveri pravilno opremljenost izletnikov. Planinski vodniki dandanes niso le planinci z nekaj izkušnjami, potrebno je dodatno izobraževanje. Kot razlaga Marjan Ostruh, vodja vodniškega odseka pri Planinskem društvu Nazarje, licenco planinskega vodnika pridobijo le planinci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje: »Vsaka kategorija vodenja zahteva določeno število Vodja vodniškega odseka pri Planinskem društvu Nazarje Marjan Ostruh (foto: TG) opravljenih tur, torej že pridobljene izkušnje. Višja kot je pridobljena kategorija vodenja, več izkušenj in gorniškega znanja mora imeti vodnik, poleg tega je potrebno opraviti še vodniški tečaj.« Da pridobljeno znanje ne gre v pozabo, morajo planinski vodniki licenco obnavljati vsaka tri leta. Vodniška izpopolnjevanja organizira vodniška komisija pri Planinski zvezi Slovenije, planinski vodniki se vsakič spoznavajo z najnovejšimi dognanji na področju planinskega vodenja, obnavljajo tudi znanje prve pomoči. Odgovornost pri vodenju planinskih izletov, zahtevnih in zelo zahtevnih tur, ni majhna. Kot pravi Ostruh, mora planinski vodnik znati dobro preceniti več dejavnikov: »Med drugimi tudi znanje in usposobljenost udeležencev, od česar je lahko odvisna tudi velikost skupine. Vsekakor pa število udeležencev ne sme presegati števila, določenega s pravilniki o vodenju. Če planinski vodnik udeležence in njihovo usposobljenost dobro poznaje vodenje lažje in tveganje za nesreče manjše. V kolikor so v skupini tudi neznani udeleženci, mora biti vodnik previdnejši. Če se na poti izkaže, daje kateri član manj usposobljen in počasnejši, mu vodnik pomaga doseči zastavljeni cilj oziroma, če to ni mogoče, poskrbi, da preostale počaka na varni točki.« Predvsem zahtevne in zelo zahtevne ture po mnenju Ostruha predstavljajo večje tveganje za planinskega vodnika. Zato že pri razpisu izleta planinsko društvo poskrbi, daje pot in njena zahtevnost podrobno opisana, prav tako so vsi zainteresirani preko razpisa obveščeni, kakšna oprema je za izlet potrebna. Tatiana Golob zdrsov in padcev. Zelo pomembna je tudi uporaba čelade, samovarovalnih kompletov in pa predvsem dobra priprava na ture. Planinci naj se držijo Ì0 zapovedi GRZS, pa bo nesreč občutno manj.« Medtem ko je leta 2008 v naših gorah izgubilo življenje 20 planincev, je do septembra letos umrlo 17 gornikov. Nesreč v gorah je bilo že preko tristo, težje poškodovanih planink in planincev pa več kot 60. V hribih je v poletnem času ogromno ljudi, najbolj oblegana gora je Triglav. Hitre vremenske spremembe v gorah predstavljajo za pohodnike veliko nevarnost, sploh če se ti odpravljajo v gore kot na navaden nedeljski izlet. Sicer je, na srečo, vse manj takšnih lahkomiselnežev, kar pri svojem delu gorskega policista opaža tudi Trbovšek: »V zadnjih dveh ali treh letih opažam, da seje usposobljenost, opremljenost, predvsem pa odgovornost domačih planincev zelo izboljšala. Seveda so tudi posamezniki, ki menijo, daje sendvič in »prisrčnica« glavna oprema planinca, vendar je teh čedalje manj.« NESPAMETNO OBNAŠANJE V GORAH OGROŽA TUDI REŠEVALCE Naše gore v velikem številu obiskujejo tudi tujci. Med njimi tudi takšni, ki o gorništvu in gorah očitno ne vedo nič in se visoko v gore, spomnimo se le belgijskih skavtov v poletnih oblekah izpred nekaj let, odpravljajo v opremi, ki je primerna za plažo in nikakor za gore. Gorazd Trbovšek: »Iz lastnih izkušenj in videnj lahko za letošnje leto povem, da sem v visokogorju videl več bolje opremljenih domačinov kot tujcev.« (foto: TG) »Pri tujcih je presenetljivo,« pravi Trbovšek, »da so tisti, ki prihajajo iz dežel, kjer praktično ni niti planin, kaj šele gora, zelo dobro opremljeni in usposobljeni. Prav tako je enako pri tujcih, kjer je materialna odgovornost reševanja na njihovih plečih in so za takšne primere predpisane velike globe.« Seveda pa obstajajo tudi manj odgovorni izletniki, pravi naš sogovornik: »Takšni, ki imajo planine in jih v nemajhnem številu vidiš tudi na zelo zaht- evnih poteh v visokogorju v opankih. Na Okrešelj gredo v sandalih, o drugi opremi pa ni niti sledu. Iz lastnih izkušenj in videnj lahko za letošnje leto povem, da sem v visokogorju videl več bolje opremljenih domačinov kot tujcev.« Takšno malomarno obnašanje v slovenskih gorah je zagotovo delna posledica dejstva, da gorske reševalne akcije financira država, zato je marsikateri poznavalec gorskih reševalnih akcij mnenja, da se morajo pravila na tem področju zaostriti. Tako meni tudi Trbovšek: »Moje osebno mnenje je, da dokler se v Sloveniji ne bo zgodilo, da bo neodgovoren in nespameten planinec plačal stroške vsega reševanja, toliko časa bodo reševalci iz gora reševali vinjene, neopremljene in izgubljene avanturiste. Seveda se bodo takšna Na območju gora in planin Policijske postaje Mozirje, kjer je posredovala tudi policija, so se v letu 2009 zgodile dve nesreči planincev s smrtnim izidom, dve nesreči s telesnimi poškodbami, v vseh štirih primerih je bil vzrok zdrs in posledično padec planinca, dve iskalni akciji, dve nesreči s padalom in ena delovna nesreča. reševanja vedno dogajala, vendar zagotovo ne v takšnem obsegu kot sedaj. Materialni stroški so še najmanj, kar se lahko zgodi pri takšnih reševanjih neodgovornih avanturistov, kaj pa življenja reševalcev, ki so v takšnih primerih ogrožena? Na to verjetno ti ljudje niti ne pomislijo.« Tatiana Golob OBČINA LUČE Končno saniran plaz pri kmetiji Zalesnik V začetku avgusta je gradbeno podjetje Pirc začelo sanacijo plazu nad lokalno cesto, ki vodi mimo kmetije Zalesnik v zaselku Strmec. Sanacija je pogoj, da lahko z asfaltno prevleko uredijo še zadnjih 100 metrov ceste med turističnimi ponudniki. Kot je povedal Franci Brleč, lastnik in odgovorni podjetja Piraje bilo ponekod potrebno kopati tudi šest do sedem metrov globoko, da so prišli do kamnite podlage in trdnega terena. Za to so morali prestaviti okoli 7.000 kubičnih metrov zemlje. Namestili so približno sto metrov drenaže in tri betonske jaške za odvodnjavanje. Za to investicijo je občina Luče iz proračuna namenila 60.000 evrov. Župan Ciril Rose je povedal: »Nad kmetijo Zalesnik seje nad lokalno cesto nahajal razmočen teren, kjerje vrhnja plast plazila. Lokalna cesta se je zato vsako leto - plaz seje začel že v velikem deževju v devetdesetih letih - prestavila za nekaj centimetrov. V letu 2008 si je teren ogledal geolog, ki je izvedel terenske meritve in predlagal način sanacije plazu. Po njegovem mnenju se je plaz saniralo z odvodnjavanjem. Sanacija plazu je bila nujna za dokončanje investicije rekonstrukcije lokalne ceste med turističnimi ponudniki.« Tako so v teh dneh lahko dokončali še manjkajoči odsek ceste v dolžini okoli 100 metrov in položili asfaltno prevleko. Sicer pa so v Lučah konec avgusta asfaltirali še tri krajše odseke cest. Čaka jih še asfaltiranje ceste med kmetijama Pogorelčnik in Kavnik v Podvolovljeku. Marija Lebar Ureditev plazu je izvedlo gradbeno podjetje Pirc (foto: Marija Lebar) a ] OBČINA NAZARJE Nova asfaltna prevleka v središču Nazarij Z asfaltno prevleko je nova cesta do blokov dobila pravo podobo (foto: Marija Lebar) Sredi minulega tedna so delavci izbranega izvajalca polagali asfaltno prevleko na Lesarski cesti, na cesti do blokov in na povezovalni cesti med Lesarsko in Zadrečko cesto mimo Mercatorjeve trgovine. To je le del projekta urejanja središča Nazarij. S polaganjem asfaltne prevleke so zaključili prvo fazo obnove Lesarske ceste. Projekt je bil dveleten in je predvideval razširitev ceste, ureditev pločnika ter novo javno razsvetljavo. Večino tega so naredili že lani, sedaj je sledilo še asfaltiranje. Občina Nazarje se pripravlja na drugo fazo rekonstrukcije ostalega dela Lesarske ceste. Do zdaj so obnovili 460 metrov Lesarske, ki skupaj meri 1.033 metrov, torej čaka na drugo fazo prenove še nekaj manj kot šeststo metrov. Asfaltno prevlekoje dobila tudi krajša povezovalna cesta mimo Mercatorjeve trgovine, na zemljišču proti blokom pa je nastala povsem nova cesta, ki je šele z asfaltno prevleko dobila svojo pravo prepoznavnost in podobo. Pred tem je bilo potrebno ob novi cesti urediti ustrezne zemeljske AVTOPREVOZNIKI PODPISALI SPORAZUM Ta teden so avtoprevozniki podpisali sporazum z ministrstvom za promet, s katerim sicer niso dosegli 15-odstotnega znižanja, kot so to prvotno želeli, ampak 12,5-odstotno znižanje cestnin in enak popust na bolj ekološke motorje. Sporazum vsebuje še vrsto drugih ukrepov, ki pa so za avtoprevoznike manjšega pomena kot omenjena dva. Zahtevani ukrepi s strani sekcije prevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije niso bili povsem doseženi, saj vlada ni popustila pri najpomembnejših zahtevah in avtoprevoznikom ni odobrila zahtevanega 15-odstotnega znižanja cestnin in enakega popusta na ekološke motor- vodeza komunalno infrastrukturo. Nova cesta je bila potrebna zaradi ustreznega priključevanja na krožno križišče na regionalni Zadrečki cesti, ki ga bo v prihodnje gradila država. Na zemljišču, kjer poteka stara cesta proti je. Najtrša pogajanja so potekala ravno v zvezi z znižanjem cestnin za tovornjake, ki so se s 1. julijem podražile za 40 odstotkov. Te so sedaj nižje za 12,5 odstotka. Več sreče so avtoprevozniki imeli pri zahtevi za znižanje trošarine na dizelsko gorivo. Že konecjuiija je vlada trošarino na dizelsko gorivo za poslovno porabo znižala s 463,33 evra na 302 evra na 1.000 litrov. S tem je zadostila evropskim predpisom in celo dosegla najnižjo dovoljeno mejo. Podpisani sporazum vsebuje še veliko ukrepov za avtoprevoznike, med njimi ureditev izrednih prevozov in odpravo izločanja na avtocestah. Tatiana Golob blokom, bodo gradili dva poslovno stanovanjska objekta. Izbrani investitor bo, če bo vse teklo po načrtih, že jeseni na upravno enoto dal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Marija Lebar Janko Kopušar, sekretar Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Mozirje: »Podpisan sporazum predstavlja na eni strani določen uspeh prevoznikov, ki so s poenotenimi zahtevami v vseh zbornicah od vlade pridobili določene ugodnosti, vsega želenega oziroma zahtevanega pa še zdaleč ne. Zagotovo se bodo pogovori in iskanja skupnih rešitev, ki bodo zadovoljila tako prevoznike kot državo, še nadaljevali. Za oceno pravih vrednosti doseženega je v tem trenutku zagotovo še prezgodaj, dejstvo pa je, da bodo ukrepi bolj prijazni do nekaterih prevoznikov, najkrajšo pa bodo zopet potegnili najmanjši avtoprevozniki, ki se tako že vsakodnevno borijo za preživetje.« 1. ROJSTNI DAN TRGOVINE SAM V NAZARJAH Zabava ob jubileju Trgovina podjetja Sam d.o.o. v Nazarjah je zaokrožila prvo leto delovanja. V tem času so se zaposleni trudili držali mota ponuditi kupcu kvalitetno storitev in blago po primernih cenah. Tako so uspeli ponuditi široko izbiro blaga in potrošnikom skrajšati poti pri iskanju različnega gradbenega materiala. Tudi ob jubilejih ne pozabljajo na svoje zveste stranke. Zato so za kupce pripravili rojstnodnevno zabavo. Ta bo 5. septembra na parkirnem prostoru pred trgovino. Za dobro razpoloženje bodo v sobotnem dopoldnevu poskrbeli člani ansambla Čar. Na stojnicah se bodo predstavila okoliška društva in šola. Pod geslom Ujemite srečo bodo žrebali tudi bogate nagrade. Marija Sukalo Najtrša pogajanja niso prinesla želenega znižanja cestnin V VELENJU NAMENU PREDALI MLEKOMAT Brez posrednikov med kmetom in kupcem mleka Gregor Ročnik in žena Marta iz Zavodenj sta predala v uporabo prvi mlekomat v Šaleški dolini (foto: Jože Miklavc) V soboto, 29. avgusta, so v Velenju na kmečki tržnici s slovesnostjo predali namenu novi mlekomat. Ta stoji na kmečki tržnici in bo kupce preskrboval s svežim, povsem naravnim mlekom, ki ga bodo vozili s kmetije. Ideja o mlekomatu seje rodila mlademu gospodarju s kmetije Potočnik, Gregorju Ročniku v Za-vodnjah nad Šoštanjem. Kot je sam povedal v soboto v nagovoru med slovesnostjo, na njihovi kmetiji, kije precej visoko in ni primerna za vsako kmetijsko proizvodnjo, se že štirideset let ukvarjajo s prirejo mleka. Ker je položaj proizvajalca mleka glede na nevzdržne tržne razmere s cenami, ki ne dosegajo niti lastnih stroškov, nevzdržen, so razmišljali, kako svoje mleko po- nuditi neposredno potrošniku. Idejo so uresničili in na kmečki tržnici v Velenju odprli prvi mlekomat v naši regiji. Mlekomat je v resnici hišica ali kiosk, v kateri je 280-litrska cisterna z mlekom. Zraven so tudi plastenke, kamor si je mleko moč natočiti. V režo se vstavi ustrezen kovanec (1 evro) in podstavi poso- da oziroma plastenka. »In že imate domače mleko, nepaster-izirano, nehomogenizirano, vendar visoko kakovostno, saj za higieno in kakovost pri nas še posebej skrbimo,« sta povedala Gregor in Marta Ročnik. Ob otvoritvi sta spregovorila župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in župan Šoštanja Darko Menih. V imenu gospodarstva je spregovorila predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer, kulturni program pa so sooblikovali člani folklorne skupine Osnovne šole Šoštanj, katerim so Ročnikovi podarili količino mleka, kolikor je v enem dnevu potrošijo na šoli. Sledila je še degustacija svežega mleka iz mlekomata in nekaterih mlečnih izdelkov. Marija Lebar BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Letos uspešno poslovanje in številne nove zaposlitve Kljub še vedno nestabilnim razmeram na svetovnem trgu je bila prva polovica letošnjega leta za nazorsko podjetje BSH Hišni aparati uspešna. Prodajo so celo povečali in na novo zaposlili petdeset sodelavcev v proizvodnji, iščejo pa še nekaj strokovnega kadra. Pri prodaji jim je uspelo preseči tako lanskoletne številke kot tudi letošnji plan, kljub temu da seje trg proizvodov, s katerimi se pojavlja nazorsko podjetje, v prvih treh mesecih leta 2009 glede na lansko enako obdobje skrčil kar za osem odstotkov. Vseeno so v BSH Hišni aparati Nazarje uspeli svojo prodajo povečati kar za štiri odstotke in tako svoj delež zvišati na 18,9 odstotka. »V trenutnih razmerah je zelo razveseljivo, da povpraševanje po kavnih avtomatih in motarskih napravah ni upadlo in še naprej ostaja stabilno,« pravijo v BSH. Podjetje tako kljub recesiji posluje s polno zmogljivostjo in za prihodnje leto pripravlja nekaj novih projektov. V ta namen so pred kratkim zaposlili 50 novih delavcevv proizvodnji. Z razpisi iščejo še petnajst novih visoko usposobljenih tehničnih kadrov. Danes nazorski BSH Hišni aparati zaposlujejo 980 sodelavcev in ustvarijo 230 milijonov evrov prihodkov. Svojo dejavnost podjetje širi še na ostale trge v regiji, ki jo pokriva. To so poleg Slovenije še Hrvaška, kjer so leta 2007 odprli podružnico v Zagrebu, Srbija, (poslovalnico v Beogradu so odprli lani), Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Kosovo, Makedonija, Bolgarija in Albanija. Kot največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini je podjetje močno vpeto tako v utrip te doline kot tudi širše skupnosti. Pri zaposlovanju dajejo prednost - seveda ob izpolnjevanju vseh pogojev - kandidatom iz bližnje okolice, s čimer znatno pripomorejo k zmanjšanju brezposelnosti. Sodelujejo z ožjo in širšo lokalno skupnostjo, z donacijami in sponzorskimi sredstvi pa podpirajo številne aktivnosti v okolju. V skladu s politiko družbene odgovornosti celotne skupine BSH podjetje premišljeno izkorišča naravne vire in preverja ter zmanjšuje vplive na okolje. Leta 2006 so celo prejeli priznanje za okolju najbolj V novici »Tudi v BSH Nazarje letos manj študentov«, kije bila objavljena v prejšnji številki Savinjskih novic, je prišlo do neljube napake, katere popravek pa zaposlenim v BSH Hišni aparati Nazarje in celotni Zgornji Savinjski dolini prinaša zgolj dobre novice. V članku je namreč razumeti, da na nihanje zaposlovanja dijakov in študentov v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje v poletnem počitniškem času letos vpliva tudi gospodarska kriza. Dobra stran popravka je namreč ta, da v podjetju zagotavljajo, da gospodarske krize prijazno slovensko podjetje. Odgovoren odnos do okolja pa kaže tudi dejstvo, da v velikem deležu uporabljajo tako imenovano »modro električno energijo«, to je tisto, ki je pridobljena iz obnovljivih virov in tako občutno zmanjšujejo emisije C02 na globalni ravni. Marija Lebar pri njih ni čutiti. Nasprotno, povpraševanja in posledično dela v podjetju je dovolj, s tem pa tudi zaposlovanje za počitniški čas poteka po načrtih podjetja. Poleg tega bodo vjeseni zaradi redne fluktuacije študentov, ki se vračajo na študij, zaposlili še dodatne ljudi. Avtorica članka se za napačno interpretacijo podatkov podjetju BSH Hišni aparati Nazarje opravičujem in hkrati izražam zadovoljstvo nad potrebo, da se slabo novico popravi v dobro. Tatiana Golob POPRAVEK 0 Ustanavljanje Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe (RP KS ALPE) a, KamniškoSavinjske^ r e V J i k / V tem letu je na območju Zgornje Savinjske doline predvidena ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Zamisel ni nova, saj je bilo v preteklosti že več predlogov za zavarovanje tega prostora. Temeljni namen ustanovitve parka je ohranjanje narave, kulturne dediščine in značilne krajine, v kateri bodo prebivalci dobili nekatere nove razvojne priložnosti: spodbujanje dejavnosti, ki temeljijo na značilnostih in prednostih območja, nove možnosti zaposlitev prebivalcev parka, večja turistična prepoznavnost, sistemsko podprta pomoč države pri urejanju infrastrukture, učinkovitejše upravljanje s turističnim obiskom, strokovno tehnična pomoč prebivalcem s strani upravljavca, večje možnosti pridobivanja domačih in mednarodnih razvojnih sredstev. Sedanja pobuda za ustanovitevje prišla s strani občin Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava. Ministrstvo za okolje in prostorje predlog občin sprejelo in tako je bii decembra 2005 podpisan Sporazum o ustanovitvi RP KS Alpe. Občine so že pred tem predlagale okvirne meje na svojem območju, strokovne podlage je izdelal Zavod RS za varstvo narave, podjetje Logarska dolina d.o.o. pa je bilo izbrano za koordinatorja ustanavljanja med občinami in državo, predvsem zaradi svojih izkušenj pri upravljanju parka v delu tega prostora. Po podpisu sporazuma je vse pomembnejše odločitve sprejemal Svet RP KS Alpe, z župani in predsedujočim ministrom za okolje in prostor. Pripravljene so bile vse potrebne podlage za začetekjavnih predstavitev, vključno z osnutkom uredbe, ki kot krovni dokument določa vsa najpomembnejša področja: predvidene meje, omejitve pri posegih v prostor, razvojne spodbude s konkretnimi ukrepi za njihovo uresničitev, financiranje delovanja parka in upravljanje. Osnutek uredbe je biljulija 2009 potrjen na Vladi RS; določen je bil tudi termin javnih predstavitev in obravnav, ki bodo potekale v mesecu septembru in oktobru 2009. Novoustanovljeni park bi tako predvidoma posegal na območje petih občin ožjega območja KS Alp. Po sedanjem predlogu meja, ki se bo, tako kot vse ostale vsebine osnutka uredbe, še spreminjal v obdobju javnih obravnav, gre za območje veliko 264 km2 z okoli 650 prebivalci. Večina od njih živi v občinah Solčava in Preddvor. Za park ni predvideno zunanje vplivno območje zunaj njegovega območja, tako da določila zapisana v osnutku uredbe veljajo izključno znotraj njegovih meja, ki so predlagane na parcelo natančno. Za lastnike zemljišč in prebivalce v bodočem parku je najpomembnejše vprašanje, kako je z omejilvami in razvojnimi spodbudami. Naravni parki se sicer ustanavljajo z namenom uspešnejšega varovanja narave, dediščine in izjemne kulturne krajine z vidnim vplivom človeka, vendar so nove razvojne priložnosti za domačine ob pomoči države močno poudarjene s konkretnimi ukrepi za njihovo uresničitev. Ohranjena narava, še posebej če ima tudi geografsko prepoznaven status naravnega parka, postaja pravi magnet za turiste, zato je zelo pomembno, da v uredbi o ustanovitvi parka zapisane omejitve omogočajo uspešnejše upravljanje s turističnim obiskom, ki je poleg pozitivnih učinkov lahko tudi moteč za prebivalce. Najpomembnejše izhodišče pri načrtovanju parka je, da morajo imeti razvojne spodbude za lokalno prebivalstvo povsem nedvoumno prednost pred omejitvami pri posegih v prostor, ki so večinoma že tako določene z drugo zakonodajo. Predvsem uresničitev tega izhodišča bo vplivala na odločitev bodočih prebivalcev o podpori ali nasprotovanju ustanovitvi parka. Za lastnike zemljišč, na katerih gospodarijo, je zelo pomemben tudi njihov vpliv na upravljanje in ravno pri tem že obstajajo dragocene in predvsem pozitivne izkušnje v obeh parkih na Solčavskem. V občini Luče so s strani občine predlagane meje nad območjem poselitve. Stopnja zavarovanja je po mednarodnih predpisih v regijskih parkih primerljiva s krajinskimi parki - ven- dar bo za prebivalce v obstoječih parkih na Solčavskem očitna sprememba na bolje, saj sta sedaj veljavni uredbi iz leta 1987 že zastareli, z neživljenjskimi omejitvami, brez razvojnih usmeritev, kaj šele konkretnih razvojnih spodbud in tudi brez urejenega financiranja delovanja. Vsa leta je bilo potrebno iskati lastne, izvenproračunske vire financiranja, kar je naporno in tudi nelogično, saj sta ohranjanje izjemne krajine in trajnostni gospodarski razvoj zavarovanih območij v splošnem javnem interesu. Za Krajinska parka Logarska dolina in Robanov kot je torej lahko sprememba samo pozitivna, seveda ob upoštevanju dosedanjih izkušenj lastnikov zemljišč. Za lastnike je, po sedanjih odzivih, najpomembneje, kako bodo v uredbi zapisana vprašanja povezana s koriščenjem naravnih virov- predvsem gospodarjenja z gozdom, kar najbolj vpliva na njihov ekonomski in socialni položaj. V nadaljevanju procesa ustanavljanja parka bodo od začetka septembra do konca oktobra 2009 potekale javne predstavitve in obveščanje po posameznih občinah na način, kot ga bodo same predlagale. Osnutek uredbe, ki gre v obravnavo, je potrebno vzeti le kot osnovo za dvomesečno razpravo, v kateri so zapisane vsebine še odprte in se tako lahko spreminjajo ter dopolnjujejo. Ustanovitelj parka je država, ki bo skupaj z občinami vodila postopek zbiranja pripomb in predlogov s strani prebivalcev in zainteresirane javnosti. Strokovne službe morajo vsa vprašanja in predloge obravnavati ter nanje dati ustne ali pisne odgovore, če je takšna zahteva pobudnika. Najpomembnejša vloga občin je, da čimbolj aktivirajo svoje občane in spodbudijo široko razpravo o konkretnih rešitvah v uredbi, saj gre pri ustanavljanju parka za pomemben in dolgoročen vpliv na ekonomski in socialni položaj lokalne skupnosti. Odločitev o svojem vključevanju v park bodo posamezne občine sprejele na koncu postopka in bo odvisna od odziva lastnikov zemljišč in prebivalcev v njem. To je eno od izhodišč, za katera so se župani dogovorili že na začetku. Informacije povezane s projektom ustanavljanja in javnimi predstavitvami so dostopne na spletnih straneh www.parki.mop.gov.si in www.ksa.si. V časujavnih obravnav bo na vseh sedežih vključenih občin zainteresiranim na razpolago osnutek uredbe s terensko karto in možnost posredovanja pripomb in dopolnitev. Marija Lebar Naročnik objave: Logarska dolina, d.o.o.. Logarska Dolina 9,3335 Solčava 42. Mednarodni obrtni sejem Sejem vseh sejmov bo v sredo, 9. septembra, ob 11. uri v Celju uradno odpri vrata in znova ponudil številne priložnosti za ugodne nakupe ter nove posle na domačem in tujem trgu. Podjetniki in obrtniki bodo lahko MOS poleg srečanja s tujimi gospodarstveniki izkoristili še za seznanitev z najbolj aktualnimi vprašanji podjetniškega delovanja v okviru delavnic, ki jih pripravlja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Skupaj se bo v osmih sejemskih dneh odvilo več kot 50 delavnic, strokovnih razprav in predstavitev o izzivih, s katerimi se podjetniki dnevno srečujejo. IS ________.________________;__________________/ OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Za začetek pouka zabava s 6pa www.termosgd.eom Igor Pečnik ORATORIJ NA LEPI NJIVI Druženje, učenje in zabava V petek, 21. avgusta je ponavadi mirna lepon-jivska cerkev kar odmevala od radoživosti in razigranosti. Mladi udeleženci oratorija so pri zaključni maši pokazali, kaj so se naučili v tednu dni. Oratorij, ki je trajal od 17. do 21. avgusta,je obiskovalo dvajset leponjivskih otrok, zanje pa je skrbelo devet animatork. Letošnja tema pod naslovom Nate računam, je bilo spoznavanje življenja sv. Frančiška Asiškega. Ta svetnik je še posebej aktualen prav v času krize vrednot. Že pred 800 leti je spoznal, da materialno bogastvo ni zagotovilo za srečo in se je prostovoljno odpovedal svojemu velikemu premoženju. Bilje človek, kije živel za druge inje izredno ljubil naravo. O tem je napisal tudi hvalnico. Vse to so se naučili leponjivski otroci na oratoriju. Seveda se niso le učili, so se tudi zabavali in igrali različne igre. Šli so na izlet - kam drugam kot k frančiškanom in klarisam v Nazarje in tako je teden (pre)hitro minil. Pri zaključni maši so bili prisotni tudi starši, stari starši, sorodniki in drugi, ki so lahko videli, kako znajo otroci sodelovati pri mašni daritvi. Prošnje, zahvale in očenaš so iz mladih grl zveneli čisto drugače kot običajno. Siceršnjo glasbeno sprem- Živahno je bilo vse dni oratorija, tudi pri zaključni maši (foto: Marija Lebar) Ijavo orgel je tokrat zamenjala kitara, otroci pod budnimi očesi in ob moralni in siceršnji podpori svojih animatork so petje pospremili z ritmičnim gibanjem. Ob zaključku sije bilo mogoče ogledati razstavo likovnih del in uporabnih predmetov, ki sojih napravile spretne otroške roke. Podelili so medalje za najboljšo skupino in razdelili oratori-jski »časopis«. Sledilo je splošno veselje ob domačih dobrotah. Marija Lebar ŽUPNIJA REČICA OB SAVINJI Oratorij Nate računam V času od 10. do 14. avgusta je v župniji Rečica ob Savinji potekal oratorij, ki se ga je udeležilo 46 otrok; zanje je skrbelo 12 animatorjev. Glavna tema letošnjega oratorija je bil sveti Frančišek Asiški, saj ravno letos praznujemo 800-letnico priznanja reda manjših bratov - frančiškanov. Otroci so spremljali svetnikovo življenjsko pot skozi molitev, katehezo, delavnice, petje, pogovor in igre. En dan smo posvetili izletu v naravo, kar je bilo otrokom posebno všeč, saj so skozi zgodbo o sv. Frančišku izvedeli, kako je občudoval božje stvarstvo. Sveti Frančišek nas s svojim zgledom tudi v današnjem času vabi, da nekaj svojega časa namenimo ljudem, ki potrebujejo naš nasmeh, dotik, objem, lepo besedo ali drugo pomoč. Mladi kristjani smo pokazali, da smo veseli ljudje, da znamo biti potrpežljivi, da znamo sodelovati in si pomagati med seboj. Bog računa na nas, da bomo njegovi oznanjevalci in da bomo skrbeli drug za drugega. Ob zaključku oratorija smo se zbrali pri sveti maši, pri kateri smo se zahvaljevali za vse lepe stvari, ki smo jih doživeli, za nova prijateljstva, in za sv. Frančiška, ki je bil ves čas z nami in nam naroča, naj oratorij nadaljujemo v naših družinah, med prijatelji, sosedi, v službi, v šoli in cerkvenem občestvu skozi celo leto. Sveti Frančišek računa na vsakega izmed nas. Barbara Rakun Otroci in animatorji na oratoriju v župniji Rečica ob Savinji LJUDSKE PEVKE PUŠELJC Dobrodelni koncert in predstavitev nove zgoščenke Pevke skupine Pušeljc nas s svojim delovanjem razveseljujejo že deset let. Ob praznovanje lepe obletnice bodo v sodelovanju z Društvom kmetic Zgornje Savinjske doline in Kulturnim društvom Gornji Grad priredile dobrodelni koncert z naslovom Roko ti podam. Hkrati bodo predstavile novo - že tretjo - zgoščenko Klepetulje. Koncert bo v nedeljo, 6. septembra, s pričetkom ob 14. uri v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Vstopnice bodo po 8 evrov, ves izkupiček pa bo na- menjen društvu Sožitje. Prav tako bodo za ta namen s prodajo svojih dobrot in z gotovino, zbrano med članicami, prispevale članice Društva kmetic. Pevke so k sodelovanju povabile številne glasbene goste. Nastopili bodo ansambel Golte, Čar, Zapeljivke, Tpravi muzikantje, Zreška pomlad, kvartet Grmada, Joškova banda, Ljudske pevke Lipa in Viktor Semprimožnik iz Švedske. Prireditev bosta povezovala Maja Oderlap in Franci Podbrežnik. Marija Lebar 2. SREČANJE VESPA KLUBA IZ LJUBLJANE Z vespami kljub dežju iz Ljubljane v Logarsko dolino Drugo srečanje članov vespa kluba iz Ljubljane je bilo letos posebej »začinjeno«. Preko 70 lastnikovteh starih dvotakterjev seje prijavilo za srečanje, ki so ga organizirali v soboto, 29. avgusta, preko 60 pa jih je tega dne zjutraj tudi pognalo svoje vespe iz Ljubljane na dolgo pot proti Logarski dolini. Nekaj se jih je ustrašilo dežja, sta v pogovoru povedala organizatorja Gašper Bizjak in Nace Povalej. Svojim vespam so na 80-kilometrski poti privoščili, da so si večkrat oddahnile, še bolj so oddih potrebovali sami vozniki, saj jim je ves dan kljubovalo hudo deževje. Že kar kmalu zjutraj je pričelo deževati, ampak, ko so bili enkrat mokri, ni imelo smisla obupati, je povedal Bizjak. Prav vsi so se pripeljali do Gornjega Grada, kjer so imeli kosilo. Zdržala je tudi vespa letnik 1952, ki je bila najstarejši model na srečanju, in 80-letni voznik, kije bil najstarejši udeleženec. Pot do Luč, kjer so zaključili prvi dan srečanja, je nadaljevalo le dvanajst najbolj vztrajnih junakov, ostale vespe so se sopihajoč odpravile preko Črnivca nazaj proti Nazorski »graščaki« so začeli s pripravami za sezono 2009/2010. V konkurenci devetih ekip vzhodnega dela druge slovenske futsal lige bodo poskušali ponoviti lansko tretje mesto iz rednega dela prvenstva in se ponovno uvrstiti v končnico, ki odpira vrata napredovanja. Lani so jim moči za ta podvig pojenjale tik pred koncem, ko so po dveh minimalnih porazih športno čestitali boljšemu Ptuju, novemu prvoligašu. Pomlajena ekipa z okostjem izkušenosti naj bi bila dobitna kombinacija tudi v tej sezoni. Nova vizija kluba z angažiranjem predvsem domačih igralcev in nekaterih okrepitev je atmosfero v moštvu Motoristi na poti skozi Ljubno ob Savinji (foto: Šteti Sem) še izboljšala, klub ni zapustil prav nihče, tako da lahko tudi letos z optimizmom pričakujemo prve obračune. Najbolj pomembno je seveda to, da se gledalci vračajo na tribune in končnica lanskega prvenstva je že spominjala na tista najboljša prvoligaška leta. In prav je tako, saj Nazarje potrebuje nogomet in nogomet potrebuje Nazarje. Sezona 2009/2010 se v drugi slovenski futsal ligi prične 18. septembra. Nazarčani najprej gostujejo v Cerkvenjaku, svojo prvo domačo tekmo pa bodo odigrali teden dni kasneje, ko gostijo Duplek. Franjo Pukart domu. Dvanajsterica je bila v nedeljo poplačana za ves trud, saj so se lahko od Luč do Logarske doline zapeljali v lepem in sončnem vremenu ter se pred povratkom sprehodili do slapa Rinke. Bizjakje poudaril, daje vesel, ker so se srečanja očitno prijela, saj je število udeležencev letos precej večje kot lani. Vsako leto izberejo novo lokacijo, ki jo obiščejo, in letos je bila to Logarska dolina. Le vreme se še naučijo »porihtat« do naslednjega leta, seje pošalil, da ne bo toliko ranjencev kot letos, ko sta zaradi dežja dva voznika padla in bila prisiljena pot nadaljevati v kombiju, vespi pa na prikolici. Daje potrebno na pot vzeti tudi večje število suhih nogavic, bo vsem udeležencem ostalo v mokrem spominu. Štefi Sem Pohod na Ojstrico po Kopinškovi poti. 4 9. Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Dodatne informacije: Roman Tratar, 041 387 801, pd.telekom@siol.net. Pohod na Vrh Krnice - Briceljk. 5.9. Organizator: PD Ljubljana Matica. Dodatne informacije: Aleš Dolenc, 041 827 886, ales.dolenc@ guest.arnes.si. Pohod na Tursko goro. 5.9. Organizator: PD Matica Murska Sobota. Dodatne informacije: Tomaž Hašaj, 02 5421 053, http://www.pd maticams-drustvo.si. Pohod Vesele planinke - Gora Oljka. 6.9. Organizator: PD Blagajana. Dodatne informacije: Herman Rednak, 031 889 684, http://www.pdblagajana.blokspot.com. Jesenski pohod na Raduho. 6.9. Organizator: PK Peca Olševa. Dodatne informacije: Karolina, Veronika, 02 8238 310. Pohod na Mrzlo goro čez Hudi prask. 6.9 Organizator: PD Ljubljana - Matica. Dodatne informacije: Marko Jurič, 041572 893, marko. juric@amis.net. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE V novo sezono s podobnimi cilji kot lani ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Z razlogom ponosni na prehojeno pot otvoritvi igrišč za mali nogomet in košarko. Ob njima sta zrasli dve igrišči za odbojko na mivki, otroško igrišče in balinišče. Svoj parkje dobila tudi mladina. Igrišča so sedaj dnevno polna vrveža otrok, mladine, pa tudi tistih malce starejših. Organiziranih je bilo že veliko odmevnih prireditev, med njimi turnirjev v različnih športih, ki so ime Varpolj ponesli širom Slovenije. Kot je dejal sedanji predsednik društva Jože Štorgel, je bilo z izgradnjo igrišč poskrbljeno tudi za varnost otrok, ki so se prej igrali po cestah. Na slovesnosti seje Monika Vidakovič, članica številne četice var-poljskih otrok, v njihovem imenu zahvalila graditeljem parka, Primož Zvir pa je raztegnil svojo frajtonarico in pokazal, kaj zmore svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Športni park Varpolje je v času delovanja drušlva postal sinonim za uspešno delovanje mnogih zanesenjakov, ki niso šteli prostovoljnih ur pri njegovi izgradnji. S ponosom se lahko domačini veselijo in spominjajo uspehov, delovnih zmag ter uresničenih ciljev, o katerih so še pred leti samo sanjali. Športni parkje lahko tudi zgled mnogim, ki bi si želeli kaj podobnega in se ob tem naučili, kako z lastnim znojem oplemenititi pičla sredstva, ki sojim bila podarjena. Benjamin Kanjir Kljub napovedi slabega vremena se je na pot podalo okoli dvajset Športnikov (foto: Benjamin Kanjir) Na zadnjo avgustovsko soboto se je pred prodajnim centrom Izoles zbralo okoli dvajset nazorskih planincev, ki so tokrat tradicionalno pohodne čevlje zamenjali s kolesi. Že tretjič zapovrstjo so se podali na 33 kilometrov dolgo pot proti Farbanci in nazaj domov. Pobudnik Marjan Gračnerje ob prvem druženju pred dvema letoma manifestacijo naslovil Kolo prijateljstva. Želel sije, da bi kolesarjenje postalo tradicionalno. Trasaje potekala iz Nazarij preko Lok pri Mozirju do Letuša, tam se je obrnila v hrib na Dobrovlje, mimo doma borcev in sv. Katarine na Čreti do Farbance. Kljub napove- di slabega vremena seje na pot podalo okoli dvajset športnikov, ki sejim sama pot in vzpon nista zdeli preveč zahtevni. Dežjih je ujel in osvežil tik pred ciljem. Gračner pravi, da ni bilo prehudo, saj so najhujši naliv preživeli v varnem zavetju planinskega doma na Farbanci ob toplem obroku. Prihodnje leto se na pot zopet podajo. Takrat morda ob lepši vremenski napovedi še številčnejše, saj trasa poti tudi za rekreativne kolesarje ni pretežka. Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja, zato se kolesari v skupini in je prilagojeno udeležencem. Benjamin Kanjir Varpoljčani so minulo soboto praznovali deseto obletnico ustanovitve športnega društva, ki je vse večji zaselek ob levem bregu reke Savinje povezalo ob delu, druženju in skrbjo za zdravje. V tem času so na vaški gmajni uredili športni park, na katerega bi bili ponosni v vsakem mestu. Ob tej priložnosti so se spomnili najzaslužnejših pri doseganju skupnih ciljev in jim podelili priznanja. Med častne člane društva so vpisali pet Varpoljčanov, med njimi Frančiško Lomšek, ki bo vteh dnevih napolnila 92 let življenja. Posebne zahvale so podelili najzaslužnejšim Med častne člane Športnega društva Gmajna Varpolje so vpisali tudi Frančiško Lomšek, ki bo v teh dnevih napolnila 92 let življenja (foto: Benjamin Kanjir) PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Planinci na Kolesu prijateljstva članom, ki so pred desetimi leti in ves čas gradnje športnega parka neutrudno delovali in si prizadevali za uresničitev visokega cilja, ki so si ga zadali na ustanovnem zboru športnega društva. Z zahvalo so se oddolžili Agrarni skupnosti Spodnje Pobrežje, na katere zemlji stoji športni park, med posamezniki sojo prejeli Milan Ca-jner, Jože Kramer, posthumno Ljubo Žunter in dolgoletni predsednik društva Franjo Pukart. Slednji seje v svojem govoru dotaknil let delovanja društva, kije ob delu povezalo veliko večino občanov. Po začetnih težavah pri iskanju skupnega jezika so že konec marca leta 2000 zasadili prve lopate, šest mesecev kasneje pa se veselili ob Ultramaraton Celje-Logarska dolina Drušlvo maratoncevin pohodnikov Celje organizira v soboto, 5. septembra, tradicionalni ultramaraton Ceije-Logarska dolina. Najbolj vztrajni bodo z tekom pričeli v Celju ob 6.00 uri, na Trgu celjskih knezov, v Mozirju bo start ob 9.00 v Mozirskem gaju, na Ljubnem ob Savinji ob 10.30 in v Lučah ob 11.30. Tek šteje tudi za tekmovanje Europa Cup, saj znaša najdaljša razdalja 75 km. Med tekom je možnost odstopa na 33 km v Mozirju ali 58 km v Lučah, kjer se bo tudi meril čas. Štartne šte- vilke lahko dobite uro pred tekmovanjem na štartnih mestih, v Celju pa v petek popoldan in v soboto uro pred startom v prostorih Taborniškega društva Celje. Organizator opozarja tekmovalce, da se morajo na prometnicah, predvsem na cesti Ljubno ob Savinji-Logarska dolina gibati po levi strani cestišča, spremljevalci na kolesih pa po desni strani cestišča. Pravtako ni odveč opozorilo voznikom, naj pazijo na preostale udeležence v prometu. Štefi Sem KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kinologi no helikopterskem usposabljanju Reševalci enote zgornjesavin-jskega kinološkega društva Urška Plesnik, Dominik Hrovat in Toni Novakso se udeležili usposabljanja za reševanje s pomočjo helikop- terja. Usposabljanje je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je potekal v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, praktični del pa Vstopanje v helikopter (foto: Toni Novak) Bog, daj jim pameti! Poročilo z napovedjo Petletnik obvladuje delo velikih, objavljeno v 35. številki Savinjskih novic in pospremljeno z veliko fotografijo na naslovni strani, o »neverjetno sposobnem« predšolskem fantku iz Nove Štifte, ki zna nakladati les z upravljanjem hidravličnega nakladalca, meje pretreslo. Gre za zelo odkrito zlorabo predšolskega otroka, pri kateri so udeleženi starši, organizatorji tekmovanja v Lučah in žal tudi Savinjske novice. Nič ni narobe, če otroci delajo, vendar pa zakoni in zdrava pamet nalagajo staršem in družbi, da otrokom kratko in malo ne dovolijo opravil, katerim telesno in duševno niso kos, ali da jim jih sploh prepovejo, saj ob nesreči, ki jo povzroči recimo šestletnik, kazenska odgovornost pade na starše. Velika večina otrok bi se v avtu rada vozila na prvem sedežu, pa se majhni otroci ne smejo niti ob vozniku, ampak na zadnjem sedežu. Želj recimo desetletnika po šofiranju pa se preprosto ne sme upoštevati, tudi zato ne, ker kot voznik v avtu nima kaj iskati, pa je lahko še tako zagret za vožnjo in »neverjetno sposoben«. Oče šestletne žrtve pravi: »Še marsikaj drugega ga mika, da bi pos- kusil, toda za nekatere stvari ima pač še prekratke noge. So pa tudi stvari, ki so še prenevarne zanj.« Torej: saj bi sin vozil tudi traktor ali avto, toda njegove noge so prekratke! V črni kroniki, kjer se dovolj tragičnega zgodi odraslim, in to kot povzročiteljem in žrtvam, nočem brati o žrtvah nespametnega zlorabljanja otrok in o otrocih kot žrtvah: ti so res lahko zelo spretni, nasploh pa se nam zelo črno piše, če starši v ocenjevanju (ne)varnosti niso nič pametnejši od njih. Savinjske novice z občudujočim poročanjem o »podvigu« predšolskega otroka opogumljajo vse, ki v prometu in tudi sicer izzivajo nesreče in silijo vanje, in to otroke in vse v njihovem okolju: če lahko šestletnik upravlja nakladalca, lahko tudi recimo naš dvanajstletnik vozi traktor ali sosedov štirinajstletnik avtomobil. S tem tednik po neumnem razveljavlja vrsto člankov, v katerih so si različni pisci vključno s policisti prizadevali za osveščanje glede varnosti v prometu in s tem za znosnejše življenje, da ne rečem srečo. Peter Weiss Suhadolčanova 9 1231 Ljubljana Črnuče na vojaškem letališču Cerklje ob Krki. Najprej so ponovili teorijo, protokol vstopanja in izstopanja v helikopter skupaj s psom, kako je potrebno postopati s psom in opremo pri dostopu do helikopterja, vstopu in izstopu iz njega ter, kje se počaka do pristanka in odleta helikopterja. Psi sojih prijetno presenetili in so šli v helikopter nekateri sami, drugi z manjšo vodnikovo pomočjo. Po uspešnem vstopanju so se tako vodniki in psi prepustili užitkom v kratkem letu nad vojaškim letališ- čem. Po pristanku in izstopu seje usposabljanje končalo. Helikopterskega reševanja se reševalci poslužujejo zaradi hitrosti dostopa reševalcev na teren, kjer se predvideva, da se nahaja ponesrečenec, saj je prav hitrost pri reševanju največkrat ključnega pomena za ohranitev ponesrečenčeve-ga življenja. Takšno helikoptersko usposabljanje se obnavlja vsaka tri leta. Reševalci upajo, da bodo s helikopterji leteli samo na usposabljanju in vajah ter nikoli v resničnih akcijah. Toni Novak Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili. (ProjterA. Pavlenko) ZAHVALA V nedeljo, 23. avgusta, smo se poslovili od našega ljubega očeta, tasta, starega očeta, brata, svaka, bratranca, botra in strica Jožefa PRISLANA iz Mozirja (8.12.1933 - 20.8.2009) Ob tem bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali ter nam izrekli pisna ali ustna sožalja. Zahvalo namenjamo sestrama Cveti ter Lenki, ki sta izjemno lepo skrbeli zanj, preden je odšel v Dom za varstvo odraslih v Velenje. Prav tako se zahvaljujemo tudi osebju doma v Velenju. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica, njegovi osebni zdravnici Kseniji Mijin Steiner, dr.med., ter patronažnima sestrama Sonji in Staši za obiske na domu. Hvala pevcem iz Mozirja za odpete pesmi na pokopališču, župnikoma msgr. Jožefu Vratanarju in Petru Marčunu za opravljen cerkveni obred, nosačem žare, nagrobnega venčka, sveče ter praporščakom. Hvala pogrebni službi Morana. Hvala tudi govornikoma prof. Rajku Pintarju ter prof. Antonu Veneku za poslovilne besede. Hvala za sv. maše, darovane sveče in cvetje; hvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in mu krajšali čas. Hvala vsem in vsakomur, ki ste nam pomagali, a vas v zahvali nismo posebej omenili in ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. V naših srcih vedno boš živel. Žalujoči: vsi njegovi Črna kronika, Zahvale, Oglasi ČRNA KRONIKA • UKRADENA KOSILNICA Podvolovljek: V noči na 25. avgust je neznani storilec v Podvolovljeku ukradel kosilnico BCS in jo odpeljal neznano kam. Mozirski policisti za neznanim storilcem zbirajo obvestila. • OB TRAKTORSKE PRIKUUČKE Raduha: V noči na 27. avgust je neznani storilec v Raduhi ukradel traktorski obračalnik pajek, ki gaje lastnik pustil ob cesti. Kradljivec je odtujil še priključno roko. • NEPRIDIPRAV IZKORISTIL NEPAZLJIVOST Mozirje: 27. avgusta dopoldan je neznani storilec v Lokah pri Mozirju pri nogometnem igrišču s kolesa ukradel torbico z dokumenti, denarjem in telefonom. Storilec je imel lahko delo, saj lastnik ni ustrezno zavaroval svojega premoženja. • PLANINCU ZASTALO SRCE Podveža: 28. avgusta je pri hoji z Moličke planine proti Korošici planincu zastalo srce. Kljub oživljanju s strani prisotnih in hitremu posredovanju dežurne ekipe gorske reševalne službe in helikopterja Slovenske vojske, je planinec umrl na kraju. Truplo umrlega je bilo s helikopterjem prepeljano v Kamnik. • UHAJAL PLIN Šmiklavž: Sredi noči 29. avgusta so v prostorih stanovanjske hiše v Šmiklavžu zaznali uhajanje plina. Posredovala sta gasilca PGD Nova Štifta, ki sta plinskojeklenko odnesla na prosto in prezračila prostore hiše. • VINJENA V PROMETU Pretekli teden so policisti s Policijske postaje Mozirje zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali voznico, ki ji je alkotest pokazal 0,75 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. S Vse to ostane za vedno v človeku, čjfl ker ga ni več in malo bolj vesel, I da si imel tako čudovitega človeka. ZAHVALA ob boleči in prerani smrti moža, očeta in dedija Vincenca CENTRIHA iz Radmirja (6.7.1941 - 20.8.2009) Hvala vsem, ki so mu v zadnjih dneh lajšali življenje, družini v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala za lep poslovilni obred in vse darovano. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Svet bi se moral zahvaliti vsem tistim presenetljivim ljudem, ki so vedno prijazni - pa naj bo še tako nerazumljivo - ne da bi jih kdo prosil za to. ZAHVALA ob izgubi tete Marije VRŠNIK (7.8.1923 - 21.8.2009) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani. V stiski spoznaš pravega prijatelja. Gospodu župniku Ternarju, govornikoma, pevcem in pogrebni službi Anubis. Hvala za maše, darovane sveče in cvetje. Plodrovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnilje tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata Viktorja ŠEMENCA s Prihove (8.10.1936 - 21.8.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Prav tako zahvala vsem, ki ste sodelovali pri obredu, ter za vse darovane sveče in cvetje. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Vsi njegovi Naj me nekdo sname. Rad bi šel v šolo. Ne more iz svoje kože Gorenjec pride pozno domov. “Zakaj zamujaš?” ga vprašajo domači. “Izkoristil sem vožnjo z vlakom, ker je kondukter prišel prepozno do mene, da bi ugotovil, da nimam vozovnice in sem se tako odpeljal predaleč od doma.” Neizmerljiva hvaležnost Valent prinese darilo bančni uslužbenki. Ta presenečeno sprejme buteljko in čokolado. Valent se ji kar ne more dovolj globoko zahvaliti: “Hvala vam, tisočkrat vam hvala. Ne vem, kako se vam naj oddolžim, ker mojemu potencialnemu tastu niste odobrili posojilo za mojo poroko.” Nejček upa, da starša ne bosta opazila, da grem jaz namesto njega v šolo. Polovičen uspeh “Kako ti je bil všeč prvi šolski dan?” vpraša teta Jurčka. “Tako pol-pol. V šoli ne, doma pa.” Škodljive strani izobrazbe Bučka vprašajo: “Tvoj bratec je danes šel prvič v šolo. Si zato tudi ti želiš čim prej v šolo?” “Sploh ne. Ko znaš enkrat brati kot najin očka, potem samo še bereš Ekipo in ti gre slabo pri nogometu z otroci.” Računati že zna Kaj je rekel Nejček na prvi dan šole? “Samo še 22 tisoč dni do penzije.” Posluh je v družini Žena možu: “Kako moreš reči, da najina hčera nima posluha? Saj vendar vedno z navdušenjem posluša, ko si kakšno zapojem.” Oglasi se dedek: “Saj ona z veseljem posluša tudi Flokija, kadar tuli na luno.” Zmotno mišljenje Radovedna soseda vpraša Mihca: “Ali je tudi tebi sestrico prinesla štorklja?” “Moj ati mamici pravi mucika, ne pa štorklja.” Groteska “Draga, zamenjati bova morala služkinjo,” reče mož ženi. “Zakaj tako misliš, dragi?” “Tvojega ljubčka, ki se je pred dnevi zadušil v omari v spalnici, ker se je tako dolgo skrival pred mano, še vedno ni pospravila.” Služkinja, ki je slišala ta očitek, se javi: “Oprostite, ampak dvorišče je že polno vaših ljubic, ki niso zdržale dovolj dolgo pod vodo v bani z vami, kadar se je predčasno domov vrnila vaša žena.” Cvetke ib koprive VESLANJE MED GORAMI Po jezeru na Golteh, čolnič plava sem ter tja, v njem lovec se prevaža, telovadi kar se da. V kotlu golaž ga že čaka, toda on v dalj vesla. V hribe ga vleče. Andrej, obrni, obrni, voda navzgor ne teče, raje glažek zvrni. Se golaž hladi, ko Napotnik stran s čolnom hiti. Mu bratovščina zelena v slovo pomaha, a njega že širno jezero čaka. STREL V HLAČE Rolando Koren (za prijatelje Roly - The pištolj) baritonist v Fešta bandu: »Jaojč, jao!* Fantje in dekle, zamenjajte vižo. Mislim, da sem se ustrelil v premoženje. Odslej pojem samo še visoke tone in se imenujem Nevena Coneva.« (Več o velenjskih trubačih v Blatah v prihodnji številki Savinjskih novic) *Joj, prejoj! (dobesedni prevod) KO PESTRO PREIDE V IZBORNO Tomaž Veninšek, zunanji sodelavec šanka v Blatah (desno): »Danes strežemo povsod, tudi v mlaki. Voda kar tako je pol evra, iz lokvanja en evro, pitje s pomočjo GOTOVOST, PONOS, PREPRIČANJE V SAMEGA SEBE MOČVIRSKA RASTLINA Z VOTLIM STEBLOM GRŠKI KIPAR, FIOIJEV UČENEC (5.ST.PR-N.Š.) ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH MODRA BARVA IZ ZDROB. STEKLA NEKDANJA NEMŠ. GRAMOF. TVRTKA RIMSKA ŠEST ZBOR DVEH PEVCEV GLAVNA ŽILA ODVODNICA ZABAVIŠČNA PLESALKA . IANGL.) GIBLJIV ORGAN HOBOTNICE MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU DRAMA EUGENA IONESCA SLAVKO KOTNIK ANGLEŠKI GLASB. PRODUC. BRIAN ZNANO NIZOZEMSKO MESTO PRAOČE ČLOVEŠKEGA RODU NARAMNI OKRAS NA UNIFORMAH EKONOMSKO PROPAGAND. PROGRAM FRANCOSKI REŽISER- ROGER IVO RAIČ PRIPRAVA ZA DOVAJAN. ZRAKA LETALSKEMU MOTORJU ROMAN WOLEJA SOYINKE OČE PREGRETI VODNI HLAPI OTOK V IRSKEM MORJU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Strici, urolog, begina, ufo, SL, praznik, oral, Eda, ostrvi, teme, suličar, Nara, Alabama, Oran, Ikar, Mal, nk, oča, starosta, jarčka, igo, dr, miška, Rur, ikra, činčila, pair, apartma MINI SLOVARČEK: TMOLOS- grški gorski Bog ESAGILA- hram babilonskega Boga Marduka PONAPE- največji otok Karolinov, Mikronezija ALKAMEN- grški kipar, Fidijev učenec OGA- mesto na otoku Honšu . ^mihelska cesta 2, I W\ Mozirje ^unjgraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) • Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISKANJE tOiOiO.om Ì3 ,ra£. Sl Napovednik dogodkov • Sobota (5. september), ob 6.00. Celje Start ultramaratona Celje-Logarska dolina. V Mozirju bo start ob 9.00 v Mozirskem gaju, na Ljubnem ob Savinji ob 10.30 in v Lučah ob 11.30.__________________________________________ • Sobota (5. september), od 8.00 dalje. Trgovina SAM Nazarje Praznovanje ob 1. obletnici delovanja______________________ • Sobota (5. september), 10.00. Mozirska koča Dan odprtih vrat z novim oskrbnikom________________________ • Sobota (5. september), ob 14.00. Športni park Varpolje Turnir v odbojki naključno izžrebanih trojk_______________ • Sobota (5. september), ob 14.00. Žlabor pri Nazarjah Razvitje prapora društvo Zgornjesavinjski starodobniki • Sobota (5. september), ob 16.30. Nazarje Košarkarski turnir trojk___________________________________ • Nedelja (6. september), ob 14.00. Kulturni dom Gornji Grad Dobrodelni koncert pevk skupine Pušeljc Roko ti podam • Sreda (23. september) in petek (25. september), od 10.00 do 13.30. Predavalnica Zdravstvene postaje Nazarje Šola za starše - za bodoče mamice in očete (prijave na 031/658-733 Angelca Šuster) _____ Jedilni in krmilni krompir, rdeči, prodam. Cerklje na Gorenjskem, tel. 04/252-26-37. Prodam bukova metrska drva, možna dostava; gsm 031/515-112. Prodam suha, cepljena drva in 4 vietnamske prašičke; gsm 041 /585-813. Prodam HP NX7010 - prenosnik; 512 Mb ram, 606B disk; DVD + RW, bluetooth,...; gsm 031 /858-644 -Tanja. Prodam traktor steyr, 18 KS, z bočno koso; gsm 041/370-473. Prodam čelni traktorski snežni plug, 70 cm X 2,50 m, info, na gsm 041 / 783-971. Prodam večje ozvočenje, informacije na gsm 070/870-394. Suha metrska bukova drva prodam (klaftre); gsm 041/324-438. Domače salame in bunke prodam; gsm 031 /380-956. Prodam rotacijsko kosilnico sip roto 165, cena po dogovoru; gsm 031 / 553-403. Zgornjesavinjske želodce, vakuumsko pakirane, prodam; gsm 041/ 519-507. Prodam krmni in jedilni krompir, možna dostava na dom; gsm 031 / 821-129. Same solar 601.2000 in same ar- gon I. 2002 prodam; gsm 031/695- DRUGO - PODARIM 208.__________ Podarim garderobni omari v rjavi Prodam otroško harmoniko rutar, barvi; gsm 041 /806-001. cena po dogovoru; gsm 031/331-416. Prodam otroško sobo (večjo), rumeno modre barve; gsm 051 /335-727. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.0.0, Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. INSTRUKCIJE Inštruiram matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. 031/ 656-902. Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20,3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam 9 mesecev brejo telico, pašno, sivorjave pasme in silažne bale; gsm 041/793-519. Odojke 25 - 35 kg in telico simentalko, staro eno leto - prodam; gsm 031/542-798. Prodam telička, sr. bikca, mesne pasme; gsm 041 /783-427. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/783-700. Prodam bikca simentalca, cca. 115 kg; gsm 031/408-467. Pasemske zajce, naravne reje, žive ali očiščene prodam; gsm 051/ 357-683. Prodam bikca, sivo-rjave pasme, starega en teden; gsm 041/585-813. Prodam bikca, sr. pasme, starega 10 dni; gsm 041/835-658. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca ali telico mesnega tipa, brez številke; gsm 031 /331-416. DRUGO - PRODAM Mlin za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez; gsm 041/818-899 -popoldne. Prodam 1,5 hektara silažne koruze; gsm 041/783-513. Prodam bel jedilni krompir; gsm 041/783-987. DRUGO - KUPIM Kupim starinska vhodna vrata, lahko so vslabem stanju; gsm 031 / 491-381. NLB d.d., Trg republike 2. 1000 Ljubljana Akcijska poiw^ ie Dodatna! - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI I^Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad TeX.:03 838 IX S3 rax:OS 838 XX 34 GSM: 041 465 744 6-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po vseh sistemih, 1000 barvnih odtenkov), paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! J GARANCIJA 5 LET! Ob prednaročilu za Jesen 2009 in pomlad 2010 za termoizolacijsko fasado NUDIMO POSEBNE UGODNOSTII Oglasite se z (realno) konkurenčno ponudbo in se prepričajte o naši ugodni in kvalitetni ponudbll Uredimo vam EKO termo izolacijske fasade Ugoden kot že dolgo ne. NLB Stanovanjski kredit Tudi vi potrebujete več prostora? Izkoristite NLB Stanovanjski kredit pod izredno ugodnimi pogoji. Naši kreditni svetovalci se vam bodo osebno posvetili in skupaj boste našli kredit po vaši meri. Ker ima vsak od vas svoje želje in bivanjske cilje. Do 30. septembra 2009, z možnostjo predčasnega zaključka. Najem družinskega kredita po še ugodnejših pogojih! Dodatne informacije dobite v najbližji poslovalnici NLB, na spletni strani www.stanovanjskikredit.si ali na telefonski številki 01 /477 20 00. COBISS o D-Per sam '»*« VARČUJ EM pri samu NAKUPUJEM /trt 1. rojstni dan TRGOVINE SAM NAZARJE, ki bo v soboto, 5. septembra. • Zabava z ansamblom ČAR od 9.00 -12.00 ure. • Ujemite SREČO v trgovini SAM NAZARJE in si izžrebajte bogato nagrado • Predstavitev okoliških društev, šol. na stojnici pred trgovino SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 www.sam.si KNJ. CELJE