Aktualno
Ptuj • Vlada z omejevanjem vpisa razburja gimnazijce O Stran 3
Ptuj, petek, 11. januarja 2013
letnik LXVI • št. 3 Odgovorni urednik:
Tednikov pogovor
Ptuj • Slovenija potrebuje spremembe in nove obraze
Z> Stran 4
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEBlflK
Ptuj • Erozija ogroža pristanišče Ranca
Bo Ptujsko jezero letos samevalo?
Polotok celotnega pristanišča Ranca je poškodovan, posledice vodne erozije so vidne na vsakem koraku. Poškodovan je tudi pomol v pristanišču, tisti pri gostilni Ribič pa je v celoti uničen.
Pred SP v rokometu •
Marko Bezjak: »V Španiji odhajamo izkušenejši za eno veliko tekmovanje« O Stran 12
Vsega tega verjetno ne bi bilo, če bi se dela po zaključeni prvi fazi projekta ureditve pristanišča Ranca nadaljevala z drugo fazo, ki predvideva preprečitev erozije. V tem trenutku bi po oceni strokovnjakov potrebovali okrog 600 tisoč evrov za sanacijo: okrog 400 za sanacijo poškodb v samem pristanišču, 200 tisoč evrov pa bi stala sanacija mestnega pomola oziroma izvedba 150 metrov dolgega pomola ob restavraciji Ribič po načrtih in ceni iz leta 2007. Čiščenje plovnih poti sicer poteka, da bo plovna pot varna, denar za sanacijo pa je vprašljiv, nimata ga ne država, ne občina. Ga ima Evropa? To je vprašanje, ki si ga v teh dneh zastavljajo vsi tisti, katerih dejavnost je vezana na območje pristanišča Ranca oziroma Ptujskega jezera. Odgovor bo treba dati hitro, sicer bo ogrožena cela letošnja vodna sezona, ki se prične prvega maja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Za okoljske naložbe občanov več ugodnih kreditov
Nepovratna sredstva tudi letos
Nadzorni svet Eko sklada je ta teden potrdil javne pozive, na podlagi katerih bo sklad v letu 2013 ponudil skupaj 20,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpisanih bo 20 milijonov evrov za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah in 0,8 milijona evrov za vozila, ki manj obremenjujejo okolje.
Tehnične zahteve posameznega ukrepa, ki je predmet spodbude v stanovanjskih stavbah, bodo v primerjavi z lanskim javnim pozivom spremenjene pri vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Da bi spodbujali vgradnjo najučinkovitejših naprav in skladno s predlogom nove uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav ter zaradi reševanja problema emisij mora biti emisija celotnega prahu manjša od 40 mg/m3 (prej 50 mg/m3), vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manjša od 500 mg/m3 (prej 750 mg/m3).
Prav tako bodo zaradi opti-
miranja energijsko učinkovite gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš, kjer se kot pomemben kriterij izpostavlja njihova velikost, spremenjene površine, za katere bo mogoče dodeliti nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Spodbuda za nizko-energijske ali pasivne eno-ali dvostanovanjske stavbe bo še vedno določena glede na energijsko učinkovitost, vrsto in volumski delež izolacijskega materiala v toplotnem ovoju stavbe, ter neto ogrevano površino stavbe, vendar se bo lahko dodelila za največ 150 m2 za samostojno stoječo enostanovanjsko hišo (prej 200 m2) in 120 m2 za vrstno hišo ali za eno
stanovanje v dvojčku ali za stanovanje v samostojni hiši z dvema stanovanjema (prej 150 m2).
Za nakup stanovanja v več-stanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu, bo spodbuda lahko dodeljena v višini 250 evrov na m2 za največ 80 m2 (prej 100 m2) neto ogrevane površine stanovanja.
Pogoji dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud za nakup okolju prijaznih vozil ostanejo v primerjavi z lanskim letom nespremenjeni.
Vsi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo odprti do konca leta
oziroma do objave zaključka.
Dodatna ugodnost, ki jo bo Eko sklad ponudil investitorjem občanom tudi v letošnjem letu, je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe občanov, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira in ki skupaj presežejo 10.000 evrov priznanih stroškov, kot so opredeljeni v javnih pozivih. Pri tem velja, da skupni znesek nepovratnih sredstev in kredita ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Obrestna mera kreditov je trimesečni EURIBOR + 1,5 %,
efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu javnega poziva 47OB12, ki bo veljal še do konca februarja, razpisana sredstva pa so bila decembra povišana za en milijon evrov. V marcu Eko sklad načrtuje nadaljevanje kreditiranja in objavo novega javnega poziva. Javni pozivi so objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada.
Financiranje delovanja svetovalne mreže ENSVET tudi v letu 2013
Na podlagi sprejetega poslovnega načrta bo Eko sklad iz sredstev, zbranih po uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, v prvi polovici leta 2013 zagotavljal tudi sofinanciranje svetovalnih pisarn, združenih v svetovalno mrežo ENSVET, na katere se občani lahko obrnejo za brezplačno energetsko svetovanje.
Eko sklad - Slovenski okoljski javni sklad
2 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 11. januarja 2013
Ptuj • Ogroženo celotno pristanišče Ranca
Kmalu brez dogajanja na Ptujskem jezeru?
Po novembrski vodni ujmi je božični veter, ki je divjal s hitrostjo okrog 80 km na uro, v pristanišču Ranca povzročil do enega metra visoke valove, na jezeru pa še višje in še dodatno ogrozil polotok celotnega pristanišča Ranca. Posledice vodne erozije so vidne na vsakem koraku.
Zime še zdaleč ni konec, kot tudi ne poškodb. Pomol v pristanišču na Ranci je poškodovan, tisti pri gostilni Ribič na Ptuju pa v celoti uničen. Vsega tega verjetno ne bi bilo, če bi se dela po zaključeni prvi fazi projekta ureditve pristanišča Ranca nadaljevala z drugo fazo, ki je predvidevala vsa potrebna dela za to, da bi se preprečila erozija.
Kot pravi predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič, bo sanacija stala okrog 600 tisoč evrov; 400 tisoč evrov naj bi stala dela v pristanišču, 200 tisoč evrov pa izvedba 150 metrov dolgega pomola ob restavraciji Ribič po načrtih (in ceni) iz leta 2007. Sanacija pa ne bo potrebna na objektu vstopno-izstopnega mesta v Zabovcih, saj je bil ta pomol narejen kakovostno in skladno z vsemi zahtevami.
Če bi se Ptujčani držali svojih usmeritev, ki so jih napovedovali glede Ptujskega jezera
Uvodnik
oziroma pristanišča Ranca, verjetno sedaj ne bi bilo treba s strahom zreti v novo turistično oziroma plovno sezono. Ta je v tem trenutku ogrožena, saj ni nobenih zagotovil, da jim bo kljub prijavi škode uspelo zagotoviti denar. Čiščenje plovnih poti sicer poteka, da bo plovna pot varna, pri tem imajo vso podporo Zavoda za varstvo narave in Društva za preučevanje ptic, vse drugo je vezano na sanacijo.
Letos bo BD Ranca staro 40 let, 10 let vodenja BD Ranca pa bo v tem letu imel tudi Emil Mesarič, ki se skupaj z vsemi drugimi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja na tem iz leta v leto zanimivejšem turističnem in prireditvenem območju, trudi, da bi bila tudi sezona 2013 uspešna, da bi lahko izvedli vsa načrtovana tekmovanja in prireditve, posebej še, ker gre za jubilejno leto. Samo v letu 2012 je Ranca privabila okrog 100 tisoč obiskovalcev. Terme,
Novi obrazi za nov začetek
Po prisegi novega predsednika drža vi decemba lani so samo naivni lahko pričakovali, da se bodo politična preigra-vanja kar nenkrat končala. Kot kažejo najnovejši dogodki, je municije še na zalogi, takih iti drugačnih podatkov je veliko, kot je tudi veliko interpretacij, ki glede na luknji-často slovensko zakonodajo omogočajo večjepreigrava-nje in izčrpavanje.
Po polnoletnosti slovenske države bi že morali počistiti naše politične hleve, zamenjati generacijo, ki se zdi nezamenljiva, ker nas je osvobajala z besedami, ne pa dejanji, ki bi nas vodila v varno prihodnost. Tudi zakonodajo so prilagodili, da so se lahko šli nacionalnega interesa. Kar naenkrat so iz nekdanjih direktorjev nastali menedžerji z enormnimi plačami, ker se je pač bilo treba zgledovati po tujini - vendar samo pri plačah. Razbohotil sejefinančni inženiring, nihče pa ni delal na razvoju. Elita si je ustvarila velikanske privilegije, prav tako so se pred delavce v gospodarstvu postavile vrste javnih uslužbencev. Vsak je molzel po svoje, gospodarstvo je propadalo, novih gospodarskih projektov ni, kot produktivne pa elita v nemoči vsaka po svoje proizvaja parole, plakate, majice, piščalke, prav pridejo tudi metle, vse, da se izrazi gnev in ljudstvo še bolj razjezi. Kot da bi si kupovali manevrski prostor za nova politična obra-čuvavanja, namesto da bi skupaj iskali rešitve za izhod v krize. Trd oreh je tudi javni sektor, ki skupaj s svojimi sindikalnimi voditelji še ni prepoznal resnosti položaja v teh kriznih razmerah, da ni izgubil smo delavec v gospodarstvu, ki seje prvi soočil z vsemi posledicami krize, da izgubljamo vsi, vsi pa naj bi tudi nosili breme recesije, ki pa je doslej še najmanj udarila, kot kaže, v politični eliti. Sicer se ne bi še naprej igrali z našimi usodami in usodo države.
Spremembe so nujne, kot je nujen tudi bolj usklajen glas ulice in novi,»neokuženi«obrazi, ki zahtevajo svoj trenutek.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Visoka voda in močan pretok sta povzročila erozijo v območju pristanišča Ranca.
mesto Ptuj s starim mestnim jedrom in Ptujsko jezero so tri ključna mesta ptujskega turizma, tega bi se mesto moralo še kako zavedati.
Visoka voda in močan pretok sta povzročila erozijo polotoka - pristanišča, s katerega je bil spran drobljenec. Prve poškodbe oziroma sesedanje kamenja so opazili dva tedna po tem, ko je bil poplavljen. Zim-
ske razmere in spomladansko deževje lahko poškodbe le še povečajo in dodatno ogrozijo pristanišče, če ne bo sanacije, ki bo omogočila varno uporabo za pristan, vožnjo avtomobilov do spustov in sam spust. Ni druge izbire, kot je izvedba sanacije, ki pa ne bo poceni, poudarja Emil Mesarič, ki ne verjame, da bo država za te namene prispevala denar v me-
stni proračun. Edino upanje tako ostajajo evropska sredstva, a so prav tako vprašljiva, ker ni razpisov ne v državi, ne v Evropi. Kljub dokaj črnemu scenariju predsednik BD Ran-ca še vedno upa, da se bo razpletlo v pozitivni smeri in da bo tudi sezona 2013 najmanj tako uspešna lanska in da jim bo uspelo izvesti vse načrtovane prireditve - od prvomaj-
skega kresovanja, tekmovanja v odbojki na mivki, rancarijo, državno prvenstvo v veslanju, kriterijsko regato v jadranju, omogočiti nemoteno uporabo deskarskega parka, voženj s Čigro do voženj s kajaki in kanuji, pa tudi še bolj uveljaviti sprehajalne poti do tega območja. Ob sprejemanju novega mestnega proračuna je Emil Mesarič zaman opozarjal, da bo treba zagotoviti sredstva za vodni promet in sanacijo po novembrskih poplavah. Če bi se letošnje leto še lahko izšlo z manjšo sanacijo, pa se v letu 2014 celoviti sanaciji ne bo mogoče izogniti, da se bo lahko območje še naprej uporabljalo v turistične, športne, rekreativne in prireditvene namene. Denar bi morali zagotoviti čim prej, saj bi sanacija morala biti izvedena že do začetka nove plovne sezone, do 1. maja. Če jim ne bo uspelo, voženj po jezeru ne bo in bodo vodni kompleks morali zapreti, če bodo ocenili, da ni pogojev za njegovo varno rabo. V tem trenutku je vprašljiv ves program nove sezone. Vožnja Čigre pa naj ne bi bila ogrožena, njene turistične vožnje bo kljub temu mogoče izpeljati. Če pristanišče Ranca ne bo delalo, sta brez pomena tako zabovški kot pomol v Termah. V BD Ranca ne glede na trenutne težave s polno paro pripravljajo letošnji program prireditev.
MG
Slovenija • Novosti na področju subvencionirane prehrane
Brezplačna malica za polovico osnovnošolcev
S tem ko so poslanci konec decembra lani soglasno potrdili zakon o šolski prehrani, se je število osnovnošolcev in dijakov, ki bodo od 1. februarja naprej prejemali brezplačno oziroma subvencionirano prehrano, bistveno povečalo. Strošek malice in kosila je doslej za marsikaterega starša predstavljal precejšnje breme v družinskem proračunu, zato je tak ukrep predvsem za tiste iz socialno šibkih družin izjemno pozitiven.
Centri za socialno delo (CSD) bodo vsem, ki imajo na dan uveljavitve zakona veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji, po uradni dolžnosti izdali odločbo o pravici do subvencije prehrane, kar pomeni, da ni treba oddajati novih vlog. Odločbe naj bi prejeli do konca tega meseca.
Kot pojasnjuje direktor CSD Ptuj mag. Miran Kerin, bodo odločbe, ki jih bodo centri izdajali po uradni dolžnosti, veljale do 30. junija 2013. Tisti pa, ki nimajo v družini veljavne odločbe o otroškem dodatku ali o državni štipendiji in želijo uveljavljati pravico do subvencije malice oziroma kosila po novi zakonodaji, bodo morali oddati vloge pri pristojnem centru za socialno delo.
Katja Kovše, socialna delavka na CSD Ptuj, ob tem dodaja, da se izpolnjevanje pogojev ugotavlja na način, kot to velja za ugotavljanje pravice do
otroškega dodatka.
Po novem zakonu, ki bo v veljavo stopil 1. februarja so do polne subvencije oziroma brezplačne malice upravičeni učenci, kjer v družinah povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 odstotkov neto povprečne plače v RS, kar znaša 532 evrov. Gre za 87 tisoč osnovnošolcev, ki jim bo država zagotovila brezplačno malico.
Pri dijakih je ta cenzus še nekoliko nižji: do polne subvencije malice so upravičeni srednješolci, kjer v družinah povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 odstotkov neto povprečne plače v RS (do vključno četrtega razreda otroškega dodatka). To pome-
ni, da bo do brezplačne malice upravičenih kar 27.000 dijakov, prej pa je bila ta številka bistveno nižja - le 9.800 dijakov.
Zakon uvaja tudi delno subvencijo malice. Dijaki, ki živijo v družinah, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša nad 42 do 53 odstotkov neto povprečne plače v RS , bodo imeli 70 odstotkov cene malice subvencionirane. To pomeni, da bo 12.200 dijakov za malico plačalo le 0,70 evra. Za tiste, ki imajo nad 53 do 64 odstotkov neto povprečne plače v RS, pa bo subvencij a v višini 40 odstotkov, kar bo znašalo okrog 1,45 evra na malico za dijaka, saj bo preostanek krila država. Okrog 40 tisoč dijakov bo malice še naprej plačevalo po polni ceni.
Doslej je bilo do brezplačne malice v osnovnih šolah upravičenih 35 tisoč učencev, s 1. februarjem pa se bo ta številka povzpela na 87 tisoč učencev. Brezplačne malice bo država zagotovila tudi 27 tisoč dijakom, doslej je bilo le 9.800 upravičencev.
Za socialno najšibkejše tudi kosilo
Sprememba je tudi na področju subvencij kosil. Do te bodo upravičeni učenci, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v družini ne presega 18 odstotkov neto povprečne plače v RS (prvi razred otroškega dodatka). Do zdaj brezplačnega kosila sploh ni bilo, po novem pa bo do njega upravičenih kar 17 tisoč osnovnošolcev. Gre za tiste otroke, ki živijo v družinah, v katerih dohodek na družinskega člana na mesec ne presega 177 evrov. S tem se bistveno zvišuje število upravičencev, ki bodo prejemali brezplačne malice in kosila. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so ob sprejetju zakona na spletni strani zapisali, da je sprejetje tega zakona kot zadnjega v letu 2012 odlična popotnica za nadaljnje delo.
Dženana Kmetec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 11. januarja 2013
Od tod in tam
Štajerski	3
Ptuj • Nova poteza vlade o omejevanju vpisa razburja gimnazijce
Manj mest za novince na ptujski Gimnaziji
Potem ko so Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport poslali prijavo za razpis 180 mest za novince v prihodnjem šolskem letu na ptujski Gimnaziji, jih je to decembra šokiralo, saj ne le da ni pristalo na povečanje vpisa, ampak je predlagalo celo zmanjšanje. Ptujska Gimnazija je namreč med 17 šolami v državi, na katerih ministrstvo predlaga znižanje števila vpisnih mest za novince, kar na ptujski Gimnaziji pomeni 28 dijakov manj in približno 10 zaposlenih, ki bi ostali brez dela.
Gimnazija Ptuj je 17. decembra od pristojnega ministrstva za prihodnje šolsko leto prejela soglasje zgolj za 112 mest za vpis novincev v 1. letnik izobraževalnega programa gimnazija in za 30 mest za vpis v maturitetni tečaj. To je 28 novincev manj, kot jih je v tem šolskem letu vpisanih na ptujski Gimnaziji, in s tem en oddelek manj. Kot pojasnjuje ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih, to soglasje ni v skladu s predlogom Sveta Gimnazije Ptuj, ki je predlagal, da se šoli omogoči 180 mest za vpis novincev in 60 mest za vpis v maturitetni tečaj. V tekočem šolskem letu je bilo v Ptuju razpisanih 140 mest za vpis v splošno gimnazijo, od tega jih je zapolnjenih 138. Argument ministrstva za zmanjšanje števila vpisnih mest je bil ta, da s prvo prijavo dijakov na Gimnazijo Ptuj niso bila zapolnjena vsa razpoložljiva mesta.
Ker se s predlogom ministrstva Centrihova nikakor ni strinjala, je dva dni po prejemu dopisa ministru Žigu Turku poskušala razložiti, zakaj takšno zmanjšanje ni sprejemljivo. V minulem tednu so sestankovali še enkrat, takrat pa je Centrihova prišla oborožena z vrsto statističnih podatkov, ki so po njenem mnenju naklonjeni ohranitvi sedanjega števila razpisanih mest na ptujski Gimnaziji.
„V šolskem letu 2012/2013 obiskuje 9. razred osnovne šole 549 devetošolcev, med katerimi bodo svojo prvo namero za vpis v gimnazijski program usmerili na Gimnazijo Ptuj. Gre za šolarje, ki končujejo katero izmed 22 šol, iz katerih se ponavadi vpisujejo k nam. Z razporeditvijo 112
razpisnih mest pade delež razpoložljivih možnosti za vpis v gimnazijski program s prej omenjenih osnovnih šol na zgolj 20 odstotkov populacije devetošolcev," pojasnjuje Centrihova. Kot pravi, je to nesprejemljivo, saj imajo po izračunih, ki jih je naredila, v prestolnici devetošolci bistveno več možnosti za vpis v gimnazijske programe, in sicer naj bi ta številka znašala skoraj 50 odstotkov. „Za skupaj 4567 de-vetošolcev imajo v gimnazijah v Ljubljani razpisanih 2257 mest," pojasnjuje ravnateljica Gimnazije Ptuj, ki je prepričana, da ta podatek kaže neenakopraven razvoj in možnosti izobraževanja po regijah.
„Zato ne moremo sprejeti obrazložitve, da se vpisne možnosti v Gimnazijo Ptuj zmanjšujejo zaradi razpoložljivih proračunskih zmožnosti za 2013, saj so bili ponekod ustanovljeni novi oddelki. Prav tako zmanjševanje možnosti vpisa na Gimnaziji Ptuj ne bo pripomoglo k večji vzdržnosti javnih financ, saj je ministrstvo pri svoji odločitvi spregledalo, da je gimnazija v primerjavi s po obsegu podobnimi programi najcenejša. Poskus izboljševanja proračunskih zmožnosti z omejevanjem vpisa v gimnazijski program, ob predpostavki, da bo tudi v bodoče vsem izobrazbe željnim mladostnikom dostop do nje omogočen, je zato vsaj vprašljiv. Ne moremo sprejeti obrazložitve, da je prišlo do zmanjšanja vpisnih možnosti zaradi upadajočega trenda vpisa in upada generacije, saj v letu 2013 na 24 osnovnih šolah, ki gravitirajo na Gimnazijo Ptuj, zaključuje enako število devetošolcev kot v letu 2012," je še v svojem odgovo-
Gimnazija Ptuj je med 17 šolami v državi, na katerih se v prihodnjem letu predvideva znižan vpis, in sicer en oddelek manj dijakov.
ru na predlog ministrstva zapisala Centrihova.
Gimnazija Ptuj z zmanjšanim obsegom vpisa namreč pade v skupino šol, ki odstot-kovno pokrivajo najnižji delež osnovnošolske populacije, zato bi bil po njenem mnenju onemogočen vpis v gimnazijo učencem iz najnerazvitejšega dela Slovenije, z območja, kjer je izobrazbena struktura prebivalstva že tako pod slovenskim povprečjem.
Ob vsem tem ravnateljico ptujske Gimnazije seveda skrbi tudi kadrovska slika v kolektivu, saj v projekciji predvidevajo deset učiteljev manj; že v naslednjem šolskem letu bi tako brez zaposlitve ostalo šest zaposlenih za nedoločen čas.
Zaradi vsega navedenega v ptujski Gimnaziji odločno na-
sprotujejo ukrepu vlade, ki po njihovem neupravičeno spreminja njihov položaj in vlogo.
Razlogi za znižanje vpisa
Ptujčan Andrej Čuš iz stranke SDS, ki bo v začetku naslednjega meseca sedel na mesto poslanca, je med tistimi, ki so obiskovali ptujsko Gimnazijo, o znižanju vpisnih mest na gimnazijah po državi pa pravi, da odločitev vlade razume in jo podpira.
„Konkretnega primera Gimnazije Ptuj za zdaj ne morem komentirati, saj trenutno še potekajo pogajanja med Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in Sindikatom vzgoje in izobraževanja. Lahko pa navedem nekaj prevladujočih argumentov, ki govorijo v prid zmanjševanju vpisa v gimnazije po Sloveniji.
Na oblikovanje mreže srednjih šol in posledično tudi vpis v posamezne programe je vplivalo več dejavnikov. To so demografske projekcije (število vpisanih učencev 9. razreda za konkretno šolsko leto, ob upoštevanju demografske projekcije), vpisni trendi (prve prijave in števila vpisanih), potrebe trga dela, razpoložljiva učna mesta pri delodajalcih, mnenja socialnih partnerjev, razvojne posebnosti območja, cilji, ki si jih je zastavila vlada, utemeljeni predlogi šol in ne nazadnje tudi predvidene proračunske možnosti," pojasnjuje Čuš. Ob tem, pravi, je treba upoštevati
tudi priporočilo OECD o oblikovanju učinkovitega sistema srednjega šolstva s poudarkom na popularizaciji poklicnega izobraževanja.
„Zaveza vlade, ki izhaja iz koalicijske pogodbe, je, da se število mest za vpis v programe gimnazij zmanjša in tako spodbudi vpis v programe srednjega strokovnega izobraževanja. V gimnazijske programe se vpisuje vedno večji delež populacije, zato zagotavljanje kakovosti in odličnosti znanja gimnazijcev že predstavlja težavo. Z manjšim vpisom pa bodo gimnazije dobile po uspehu boljše dijake, za katere lahko pričakujemo, da bodo dosegli standarde gimnazijskega programa. Na ta način se bo dvignil nivo znanja na vseh gimnazijah in posledično se bo to odražalo tudi na vpisu na fakultete, ki bodo tako pridobile boljše študente (vse navedene ugotovitve izhajajo iz Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011). Med drugim v Beli knjigi navajajo, da je gimnazija glede na učence, ki so se vanjo vpisovali, počasi izgubljala značilnost šole, namenjene tistemu delu populacije, ki kaže izrazito nadarjenost za univerzitetni študij. Zato postaja eno ključnih vprašanj odličnost pri doseganju znanja, saj se je delež dijaške populacije v gimnazijskih programih samo v zadnjem desetletju povečal z 28,99 % v šolskem letu 1999/2000 na 42,72 % v letu 2010/2011. Pri tem je v program splošne gimnazije v zadnjih letih vključenih okoli
80 % vseh gimnazijcev," še pojasnjuje Čuš.
Gimnazija potrebuje spremembe
S tem, da gimnazije potrebujejo reformo, se strinja tudi Centrihova. Pravi, da je v zadnjih šestih letih didaktična prenova že bila opravljena, do leta 2014 poteka posodobitev gimnazijskega programa, spremenjeni so tudi učni načrti. „Način dela v gimnazijskem programu je v zadnjih letih že bil spremenjen in postaja sodobnejši. Šola se odpira, problem pa ostaja razvoj, saj se gimnazija še ni prilagodila temu, da se mora spreminjati tako rekoč dnevno," pojasnjuje Cen-trihova, ki je prepričana, da so gimnazijci izjemen potencial za intelektualne poklice.
Na očitek, da gimnazije zgubljajo svojo značilnost in da niso več le šole za najboljše, odgovarja: „V vsaki generaciji je nekaj otrok, ki imajo v devetem razredu morda samo dober uspeh, pa zaključijo srednješolsko izobraževanje izjemno uspešno. Na drugi strani pa imamo 10 odličnjakov, ki so v osnovni šoli blesteli, pa imajo v gimnaziji problem. Starost 14 ali 15 let je prenizka stopnja, da bi ocenili, kaj bo otrok iz sebe naredil." Prav zato je Centrihova prepričana, da bi zmanjšanje vpisa marsikomu neupravičeno zaloputnilo vrata, ki vodijo do izpolnitve poklicnih sanj.
Dženana Kmetec
Foto: DK
4 Štajerski
Tednikov pogovor
petek • 11. januarja 2013
Ptuj • Tednikov kolumnist Laris Gaiser o starem in novem letu
Slovenija potrebuje spremembe in nove obraze
S kolumnistom Štajerskega tednika Larisom Gaiserjem, ki je na svoji delovni poti razpet med Ameriko, Evropo, Slovenijo in balkanskimi državami, smo se pogovarjali o starem in prihajajočem letu, o tem, kaj mu je osebno prineslo, so se mu izpolnila pričakovanja, o stanju v državi, nujnih reformah in tudi o zamenjavi generacij na ključnih položajih v državi, posebej v političnih strankah.
S kakšnimi pričakovanji ste vstopili v leto 2013, kaj vam je osebno prineslo leto 2012, so se izpolnila vaša pričakovanja?
»Leto 2012 je bilo zelo zanimivo. Prineslo mi je nekaj nepričakovanega: postal sem predsednik Evro sredozemske univerze, kar se je zgodilo resnično nepričakovano, daleč od mojih želja in pričakovanj, vendar je izziv, ki sem ga z veseljem sprejel. Moja naloga je, da kot podpredsednik in v. d. predsednika Evro sredozemske univerze, ki je naša najprestižnejša mednarodna univerza, poskrbim za finančno sanacijo univerze, uredim stanje, ki ga je pustil prejšnji predsednik, po rodu Maltežan, in ponovno zaženem nekatere študije, programe in pomagam poiskati primernega kandidata mednarodnega ugleda z območja sredozemskega prostora za predsednika, da bo univerza ponovno zaživela s programi, ki so posebni znotraj EU za Mediteran. V preostalem pa lahko rečem, da je bilo zelo naporno leto, sploh s političnega vidika, kjer je bilo stanje zelo razgibano. Priče smo precejšnji nestabilnosti, ki ji je v začetku botrovala finančna in gospodarska kriza, v svetu je prišlo do več uporov in revolucij, v severni Afriki, na srednjem in Bližnjem vzhodu kot tudi Evropi. Vsaka revolucija in upor ima svoj lokalni razlog, za analitika oziroma za profesorja mednarodnih odnosov je zelo težko vsakič slediti tem lokalnim razlogom in speljati rdečo nit, da to razložiš študentom, profesorjem in tudi ostalim, ki od tebe pričakujejo neke analize. V letu 2012 sem bil tudi nominiran kot član strateškega sveta ministrstva za zunanje zadeve, kar mi je dalo uvid v delovanje našega ministrstva od znotraj. Zanimiva izkušnja, lahko rečem. V letu 2012 sem prevzel tudi vodenje Panevropskega gibanja. Zelo sem zadovoljen, da je EU potrdila moj sanacijski projekt za univerzo, tako bo lahko dosegla vse svoje cilje, ki smo si jih zadali na zadnjih generalnih skupščinah.
Prvič po dolgem času sem silvestroval v domačem krogu. Glede na stres, s katerim se nenehno soočam, sem se poskušal malo umiriti. Pri 35 letih vedno bolj čutim dolžnost, da to, kar učiš, pišeš, analiziraš, moraš poskušati tudi realizirati, ne da samo soliš pamet, da tudi sam nekaj narediš za javno dobro na podlagi svojega znanja. Leto 2013 splošno gledano v družbi in politiki bo še bolj razgibano kot leto 2012. Ne vem, kaj nas čaka, morda še večje angažiranje kot doslej.«
Ste eden najprepoznajv-nejših slovenskih mladih ljudi, ki gledate s kritične distance na razmere v Sloveniji. Je mogoče v tem trenutku napovedati, da se bodo razmere vendarle počasi umirile, se začele usmerjati v pravo smer? Sploh pa, kaj je prava smer za Slovenijo?
»Zagotovo še nekaj časa mednarodno gledano ne bo prišlo do umirjanja stanja, mirne točke. Kriza še ni mimo, kriza bo v Evropi prisotna še najmanj dve leti. Pri njenem reševanju so bile v zadnjih mesecih narejene velike napake, kriza se je reševala iz dneva v dan brez sistemskih rešitev. EU je bila izjemno blizu kolapsa. Slovenija, ki je v dvajsetih letih sama izčrpala vso pozitivno energijo, stari sistem gospodarstva, tudi politika se v tem času ni reno-virala oziroma ni spustila zraven nobene vizije, nobene sveže krvi, prav tako trpi. Kot bi se na nek način postavili pred gumijasti zid, tisti, ki želijo nekaj narediti v dobro Slovenije, so vedno odbiti. Res je, da sodim med že omenjene mladce, ki že nekaj let zahtevam, da se v politiko spustijo novi obrazi, novi izobraženi kadri, ne zato, da bi se celotna elita zamenjala, temveč zato, ker eliti želimo dobro, ker dejansko želimo sodelovati v dobro Slovenije. Ena največjih napak političnega sistema v Sloveniji je zapiranje sistema vase zaradi izkušenj iz socializma, komunizma, ki odbija vsakega, če nisi naš, si proti nam. Najboljši sistem je normalna demokracija, kjer politična elita razume potrebo po vedno novih kadrih, novih pogledih, ker s tem raste, pritegne mlade, jim pusti, da nekaj let pod kontrolo rastejo z njimi, po odhodu pa pusti prostor novim, mlajšim, ki takrat niso več mladi, so pa vsaj izkušeni in primerni kadri. To se v Sloveniji ne dogaja, zato v tem trenutku prihaja tudi do konfrontacije. Že dolgo govorim o tem, da če se sistem ne bo odprl, bo prišlo do ulice, in je tudi prišlo.«
Koliko pa »ulica« lahko prispeva k temu, da bo prišlo do sprememb, saj deluje neorganizirano?
»Absolutno. Če začnemo na začetku, pri Kanglerju, kjer je šlo v predvolilnem času za preizkus revolta, za to, da bi se spremenil neki rezultat. Ko enkrat sprožiš revolucijo, je ne moreš nadzorovati, to je dejstvo. Ker je v Sloveniji korupcija, ker je občutek nemoči pri državljanih, se je revolucija sprožila po svoje, dobila svoje lastno življenje in neorganizirano napreduje. Mislim pa, če bodo pametni politiki in
Foto: Črtomir Goznik
Laris Gaiser
če bodo pametni protestniki, se bo morala najti neka zmerna pot, ta zmerna pot pa so neke reforme, ki so potrebne za to, da Slovenija zaživi na novo. Zgodovinsko gledano se s temi upori, gibanji oziroma protesti ne dogaja nič novega, dejansko generacije zahtevajo svoj trenutek. Pogled v zgodovino pokaže, da vsakih dvajset let pride do upora. Minilo je več kot dvajset let od osamosvojitve Slovenije, prišlo je do spremembe v generaciji, ki zahteva svojo aktivno soudeležbo pri kreiranju svoje usode. Sicer se bo zgodilo, da bo večina izobražencev poiskala svojo priložnost v tujini. Mislim pa, da to ni prav, zato sem se pred leti tudi vrnil v Slovenijo, ker želim prispevati nekaj dobrega za svojo državo. Upam, da bodo politiki in protestniki našli skupen jezik, zahtevali skupno omizje, za tem skupnim omizjem pa v naslednjih mesecih našli tudi rešitev.«
Kaj Slovenija najbolj potrebuje v tem trenutku?
»Če želimo drugačne, nove obraze, morajo to najprej razumeti v strankah, v prvi vrsti poskrbeti za spremembo lastnih kadrov, lastnih vizij, s tem pa tudi za volilni sistem. Obstoječi volilni sistem je takšen, da varuje tiste, ki so že na pozicijah, in volivcem ne pusti nobene možnosti, da bi izbrali svoje kandidate. Zelo pomembno za Slovenijo pa je, da prične delovati sodni sistem. Dokler ta ne bo deloval, bo politika delala še naprej točno to, kar je delala do sedaj in še dela in bo še naprej mafijsko sko-rumpirana z gospodarstvom in bančništvom. Samo sodstvo nas lahko reši. Neučinkovito pravosodje pomeni sistemsko oviro tudi za hitrejši gospodarski razvoj. Poiskati pa bomo morali tudi nove sistemske temelje, gospodarski temelji Slovenije morajo biti posebne
elitne tržne niše, visoka tehnologija, farmacija, zdravstvo v povezavi z zdravilišči, ki bodo pripeljali do našega repozicio-niranja na globaliziranem trgu in gospodarstvu. Dokler bomo silili naprej v starem sistemu, ne bomo nikamor prišli, ta sistem je mrtev.«
Koliko lahko novi veter, ki prihaja z novim predsednikom države, prispeva k umirjanju zadev?
»Udeležil sem se njegove prisege in sprejema v Cankarjevem domu. V zraku je bil nek drugačen občutek, to moram priznati, kot da bi bila stara garda izolirana, zaznati je bilo neko sinhronijo med predsednikom vlade in predsednikom države, kar bi dejansko lahko dobro vplivalo na umirjanje stanja v Sloveniji. Pahor si bo tudi dejansko prizadeval za sinergijsko delovanje. Naš sistem temelji na strankah, te so posredno sredstvo za demokracijo v naši državi, ki gre preko parlamenta, stranke bodo morale spoznati potrebo po reformaciji v lastnih vrstah.«
Je to, da ste prevzeli vodenje Panevropskega gibanja od Franceta Bučarja, staroste slovenskega naroda, politika, že neke vrste napoved pomlajevanja tudi v vrhovih, če že hočete tudi političnih, za katere se tudi sami osebno zavzemate?
»Priznati moram, da je France Bučar morda še enkrat razumel pravi trenutek. Sam je dejal, da odstopa, nihče niti ni pomislil na to, da bi ga prosil za to. Sam je tudi zahteval, da se dogovorimo, kdo bo novi predsednik. V to funkcijo nisem silil, daleč od tega, ker sem bil že prezaposlen z drugimi zadevami, na koncu me je skupščina izbrala. Vodenje gibanja sem prevzel s pogojem, da bi preko Pan Evrope, ki je nevladna organizacija, ki ima zgodovinsko verodostojnost, ki od leta 1920 dela v dobro
Republike Slovenije, ki je pripeljala Slovenijo v Evropo in Nato ter ostale mednarodne organizacije, pripeljali nove kadre v slovensko politiko, nove izobražene mlade ljudi, ki se bodo ne glede na politično barvo v prihodnje lahko normalno izražali na slovenskem političnem parketu. Pri tem želim aktivno sodelovati, ker to čutim kot pomanjkanje. Vsi člani so to sprejeli, kar je najlepše, veliko starih članov iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja to podpira. Pametni ljudje čutijo, da tako ne more iti več naprej, ker bo sicer sistem sam po sebi kolapsiral. Od maja lani naprej smo veliko naredili, organizirali več odmevnih konferenc z eminentnimi gosti, ki so pozitivno odmevale tudi v javnosti in medijih. Najlepše pa je, da tudi novinarji, s katerim sem veliko skupaj, čutijo, da so spremembe nujne. Če novinarji, ki nadzorujejo politiko, to čutijo, je zelo verjetno, da se bo kreirala v prostoru takšna energija, da se bodo spremembe tudi morale zgoditi. Nihče od nas ne želi, da bi se država zrušila z revolucijo.«
Bi lahko za mlade, ki si prizadevate za spremembe v Sloveniji, priložnost pomenil že kongres stranke SLS, saj je sedanji predsednik Radovan Žerjav napovedal svoj odhod s strankarskega vrha, želi pa ostati še naprej v vladi kot minister za gospodarstvo?
»Radovan Žerjav je še vedno eden najbolj priljubljenih slovenskih politikov glede na ankete Dela in drugih časopisov. Po moje je dober adut stranke SLS, obdržal jo je v parlamentu, delno tudi zvišal odstotke podpore. Stranka ima v tem trenutku zgodovinsko možnost, je edina, ki mora predsednika na novo izvoliti, da priključi novo maso ljudi, nove poglede, tudi mladeniče, tudi pro-
testnike in dejansko razumeti, kaj je zahteva državljanov RS, da resnično postane ljudska stranka, stranka vseh Slovencev, kar je dejansko zgodovina te stranke, ki je najstarejša stranka v Sloveniji, ki se ponaša s 120-letno tradicijo in ki je tudi vedno pravočasno razumela želje slovenskega naroda. SLS je bila pred 20 leti tista, ki je lansirala nove mlade obraze, mislim, da se sedaj lahko ponovno izkaže. Možnost je, da izbere stabilnost in gre naprej z obrazi, ki so že znani, ali pa delno spremeni svoje kadre, tradiciji doda nov pridih, nov pogled ter tako dejansko prehiti ostale stranke v njihovem obdobju preživetja.«
Sedaj ste tudi uradno član stranke SLS, o tem mediji še niso poročali. V začetku novembra lani pa je v javnost prišel tudi podatek o tem, da ste bili nekaj časa tudi v igri za kandidaturo za predsednika države. Kako je bilo s tem?
»To je bilo videno kot možnost, da ima stranka nekoga v igri do zadnjega kroga, da pridobi na lastni podobi in da prva lansira delno nove obraze v politiki. O moji kandidaturi niso govorili samo na izvršilnem odboru stranke, temveč tudi v drugih odborih, podpore pa ni bilo verjetno zaradi moje mladosti, nekih večjih uporov pa ni bilo. V stranki so se odločili, da ne bo imela kandidata za predsednika države. To je znotraj stranke prineslo nekaj nejevolje. Stranke so zato, da kandidirajo svoje kandidate, ne pa, da podprejo kandidate drugih strank.«
Bi za vas bil izziv vodenje stranke SLS?
»Zelo težko bi bilo prevzeti vodenje stranke za nekom, ki je tako priljubljen in znan. To je za nekoga, ki je malo mlajši, pritisk. V to pozicijo ne silim, ker sem že precej zaposlen, pomenila bi tudi precejšnjo spremembo mojega življenja. Če pa bo stranka, ki je izredno demokratična, ki ima izredno aktivno in zdravo bazo ter članstvo, ocenila, da sem primeren človek v tem trenutku, ki lahko potegne stranko še više, ki lahko pridobi zaupanje še večjega dela Slovencev zaradi mojih pogledov iz tujine, poznavanja mednarodne in notranje politike, bi o tem lahko premislil. Še lepše pa bi bilo, če bi me za to funkcijo predlagal sam dosedanji predsednik, kar bi tudi pomenilo, da ne bo notranjih posledic, da se bo vse izšlo brez trenj, prehod bo gladek, osebno si nekih pretresov zaradi tega ne želim. S svojim znanjem sem pa vedno na razpolago.«
MG
petek • 11. januarja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	5
Foto: M. Ozmec
Andrej Tumpej, tehnični direktor DEM: »Ce bodo dela tekla po planu, bo dosežena pretočnost kanala 15. marca omogočala ponovno obratovanje prvega agregata.«
na, ki teče pod strojnico HE Formin in nadaljuje svoj tok po levi strani odvodnega kanala, je najprej poplavil 110 kW stikališča HE Formin, s katerega je voda začela preko kabelskih kanalov vdirati v samo strojnico. To se je zgodilo 6. novembra okoli 15 minut čez polnoč. Zaradi tega je posadka na elektrarni ustavila oba agregata, vendar je vdirajočo vodo s pomočjo gasilcev obvladovala. Okoli 4. ure pa je prišlo do vdora vode reke Drave v odvodni kanal elektrarne. Prebila ga je na dveh mestih, kar je imelo za posledico velik dvig nivoja vode v odvodnem kanalu in ta je vdrla v strojnico elektrarne in jo poplavila do višine dobrega metra na nivoju generatorske etaže.
Voda je poplavila in nato porušila del naprav na stika-lišču. Glede škode lahko govorimo samo na HE Formin o nekaj milijonih evrov, tako na strojni, elektro opremi, predvsem pa na gradbenih ureditvah. Precej elektro opreme, ki je bila pod vodo, bo zato
seveda treba zamenjati.«
Kako potekajo sanacijska dela?
»Dela v strojnici in na stika-lišču so v teku, v elektrarno že prihaja vsa potrebna oprema, ki je bila uničena. Tudi nujna intervencijska dela na kanalu, katerih namen je bil sprostiti zajezeno vodo, so se že iztekla. Izdelali smo posnetek stanja na kopnem in pod vodo, saj je poškodovano območje zelo veliko, tako da smo pridobili vse podatke za izdelavo projekta sanacije kakor tudi za izdelavo projektne naloge za razpis za izvedbo del, ki je v teku. Sanacija bo rokovno in tehnično zelo zahtevna, saj se občuti pomanjkanje strojne mehanizacije kot posledica krize v gradbeništvu.«
Kdaj predvidevate dokončanje sanacije HE Formin in ponoven pričetek obratovanja obeh agregatov?
»Če bodo vsa dela tekla po predvidenem planu, bo dosežena pretočnost kanala 15. marca omogočala obrato-
Sp. Podravje • Sanacija HE Formin poteka po načrtih
Novembrske poplave povzročile 11,7 milijona škode
Vlada Republike Slovenije se je na seji 20. decembra seznanila s poročilom o škodi po poplavah, ki so Slovenijo prizadele 4. in 5. novembra 2012. Končna škoda je dosegla 373 milijonov evrov, kar pomeni, da lahko država zaprosi za solidarnostno pomoč EU.
Kot je po omenjeni seji vlade pojasnil obrambni minister Aleš Hojs, mora Gospodarsko ministrstvo do sredine januarja pripraviti vlogo za Evropsko komisijo. Vlada se je seznanila tudi z oceno neposredne škode v 112 občinah na območjih gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, obalne, podravske, pomurske, posavske, severno-primorske, vzhodnoštajerske, zahodnoštajerske in zasavske regije. Škodo je utrpelo 7892 oškodovancev in znaša 310,9 milijona evrov. Škoda na stvareh znaša 55 milijonov evrov, v gospodarstvu 45 milijonov evrov, na državnih cestah 15,7 milijona evrov, na železnici 710.000 evrov in na vodotokih 194,5 milijona evrov (brez DDV). Škoda ne presega samo tistega zakonskega praga, ki nalaga pripravo programov sanacije, to je 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2012, ampak tudi tistega, ki državi omogoča vložitev vloge za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada, je pojasnil Hojs.
Na območju Spodnjega Podravja so novembrske poplave povzročile ogromno gospodarsko škodo tudi na območju občin Markovci in Gorišnica, predvsem zaradi poškodbe odvodnega kanala in ustavitve proizvodnje v HE Formin. O ugotovljenih vzrokih in o obsegu poškodb, ki so nastale v HE Formin, je Andrej Tumpej, tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor, povedal:
»S poplavnimi vodami Drave okrepljen potok Zvirenči-
Foto: M. Ozmec
Mala hidroelektrarna ob jezu v Markovcih, za katero je bilo 8. novembra izdano uporabno dovoljenje, bo letno proizvedla okoli 4,06 GWh električne energije.
vanje enega agregata, izkop materiala pa se bo kasneje upočasnil, saj ga bo treba izvajati s plavajočimi bagri in bo predvidoma dokončan do sredine leta, kar bo omogočalo polno obratovanje obeh agregatov.«
Kako pa potekajo dela pri sanaciji desne brežine odvodnega kanala za HE Formin, ki so ga prebile in močno poškodovale novembrske poplave?
»Največ škode je nastalo na odvodnem kanalu elektrarne, kjer je voda na dveh mestih prebila nasip. Na prvem preboju, pri prelivu Pesnice, je voda v kanal odložila okoli 450.000 m3 gramoza, v tem delu je tudi porušila na obeh straneh vgrajeno betonsko zaveso. Mesto drugega preboja je približno 1 km nizvo-dno od zadnjega mostu čez kanal. Poškodba je v dolžini
okoli 200 m in je zasula kanal z okoli 150.000 m3 gramoznega materiala.«
Je sedaj že možno oceniti, kolikšna je skupna materialna škoda DEM Maribor in koliko od tega na objektih HE Formin?
»Neposredno škodo ocenjujemo na 11,7 milijona evrov, od tega je samo v For-minu škode za dobrih 7 milijonov evrov.«
Zanima nas tudi, kolikšen je bil dejanski največji pretok vode čez jez v Markovcih, saj je bilo v javnosti slišati, da je bil ob omenjenih visokih vodah pretok 3.300 m3/s, vaš uradni podatek pa je bil, da je znašal okoli 2.600 m3/s. Kakšen je sicer najvišji pretok, ki ga lahko še prenese jez v Markovcih?
»Največji pretok čez HE Formin (elektrarna in jez
Markovci) je bil 5. novembra med 22. in 23. uro in je znašal 2.840 m3/s. Čez sam jez Mar-kovci pa je bil najvišji pretok 6. novembra ob 2. uri zjutraj in je znašal 2640 m3/s. Jez v Markovcih pa je dimenzioni-ran za pretok 4200 m3/s.«
Kako pa je z malo HE na jezu v Markovcih? Je res, da že redno obratuje?
»Res je, saj nam je bilo 8. novembra 2012 zanjo izdano uporabno dovoljenje. Družba DEM je z njo energetsko izkoristila obvezni ekološko sprejemljiv pretok, dodatno so se zmanjšale manipulacije zapornic, zagotovljena pa je tudi potrebna enakomerna količina ekološko sprejemljivega pretoka v strugi Drave. Elektrarna, ki obratuje že od avgusta 2012, bo letno proizvedla okoli 4,06 GWh električne energije.«
M. Ozmec
Ptuj • Iz Območne obrtno-podjetniške zbornice
Obrtniki bi še omejili medsosedsko pomoč
Leto 2012 so v Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj zaključili na najboljši možni način. Članom, ki so dopolnili 10 in 15 let dela v obrti, so podelili priznanja na slovesnosti, ki je bila 29. decembra v restavraciji Gastro.
Prejeli so jih jubilanti iz sekcije elektro strok, sekcije kovinarjev, sekcije frizerjev in kozmetikov, avtoremon-tne sekcije, sekcije inštalater-jev-energetikov ter gradbene sekcije. V preostalih sekcijah bodo jubilejna priznanja podelili v januarju 2013. Na 38. tradicionalnem obrtniškem plesu 26. januarja v restavraciji Pan v Kidričevem pa bodo podelili jubilejna priznanja za 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti.
V letu 2013 bodo v obrtniški organizaciji še naprej vztrajali pri zagotavljanju pri-
jaznega podjetniškega okolja, v katerem se bosta obrt in podjetništvo resnično lahko razvijala ter po najboljših močeh prispevala k večji gospodarski rasti in posledično večji zaposlenosti. Le rast gospodarstva lahko povleče Slovenijo iz recesije. V obrti bodo še naprej opozarjali na to, da je treba omejiti sivo ekonomijo, saj se njen obseg nenehno povečuje, zato bi kazalo ob osnovnem zakonu ustrezno spremeniti tudi nekatere druge zakone. V letu 2000 je bil na pobudo OZ Slovenije sprejet zakon o pre-
prečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je podrobneje opredelil in sankcioniral sivo ekonomijo. V pripravi je novela tega zakona, s katero v OZ Slovenije predlagajo nekatere dodatne rešitve, ki pri sprejemanju prejšnje zakonodaje niso bile upoštevane. Novela sicer vsebuje tudi dva njena predloga: o tem, da imajo nadzorni organi večja pooblastila, in višje kazni za šušmarje, ki opravljajo delo na črno. V novelo pa bi po mnenju OZ Slovenije morali vključiti še nekatere dodatne predloge. Prepričani so, da bi
morali prepovedati medso-sedsko pomoč na vseh tistih področjih, ki so nevarna za zdravje in premoženje ljudi kakor tudi glede negativnih vplivov na okolje; kot osebno dopolnilno delo bi veljalo opredeliti le tista dela, ki praviloma zaradi ekonomike niso zanimiva za opravljanje redne dejavnosti, sivo ekonomijo pa bi zmanjšali, če bi zakonsko omejili gradnjo v lastni režiji, in sicer na izvajanje rednih vzdrževalnih del na individualnih stanovanjskih objektih občanov in društvenih objektih. V
lastni režiji naj bi občanom dovolili gradnjo le do 100 m2 uporabne površine, če samo-graditelj ali njegov življenjski partner dokazano še nista lastnika stanovanjskega objekta ali stanovanja. Po predlogu OZ Slovenije pa bi bilo treba popolnoma na novo določiti obseg in dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pri čemer bi bilo treba izhajati izključno iz primarne kmetijske dejavnosti.
V teh dneh so člani OOZ Ptuj prejeli tudi vabilo za sodelovanje na poslovni
konferenci, ki bo spomladi v Munchnu. Nemške partnerje za poslovno sodelovanje bo poiskalo Slovensko-bavarsko društvo, s katerim je OOZ Ptuj navezala stike ob lanski oktobrski poslovni konferenci na ptujskem gradu, ko je bilo dogovorjeno, da bodo k sodelovanju povabili vse tiste, ki so zainteresirani za poslovno sodelovanje z Nemčijo. Prijave obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega pričakujejo v OOZ Ptuj do 15. januarja.
MG
6 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 11. januarja 2013
Ptuj • Kaj vse se bo dogajalo v letu 2013?
Za vsakogar nekaj
Z današnjim dnem se pričenjajo prireditve, ki jih bo v tem letu organizirala ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Koledar prireditev za 2013 je pester.
Nocoj, jutri in v nedeljo bo v Trnovski vasi, Skorbi in Jur-šincih odmevala ljudska pesem. Z območnim srečanjem pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž se pričenja letošnji koledar prireditev, ki se bodo zgodile v organizaciji ptujske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Konec januarja in v začetku februarja bo na sporedu območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin. Tamburaši in ljubitelji zvokov tamburice pa bodo na svoj račun prišli 23. februarja, ko bo na Ptuju regijsko srečanje tambura-ških skupin.
Marec tudi letos ostaja mesec, v katerem bodo prepevali otroci. Območno revijo otroških pevskih zborov bodo tudi tokrat gostili na OŠ Grajena in OŠ Markovci. Tistim otrokom, ki se bolje znajdejo na gledaliških kot pevskih odrih, pa bo namenjeno
območno srečanje otroških gledaliških skupin, in sicer 26. marca v Juršincih. Le dan kasneje pa bodo zaplesali tudi mladi folkloristi, in sicer na srečanju otroških folklornih skupin v Cirkovcah, ki nosi naslov Sedem korakov.
Pestro dogajanje se obeta tudi aprila. Pričeli bodo z območnim srečanjem lutkovnih skupin v Kidričevem, sledilo bo srečanje plesnih skupin Pozdrav pomladi, pa tudi prireditev Večerna pesem, na kateri se bodo predstavili odrasli pevski zbori.
V sredini aprila bo v Gori-šnici srečanje malih pevskih skupin Pa se sliš, pa tudi regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Vizije.
Glasbeni vrtiljak, na katerem bodo prepevali mladinski pevski zbori, se bo zavrtel 23. in 24. aprila, Pod lipo na območnem srečanju folklornih skupin pa bomo letos v Majšperku.
Mesec, v katerem bomo vsi nestrpno čakali pomlad, se bo pričel z regijskim tekmovanjem otroških in mladinskih zborov. Regijski Festival mlade ustvarjalnosti Urška bo na sporedu v drugi polovici maja, konec meseca pa bodo prepevali najmlajši, v Markov-cih bo namreč območna revija vrteških pevskih zborov.
Dogajanje na Ptuju se bo v tem mesecu končalo z regijskim Linhartovim srečanjem odraslih gledaliških skupin.
V zadnjem mesecu pred šolskimi počitnicami bo območno srečanje literatov, zanimivo dogajanje pa se obeta tudi 13. in 14. junija, ko v Go-rišnici organizirajo Mednarodni filmski festival, pri organizaciji pa jim pomaga tudi JSKD Ptuj.
Septembra se k nam ponovno vračajo tudi folkloristi iz več evropskih držav, ki bodo plesali in igrali na Kimavče-vih večerih.
V predzadnjem mesecu leta bo na sporedu regijska likovna razstava na Ptuju, pa regijska revija pihalnih orkestrov, leto pa bodo tako kot lani končali z osrednjo prireditvijo Območne izpostave JSKD Ptuj, na kateri bodo podelili priznanja najzaslužnejšim kulturnikom.
„Po večini ostajajo dogodki, ki jih organiziramo v letu 2013, v primerjavi z lanskoletnimi nespremenjeni. Novost je območna revija vrteških zborov, ki je doslej nismo imeli. Dejstvo je tudi, da so
dogodki, na katerih nastopajo otroci, izjemno dobro obiskani in to je tudi eden izmed razlogov, da organiziramo ta dogodek," pojasnjuje Iva Fer-linc, vodja JSKD OI Ptuj.
Kot pravi, so tako s številom nastopajočih kot obiskovalcev na posameznih prireditvah v lanskem letu dokaj zadovoljni. Izjema je projekt Harmonije, ki so ga pripravili kot svoj prispevek EPK 2012, v sklopu katerega so se zvrstili razni koncerti, a so bili izjemno slabo obiskani.
Zadovoljni niso niti z obi-
skom na Kimavčevih večerih, ki so jih iz tega razloga letos prestavili za en teden, dogajanje pa bo razpršeno po več občinah.
„Kar se tiče števila nastopajočih, smo v lanskem letu opazili tudi rahel upad na gledališkem področju, na ostalih smo imeli zadovoljivo število prijav. Število obiskovalcev pa se spreminja iz leta v leto, kot po navadi so najbolje obiskane prireditve, na katerih nastopajo otroci," zaključuje Ferlinčeva.
Dženana Kmetec
Markovci • Tradicija ljudskega petja in folklornega izročila
Skupina „Sedem mladih" prepeva že 40 let
Z jubilejnim koncertom sekcije ljudskih pevk, ki bodo v soboto, 19. januarja, v dvorani markovske osnovne šole proslavile 40 let svojega delovanja, pričenjajo v občini Markovci praznovanja ob 75-letnici folklornega društva Anton - Jože Štrafela.
Kot so nam zaupal članice današnje skupine „sedem mladih", kot popularno imenujejo članice sekcije ljudskih pevk, ki delujejo v okviru Folklornega društva Markovci, jih ljudsko petje na vasi že stoletja združuje ob delu, veselju in tudi v žalosti. Skupina ljudskih pevk v Zabovcih je pričela organizirano delovati že leta 1973. Sprva so bile samo tri, Matilda Kiselak, Ančka Letonja in Terezija Maroh. Kasneje, leta 1977, pa so se jim pridružile še tri, in sicer Rozalija Čeh, Elizabeta Muhič in Neža Mikša. Zasedba se je do danes nekajkrat menjala, tako da je današnja sestava pevske skupine precej pomlajena. Ker so redno sodelovale pri raznih pustnih običajih, jih je Folklorno društvo Markovci povabilo medse in tako so postale njihova sekcija »Ljudske pevke«. Ker se je s tem pevkam povečal obseg njihovih aktivnosti, so širile tudi svoj pevski repertoar, zato so prejemale tudi vedno več povabil na razne prireditve v občini in tudi izven nje. Ker so jim sčasoma primerne ljudske pesmi začele primanjkovati, je leta 1977 nastala njihova prva pesem z naslovom Šturmovska.
Večina besedil pesmi, ki jih prepevajo, kar osemnajst, je zanje napisala Terezija Maroh, nekaj pa jih je napisalo tudi nekaj drugih pevk. Sicer pa
so po vsebini njihove pesmi v glavnem pripovedne, vezane na kak resničen vesel ali žalosten dogodek, v glavnem pa so ljubezenske, hudomušne in tudi poslovilne. Vse pesmi, ki jih pojejo, so vedno zapete tri-glasno, njihov način petja pa je zelo značilen za ljudsko petje na tem območju in Zabovske pevke so zagotovo lep primer take ljudske skupine. Leta 2000 so izdale zbirko pesmi z naslovom Pesmi 'z Lukarske dežele, sestavni del te zbirke pa je še zvočna kaseta in zgoščenka. Zadnjo pesniško zbirko so skupaj z zgoščenko izdale leta 2008 ob praznovanju 35-letni-ce. Sicer pa so ljudske pevke prejele tudi več priznanj. Leta 1999 so prejele posebno priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj, leta 2000 priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja in leta 2008 zlate Gallusove jubilejne značke Javnega sklada kulturnih dejavnosti RS.
Kot nam je zaupala najmlajša članica te pevske skupine Marija Prelog, pa Terezija Ma-roh ni bila le ustanoviteljica ljudskih pevk, temveč je bila gonilna sila v samem folklornem društvu že prej, še preden so ljudske pevke začele delovati v FD, saj društvo praznuje letos 75 let delovanja. „V skupini ljudskih pevk še
vedno sodelujeta pevki, ki pojeta skoraj od ustanovitve, to sta 85-letna Otilija Kukovec, ki ima izvrsten ljudski bas, in Angela Liponik, ki ravno tako poje čudovito ljudsko petje, sopran. To sta ljudska glasova, ki se jih mi mladi težko naučimo, to je nekaj drugega kot zborovsko petje," nam zaupa Prelogova. Sicer pa so pevke skupaj s člani folklornega društva gostovale po vsej nekdanji Jugoslaviji, pa tudi v Avstriji in Italiji. Ker pa so vse ljudske pevke doma tudi pridno go-
spodinjile, so za večino potovanj priskrbele tudi jedačo in pijačo. Zato so vedno nosile s sabo tudi svoje bogato naložene „cekarje«, zaradi česar so bile še posebej priljubljene pri mlajših folkloristih, zato jih je mladina hudomušno poimenovala kar Sedem mladih.
Ko se dandanes dobivajo na vajah, se obe najstarejši pevki z nostalgijo spominjata, kako so se učile prvih novih pesmi; ko je Terezija Maroh napisala pesem, so jo skupaj zapele in pogosto se je zgodilo, da
je katera druga dodala še kaj zanimivega, kar je šlo seveda v rimo. Sicer pa pravita, da je danes vse zelo drugače, saj se mlajši premalo zavedajo, da morajo ohranjati našo bogato kulturno dediščino, med katero zagotovo sodi tudi ljudska pesem. Sicer javni sklad za kulturne dejavnosti redno pripravlja srečanja ljudskih pevcev, a tam srečujemo v glavnem starejše pevce, saj je mlajših res zelo malo.
Kljub vsemu Ljudske pevke FD Markovci vztrajajo že šti-
ri desetletja, poleg različnih priznanj so posnele tri samostojne kompaktne plošče: ob 25-letnici je ob zgoščenki izšla še pesmarica ljudskih pesmi, opremljena z notnim zapisom, ki sta jo je pripravila Jerneja in Mitja Gobec; leta 2006 je radio Slovenija posnel celovečerno oddajo in zgoščenko. Tudi ob 35-letnici so posnele zgoščenko. Sicer pa danes sekcijo ljudskih pevk FD Markovci sestavljajo: Otilija Kukovec, Milica Cimerman, Marija Bezjak in še ena Marija Bezjak, pa Marija Prelog ter Angela Liponik, ki je tudi vodja skupine. Omeniti pa velja tudi Elizabeto Muhič, ki je z njimi prepevala od vsega začetka, zdaj pa že dobro leto ni več aktivna, saj ji zdravje tega žal ne dopušča več. Mlajše pevske vrstnice rade povedo, da izredno spoštujejo svoje starejše vzornice, ki so si poleg obveznosti do družine ter do dela doma in na polju vedno znale vzeti še dovolj časa za vaje in to veselje do ljudske pesmi ohranile vse do današnjih dni - in prihodnjih dni. Zato bodo vse zelo vesele, če se jim boste ljubitelji ljudskega petja pridružili na jubilejni prireditvi v soboto, 19. januarja, ob 17. uri v dvorani OŠ Markovci. Če jih ljudska pesem in izročilo združujeta že stoletja, naj bo tako tudi ta večer.
M. Ozmec
petek • 11. januarja 2013
Od tod in tam
Štajerski	7
Hajdina • 100 let KPD Staneta Petroviča
Edinstvena kulturna zgodba
Za Kulturno-prosvetno društvo Staneta Petroviča Hajdina je leto 2013 praznično, saj bo praznovalo 100-le-tnico obstoja. Predhodnik sedanjega društva je bilo Bralno društvo, ustanovljeno 11. junija 1913 na pobudo takratne duhovščine. Po mnogih vzponih in padcih sedaj mineva že 100 let, odkar se člani društva s strastjo predajajo umetnosti, je med drugim povedala predsednica KPD Staneta Petroviča Ida Markež.
Gospa Markež, na katere izstopajoče dogodke iz bogate društvene zgodovine velja ob jubileju posebej spomniti?
»Društvo se lahko pohvali z več kot 120 odigranimi gledališkimi predstavami, od dram do ljudskih iger in komedij, z več kot 500 koncerti ljudske glasbe in več kot 1000 odpetimi pesmimi. Kot eno izmed redkih v širšem slovenskem prostoru se lahko pohvalimo tudi z lutkovnim gledališčem, še posebej z ročno izdelanimi lutkami, ki bi lahko bile v ponos še tako priznanim umetnikom. Člani dramske skupine so se uspešno spoprijeli tudi z monokomedijo. S predstavami Minister v škripcih in Čistilka Marija so zamajali takratne temelje oglaševanja in marketinškega pristopa, ki so ga za njimi prevzela mnoga druga ljubiteljska gledališča. Častni član društva Maks Kampl že več kot 60 let aktivno, predvsem pa prostovoljno sodeluje pri društvu in bi si upravičeno moral prislužiti
Foto: Črtomir Goznik
Ida Markež, predsednica KPD Staneta Petroviča Hajdina: »Na nekaterih področjih dela ljubiteljskega gledališkega smo orali ledino v slovenskem prostoru.«
najvišje priznanje kulturne javnosti.«
Katere sekcije ima društvo in koliko članov?
»Danes v društvu deluje pet sekcij: ljudski pevci in pevke, dramska, lutkovna in recitatorska sekcija. Skupaj ustvarja 45 članov. Vsako leto
pripravijo novo gledališko in lutkovno predstavo, ljudski pevci in pevke tradicionalno pripravljajo koncerte S pesmijo v novo leto in Pozdrav poletju ter sodelujejo na vseh občinskih prireditvah, članice recitatorske sekcije pa se ukvarjajo predvsem z vode-
njem in organizacijo prireditve domačega društva in občinskih prireditev.«
Kaj pripravljate v jubilejnem letu, kako boste počastili ta nadvse častitljivi kulturni jubilej?
»V počastitev bogate zgodovine in v dokaz, da je KPD
Hajdina še kako živo društvo, so se člani odločili praznovati stoletnico na prav poseben način. Ob slavnostnem občnem zboru in osrednji prireditvi bomo jubilej obogatili z nizom različnih kulturnih prireditev, ki so povezane v abonmaje za otroke in odrasle. Tako bodo za otroke na voljo štiri otroške predstave. Zraven nove domače predstave Nika Kureta Janko, Metka in Pavliha v režiji Danice Ser-dinšek si bodo otroci lahko v nedeljskih popoldnevih ogledali še predstave Pravljica o letečem kovčku gledališča Smejček (v nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri v dvorani DU Hajdina), Zelenček iz Kaličop-kovega gledališča (3. februarja) in Čevljar in palčka Družinskega gledališča Kolenc (3. marca). V koprodukciji z domačo lutkovno skupino bodo nastopili tudi učenci OŠ Olge Meglič s predstavo Andreja Rupnika Anakonda. Za otroški abonma je bilo treba odšteti deset evrov, vstopnica za eno predstavo pa je tri evre. Abonma plača le odrasli spremljevalec, ki ima lahko s seboj največ dva otroka. Ker je na voljo zgolj 130 sedežev, bomo v primeru povečanega povpraševanja organizirali dodatni abonma. O vseh podrobnostih glede dodatnega abonmaja je mogoče več izvedeti na spletni strani društva: www.kpdhajdina.si.
Odrasli bodo lahko turobne zimske večere preživeli v
družbi različnih prireditev. V sklopu abonmaja za odrasle si bodo lahko pogledali pet gledaliških predstav: Ti nori tenorji gledališča Smoteater Majšperk (20. januarja), Vroča ljubezen (23. februarja) in Tripče de Utolče domače produkcije (9. marca), Kripl Šus teatra KD Draženci (13. aprila) ter Svobodni zakon Narodnega doma Maribor (18. maja v domu krajanov v Skorbi). Odrasli so za abonma plačali 20 evrov, cena vstopnic za posamezno prireditev je šest evrov. Pripravili smo tudi tri koncerte, na katerih bodo nastopili vokalna skupina Sonus (1. februarja ob 19. uri v cerkvi sv. Martina), vokalna skupina Snežet (6. aprila v cerkvi sv. Martina), domači ljudski pevke in pevci pa bodo pripravili Večer ljudskih pesmi in plesov v koprodukciji s Folklornim društvom Rožmarin Dolena (5. aprila). Namen abonmajev je predstaviti lastno kulturno udejstvovanje in obogatitev le-tega s kvalitetnimi in večkrat nagrajenimi skupinami. Zraven abonmajev bomo razstavili ročno izdelane lutke in stare zapise o delovanju društva.
Z omenjenim programom želimo ponuditi še kaj novega, drugačnega, kar bo v prihodnosti postalo stalnica. Ob tem želimo pokazati svoje prizadevanje, da kulturna dejavnost ne bi nikoli zamrla.«
MG
Ptuj • Eva Škofič Maurer obiskala gimnazijo
»
Cirkuška šola je zelo resna!
«
V sredini veselega decembra se je ptujskim gimnazijcem predstavila Eva Skofič Maurer, režiserka, igralka, pravljičarka, pisateljica in diplomirana klovnesa, znana tudi po projektu Rdečih noskov oziroma klovnov zdravnikov, ki v slovenskih bolnišnicah razveseljujejo otroke.
Škofič Maurerjeva, ki se je že po končani osnovni šoli odločila za neobičajen poklic klovnese in se odpravila na študij v daljno Rusijo, je odigrala sodobno klovnsko predstavo Moja nit je rdeča, v kateri ponuja vstopnico v svet doživetij in odnosov, ki se jim v vsakdanjem življenju ne moremo predati.
Po uprizoritvi je nekaj minut namenila še mladim "novinarjem" ptujske gimnazije, ki so ji zastavili nekaj vprašanj.
Večina se po srednji šoli odloči za poklic učitelja, novinarja, zdravnika, odvetnika ... Kako se je oko-
lica odzvala na vašo odločitev - postati klovnesa?
Najbližja, mama in brat, sta me podpirala in mi stala ob strani, večina drugih pa v to ni verjela. Mama je vedno rekla, če se bom znašla z vso za to potrebno dokumentacijo, sem dovolj odgovorna za ta študij.
Kako sta potekala študija v Moskvi in Sankt Peterburgu?
V Moskvo sem odšla pri 15 letih. Tam sem študirala v cirkuški šoli, ki pa je zelo resna, pouk je razporejen čez cel dan, včasih ga končaš šele ob 22. uri. Predmeti se delijo na specialne, ki so povezani s tvojim poklicem, torej v
mojem primeru s poklicem klovnese. To so žongliranje, akrobatika, igralstvo, kaska-derstvo, maska ... Obstajajo pa tudi tisti splošni, kot so fizika, matematika, kemija in podobni.
Študij je trajal 4 leta, zaključil pa se je s cirkuško predsta-
vo. Vsak učenec zadnjega letnika je pripravil svojo točko, s katero se je predstavil.
Zelo sem uživala tudi na petletnem študiju režije v Sankt Peterburgu, ki se je tudi končal s klovnsko predstavo. Najbolj zanimive so mi bile vaje, pa tudi učenje že
omenjenih specialnih predmetov.
Veliko prednost sem videla v sodelovanju s profesionalnimi igralci. Lahko bi rekla, da smo bili na tej univerzi vsi pravi deloholiki, vaje in priprave so se včasih zavlekle tudi pozno v noč, nič nismo počivali, kar je bila napaka. Tako kot vdihneš, moraš namreč tudi izdihniti, treba je dihati.
Kako vam uspeva povezovanje vlog mame in klovnese?
Moj otrok je star 6 let in hodi v prvi razred. Pred njim sem že imela ustvarjeno kari-
Intervju je nastal v sklopu novinarske delavnice, ki je na Gimnaziji Ptuj potekala v okviru projekta ACES (Academy of Central European Schools). Organizacija s sedežem na Dunaju že od leta 2006 razpisuje natečaje, na katerih od samega začetka sodeluje tudi Gimnazija Ptuj, edina od slovenskih šol, ki je bila s svojim projektom izbrana že petkrat. Ker je tema letošnjega natečaja medijska pismenost, dijaki slednjo razvijajo, spoznavajo poklice, povezane z mediji, iščejo njihove dobre in slabe plati, ustvarjajo medijska sporočila, delujejo kot šolski novinarji ter še in še.
Klovnesa Eva Škofič Maurer
Foto: Mitja Kostanjevec
ero, zato nisem tako hlastala po tem, da se takoj vrnem na delo. Užiti hočem vsak trenutek, ko sem z njim. Sedaj čutim, da je otrok že tako velik, da si lahko privoščim tudi kaj zase.
Nekateri se klovnov bojijo. Kako bi jim vi povedali, da se vas ni treba bati?
Klovnski lik je izkoriščen v grozljivkah in srhljivkah zaradi svoje nedolžnosti. Vzrok bi lahko bil tudi v sami maski: velika usta, oči in obrvi izražajo neko nepremičnost, vse skupaj deluje mrtvo. To je ena od fobij, ki se je ne da rešiti samo z besedami, temveč z drugačnimi, dolgotrajnejšimi metodami. Tudi sama se na primer bojim letenja.
Če bi se še enkrat odločali, bi izbrali isto poklicno pot?
Za isti poklic bi se odločila, vendar bi si pot malo »omehčala«. Mogoče bi se raje odločila za izobraževalne delavnice, saj se za klovna lahko izobražuješ skozi vse življenje. Vesela pa sem, da poznam iz Rusije način vzhodne šole, zaradi Rdečih noskov, katerih umetniška vodja sem, pa tudi zahodne.
Nuša Malovič, Žan Malek Petrovič, Kaja Caf in Aleksandra Pečnik pod mentorstvom novinarke Polone Ambrožič Bombek
8 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 11. januarja 2013
Ptuj • Sejmi in tržni red v MO Ptuj
Za sejemski koncept odgovorna lokalna skupnost
Mestni svetniki so v lanskem letu pričeli razpravo o odloku o sejmih v MO Ptuj ter o odloku o tržnem redu na tem območju.
V statutarno-pravni komisiji MO Ptuj na besedilo odloka o tržnem redu niso imeli pripomb, pri odloku o sejmih pa so njeni člani predlagali, da naj se do priprave predloga odloka preučijo možnosti o tem, da se natančneje opredeli postavitev stojnic, tako bi organizator sejma moral poskrbeti za postavitev stojnic, ki bo omogočila nemoten prehod po pločnikih ter nemoten dostop do lokalov oziroma drugih gospodarskih subjektov in institucij, ob tem pa se bo moral zagotoviti tudi prostor za prehod po intervencijskih in evakuacijskih poteh. V odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo so predlagali, da se v odlok o sejmih v MO Ptuj jasno zapiše, da je priprava koncepta sejma v pristojnosti lokalne skupnosti, v odloku o tržnem redu pa je treba dopolniti seznam blaga, s katerim se trguje na tržnici. V ta seznam je treba vključiti tudi prodajo rib. Odbor za gospodarstvo predlogov za dopolnitev omenjenih odlokov ni imel.
Odlok o sejmih se nanaša na pogoje za opravljanje dejavnosti in prodaje blaga na tradicionalnih in drugih priložnostnih sejmih ter način in organizacija njihovega opravljanja. V MO Ptuj se izvajajo trije tradicionalni sej-
mi: Jurjev (23. aprila), Ožbal-tov (5. avgusta) in Katarinin (25. novembra), ki po navadi pritegnejo okrog 150 proizvajalcev in prodajalcev iz cele Slovenije . Datumi le-teh se lahko prenesejo na naslednji delovni dan, če je ob navedenih dnevih nedelja ali državni praznik. V MO Ptuj se ob teh tradicionalnih sejmih izvajajo tudi nekateri drugi, kot so pustni sejem v predpustnih in pustnih dneh, cvetlični sejmi v posameznih obdobjih leta, božično-novoletnih sejem, bolšji sejem v posameznih obdobjih leta in tudi nekateri drugi. Datume priložnostnih sejmov in sejemskih prireditev v koledarskem letu določi organizator in upravljavec sejmov. Prav tako lahko tradicionalne in druge priložnostne sejme spremljajo sejemske prireditve, srednjeveška tržnica, predstavitve in promocije izdelkov ter storitev, turističnih izdelkov in podobno. Praviloma sejmi in sejemske prireditve potekajo na Mestnem trgu, Slovenskem trgu, Novem trgu, v Krempljevi ulici, Murkovi ulici, Miklošičevi ulici, Slomškovi ulici, Ulici heroja Lacka, Trstenjakovi ulici in na Vinarskem trgu. S soglasjem pristojnega organa Občinske uprave MO Ptuj lahko organizator in upravljavec sejmov, ki je praviloma izvajalec izbirne gospodarske
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj si prizadevajo za vsebinsko nadgradnjo sejemske dejavnosti, zlasti še tradicionalnih treh sejemov.
javne službe, urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov, ki je v MO Ptuj občinsko javno podjetje Javne službe, Ptuj, d. o. o., določi tudi druga prodajna mesta za posamezne sejme. Na sejmih smejo prodajati izdelke domače in umetne obrti, živilske in neži-vilske izdelke, rabljeno opremo, starine in drugo blago, ki se lahko prodaja skladno s predpisi zunaj prodajaln oziroma izvajati druge storitve in spremljevalne dejavnosti kmetovalci, trgovci in drugi gospodarski subjekti, rokodelci, obrtniki, društva ali humanitarne organizacije
ter druge skupine in posamezniki. Sejemski prodajalci so zavezani k doslednemu spoštovanju določil odloka o sejmih v MO Ptuj, ki vključuje tudi zahteve glede reda in čistoče na sejmu, ki jih morajo spoštovati tudi vsi izvajalci oziroma ponudniki gostinskih storitev na sejmu. V nobenem primeru pa ne smejo samovoljno širiti prodajnega mesta, z neresničnimi in neprimernimi napisi zavajati kupce, opravljati prodaje brez ustreznega dovoljenja organizatorja in upravljavca sejma, kot se tudi ne smejo zadrževati na sejemskem prostoru
zunaj obratovalnega časa. Nadzor nad izvajanjem določil odloka o sejmih opravlja Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Snovalce novega odloka o sejmih v MO Ptuj so vodila prizadevanja po nadgradnji sejemske dejavnosti v MO Ptuj v vsebinskem in organizacijskem pogledu ter večjem redu na tem področju, predvsem pa prizadevanja, da se Ptuj utrdi kot sejemsko in trgovsko mesto, ki bo vabilo s kvalitetnejšo ponudbo tako na tradicionalnih kot občasnih sejemskih prireditvah, kar bo v mesto ob Dravi
privabilo še več turistov in drugih obiskovalcev. Razvoj in oživljanje starega mestnega jedra, vključno s sejemsko dejavnostjo, je sestavni del vseh razvojnih in drugih programov MO Ptuj.
Mestni svetniki so decembra lani opravili tudi prvo obravnavo osnutka novega odloka o potrditvi tržnega reda MO Ptuj, ki se nanaša na tržnico kot posebej organiziran in urejen poslovni prostor, ki omogoča prodajajo na odprtem ali v zaprtem tržnem prostoru. V MO Ptuj dejavnost gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanje javnih tržnih prostorov opravlja občinsko javno podjetje Javne službe, Ptuj, d. o. o. Tržnica mora imeti tudi tržni red, ki ga določi upravljavec in potrdi pristojni organ lokalne skupnosti. Ta mora biti s cenikom storitev in z urnikom obratovalnega časa objavljen na vidnem mestu. S sprejemom že omenjenega odloka bodo mestni svetniki v bistvu potrdili tržni red v MO Ptuj, ki ureja prodajo blaga na drobno na mestni tržnici v Miklošičevi ulici 7 na Ptuju, ki ga je novembra lani sprejel direktor občinskega podjetja Javne službe Alen Hodnik. S tem bo tudi prenehal veljati tržni red iz leta 1988.
MG
Ptuj • Študentom predaval dr. Draško Veselinovič
Stabilnost evra v podjetnem okolju
Višja strokovna šola Ptuj vsako leto tesno sodeluje s fakulteto Gea College iz Ljubljane, ki edina v Sloveniji izvaja strokovni študijski program Podjetništvo na dodpilomskem in podiplomskem študiju. V decembru 2012 je pod vodstvom mag. Vesne Trančar v okviru predmeta podjetništvo za študente smeri Ekonomist organizirala predavanje dr. Draška Veselinoviča.
Dr. Draško Veselinovič je docent za denar in finance, habilitiran na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, trenutno je direktor Fakultete za podjetništvo - Gea College, nam bolj znan kot prvi direktor Ljubljanske borze in Deželne banke Slovenije ter predsednik uprave NLB. Ker podjetništvo ne pozna meja, smo temo razprave zastavili zelo kompleksno, in sicer z naslovom Poslovanje na borzi in stanje gospodarstva. Namreč, brez kroženja denarja in financiranja ni mogoče uresničiti še tako dobre poslovne ideje.
Draško Veselinovič je pojasnil, da se morajo dobre ideje domačega gospodarstva nujno vpeti v mednarodne finančne tokove. Sam pravi: »Evro je trenutno središče
pozornosti Evropske unije, saj imajo številne članice težave z odplačevanjem dolgov, kot na primer Portugalska, Irska, Grčija, Španija (znane pod imenom PIGS), pridružujeta pa se jim tudi Italija in Slovenija. Slovenija do sedaj ni izpeljala vseh ustreznih in nujnih reform, zato je možno, da bo v letu 2013 morala celo zaprositi za pomoč Evropsko unijo.
Evro je izjemen in unikaten projekt, kakršnega v svetu še niso uresničili, je skupna evropska valuta, ki je na začetku združevala enajst držav (Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg, Italijo, Španijo, Portugalsko, Irsko, Avstrijo in Finsko), kasneje so se pridružile še Grčija, Slovenija kot prva nova članica EU leta 2007, kasneje
še Ciper in Malta, Slovaška in nazadnje še Estonija. Nosilka denarne politike
EU je Evropska centralna
banka, odgovorni kreatorji mehanizmov delovanja evra pa so tudi Evropska komisija in vse države članice. Ker
se je pravkar oblikoval ESM (Evropski stabilizacijski mehanizem) z določenim kapitalom in možnostmi krediti-
Dr. Draško Veselinovič med študenti na Višji strokovni šoli Ptuj
Foto: arhiv VSS Ptuj
ranja problematičnih držav, bo evro preživel, saj je očitno, da bodo države naredile vse, da do njegovega zloma ne bo prišlo.«
Predavanja, ki so se zaključila z razpravo o pomenu trdnosti valute, gospodarstva in varnosti poslovanja, so študente usmerila k razvijanju kompleksnega mišljenja na področju realizacije poslovnih priložnosti in implementacij novih podjetij v gospodarstvu. Razprava je omogočila študentom širši horizont razmišljanja o vlogi podjetnika v gospodarsko (ne)stabilni prihodnosti in o podjetnikovi vlogi kot pomembnem akterju pospeševanja kroženja denarja v gospodarstvu.
Ker je podjetništvo kompleksen strokovni predmet, ne posreduje samo osnovnih znanj s področja kreiranja poslovnega načrta in ustanavljanja podjetij, temveč opozarja tudi na pomen in medsebojne interakcije mikro- in makroekonomskih elementov, med katerimi je, kot smo videli, trenutno vodilna monetarna politika in seveda financiranje gospodarstva.
Mag. Vesna Trančar
petek • 11. januarja 2013
Od tod in tam
Štajerski	9
Ptuj • Leto 2013 bo za ptujsko-ormoške muzealce pestro
Parkirišče pod gradom bo plačljivo
Po tradiciji so tudi leto 2013 v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pričeli s srečanjem z novinarji. Javnosti so tudi tokrat predstavili lanskoletne dosežke in načrte za letos. Nekateri bodo gotovo ljudi razveselili, na primer ureditev kavarne v vzhodnem stolpu, našel pa se bo tudi kak ukrep, ki bo manj prijeten - kot je uvedba plačevanja uporabe parkirišča pod gradom.
Leto 2012 je bilo za ptujsko-ormoški muzej pomembno z več vidikov, med drugim tudi zato, ker so ponovno uspeli privabiti večje število obiskovalcev kot v letu poprej. Kot pravi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, je to podatek, ki jih veseli, saj odraža njihovo dobro delo.
A bolj kot preteklosti se je Arih na tokratnem srečanju z novinarji posvetil prihodnosti. Načrti za leto 2013, ko praznujejo visok jubilej, 120 let obstoja muzeja, ki ga je ustanovil Franz Ferk, so veliki. Kako natanko bodo praznovali, Arih sicer ni povedal, je pa namignil, da bo dogajanje pisano in da se bo glavnina tega dogajala septembra, ko se predvideva izpeljava akademije in izid monografije. Letos prvič bodo podeljene Ferkove nagrade, med drugim tudi srebrn me-daljon.
Leto pa se je v muzeju začelo obetavno, s prvim dnem januarja je namreč registrirano Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je nekaj aktivnosti izpeljalo že konec minulega leta. Člani društva pa so že napovedali pomoč tudi v prihodnosti, najbolj potrebno bo po Ari-
hovih besedah prostovoljno delo. Kako pridno znajo zavihati rokave, bodo pokazali že prihodnji teden, ko bodo pričeli sanacijo hiše na Raičevi 11. Na tej bodo obnovili kritino, preuredili notranjost, sedež v njej pa bo zraven Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dobil tudi rokodelski center. V tej isti stavbi bo urejeno še stanovanje, ki bo namenjeno nočitvi gostov muzeja, kot so razstavljavci, predavatelji ipd. Da je končno prišlo do realizacije te investicije, je zaslužna tudi ptujska občina, ki je pomagala pri praznjenju stavbe. Projekt naj bi bil zaključen v prvi polovici tega leta.
V kratkem pa želijo sanirati tudi stavbo na Raičevi 9, saj je ptujska enota Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine predlagala, da se stavba ohrani. Po mnenju Ariha je sicer ta v katastrofalnem stanju, a bo upošteval smernice zavoda. Kakšna prihodnost čaka to stavbo, sicer zaenkrat ostaja neznanka. Ponudbo, da jo uredijo, pa so ptujsko-ormoškemu muzeju podali člani društva Cesarsko-kralje-vi Ptuj.
Aleš Arih in Nevenka Korpič
Kava in najlepši pogled na grad
Eden pomembnejših načrtov, ki ga v tem letu napovedujejo v ptujsko-ormoškem muzeju, je prenova kavarne. Ta naj bi se namreč iz zgornje ploščadi preselila v vzhodni stolp, ki že 20 let sameva. Ker gre za eno najlepših razglednih točk na Ptuju, je odločitev, da kavarno uredijo, gotovo smela in bo za Ptujčane in
ostale obiskovalce razveseljujoča. Kavarno namerava muzej obnoviti samostojno, kar pomeni, da bodo sami poskrbeli za vse, tudi za finance. „Ploščad ob Konjušnici je nekoč že bila zbirališče Ptuj-čanov in želimo jo ponovno oživiti," je željo po ureditvi kavarne, ki bo imela tudi enkratno teraso na spodnji ploščadi, komentiral Arih.
Parkirišče nič več
zastonj
Prlekija • Urejajo mrežo kolesarskih povezav
Kolesarske poti v štirih občinah
Regionalna razvojna agencija Mura kot vodilni partner v projektu Mura-Drava.bike je skupaj z občinami Apače, Gornja Radgona, Veržej in Križevci pričela izgradnjo Murske kolesarske poti v dolžini nekaj več kot 8 kilometrov.
Prva faza projekta, ovrednotena na okoli milijon evrov, zajema ureditev makadamskih kolesarskih poti, bi bila v večjem delu uresničena na izgrajenem in utrjenem viso-kovodnem nasipu reke Mure. V sklopu projekta Mura-Drava. bike, v katerem sodelujejo vse občine, ki ležijo ob reki Muri, je bila ključna aktivnost partnerjev določitev usklajenega in dokončnega poteka trase kolesarske poti ob tej največji pomurski reki. Trasa se navezuje na mrežo lokalnih oziroma regionalnih kolesarskih povezav, sodelujoče občine v projektu pa se nadejajo iz evropskega sklada za regionalni razvoj pridobiti 70-odstotni delež sofinanciranja. Z izgradnjo manjkajočih delov trase in premostitvenih objektov ter s posodobitvijo obstoječih delov trase bi se na področju celotnega območja trinajstih občin izoblikoval zaključen infrastrukturni projekt, ki bi
omogočal zasledovanje razvojnih, gospodarskih in turističnih ciljev regije. Potek celotne trase se navezuje na oba bregova reke Mure, znaša pa 130 kilometrov. Gradnja se namerava izvajati fazno, skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in opredeljenimi razvojnimi potenciali posameznih občin. Najprej bodo predvidoma urejene kolesarske poti v občinah
Apače, Gornja Radgona, Veržej in Križevci - v Apačah se bo gradilo 580 metrov kolesarske poti in uredilo obstoječo kolesarsko pot v dolžini 420 metrov, v Gornji Radgoni bo kolesarska pot na nasipu potekala v dolžini 2960 metrov, v Veržeju v dolžini 3661 metrov, v občini Križevci pa v dolžini 353 metrov.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Potek celotne trase se navezuje na oba bregova reke Mure, znaša pa 130 kilometrov.
Pred natanko enim letom je direktor ptujsko-ormo-škega muzeja napovedal, da bodo začeli pobirati parkirnino na parkirišču pod gradom. Takrat je dejal, da je muzej na trgu in da sredstva, če želi normalno poslovati, enostavno potrebujejo. Podobno je dejal tudi na tokratnem srečanju z novinarji in dodal, da so pogajanja z Javnimi službami, ki bi parkirnino za muzej na tem sicer državnem zemljišču pobirale, v zaključni fazi. Po besedah Ariha se bo to zgodilo že kmalu, kdaj točno, pa še ni določeno, kot tudi ni jasno, kakšna bo višina parkirnine.
Čarovnice se vračajo na Ptuj
V načrtu za leto, ki je pred nami, je tudi ureditev kaze-mat, podzemnih hodnikov, ki se nahajajo pod gradom. V teh nameravajo ptujski muzealci urediti posebne prostore, v katerih bodo domovanje dobile čarovnice. Gre za projekt, v sklopu katerega želijo predstaviti čarovniške procese, pri realizaciji pa jim bodo pomagali tudi člani novoustanovljenega Društva
prijateljev muzeja.
Med zanimivimi sodelovanji je tudi tisto, ki ga je Arih dogovoril s Kulturnim društvom Grajena, ki ga vodi Tatjana Vaupotič Zemljič. To bo namreč na turnirskem prostoru izpeljalo deset ponovitev dramske uprizoritve predstave Spomenik pri Hra-stovcu. Premiera se bo zgodila 7. junija, ponovitve pa vse do jeseni.
Kam z arheologijo
Večni problem, s katerim se po besedah Ariha ubada ptujsko-ormoški muzej, ostaja arheologija. Predlog, kako to začasno rešiti, Arih že ima na mizi in ga je ravno ta teden predstavil tudi vodilnim na ptujski mesti občini. Prizadevanja gredo v smeri, da se v Dominikanskem samostanu v hodnikih uredi prostor, kamor bi namestili del zbirk, obenem pa si direktor muzeja prizadeva, da bi investitor, torej Mestna občina Ptuj, uredila izpraznjene prostore, kjer so bila nekoč stanovanja, in jih namenila za arheologijo. Prepričan je, da bi to predstavljalo zadovoljivo začasno rešitev arheologije na Ptuju. „Dobra volja pa je sedaj na strani občine," še pravi Arih.
Pri tem pa se je dotaknil tudi, kot pravi, „pastirskega pisma župana Štefana Čela-na". Sprašuje se namreč, ali bo občina, če ji, kot pravi župan, manjka 800 tisočakov za dokončanje del v Kongresnem dominikanskem centru, sploh imela sredstva za pridobitev uporabnega dovoljenja. „Sprašujem se, kaj sploh bo z enim najpomembnejših spomenikov v Sloveniji," dodaja direktor muzeja.
Potrebujejo dvigalo
Ob ureditvi kavarne, sanaciji stavb na Raičevi in nerešenem problemu arheologije pa je Arih izpostavil še željo po pridobitvi dvigala na gradu. Rešitev, ki jo imajo trenutno: vzpenjalnik, naj namreč ne bi bila primerna, saj je ta zelo počasen in potrebuje za to, da eno gibalno ovirano osebo spravi do prvega nadstropja gradu približno pol ure. „Predstavljajte si, kako to zgleda, ko imamo na gradu več invalidov," je še dejal direktor. Prav zato se bodo v naslednjih mesecih izpeljale razne aktivnosti, med drugim tudi koncerti, na katerih bodo zbirali sredstva za izvedbo te investicije.
Kadrovsko podhranjeni
Ob koncu torkovega druženja z novinarji je Arih izpostavil še eno težavo, s katero so se srečali v muzeju, in sicer kadrovsko podhranjenost. Kot je dejal, so v tem letu ostali brez kar 5 zaposlenih, ki so odšli v pokoj, novih zaposlitev pa ne smejo sklepati. Še večjo težavo jim predstavlja odločitev županov občin soustanoviteljic, da se breme stroškov enega zaposlenega v ormoški enoti prenese na pleča muzeja. To se bo zgodilo s 1. aprilom, Arih pa je prepričan, da bo ta dodaten strošek za muzej veliko breme.
Kljub temu pa pravi, je vesel, da ormoška enota muzeja deluje izjemno dobro in da so jo tamkajšnji prebivalci vzeli za svojo. V letu 2013 bo tam 11 prireditev, medtem ko jih na Ptuju napovedujejo 40. Vodja enote Nevenka Korpič je izpostavila dve pomembni razstavi, ki ju pripravljajo, prva nosi naslov Zakladi Gorenjske, drugo pa pripravljajo v sodelovanju z graškim muzejem.
Da je ptujsko-ormoški muzej uspešno deloval v letu 2012, pa po mnenju Martina Steinerja, zgodovinarja v muzeju, dokazuje tudi 17 publikacij, ki so jih izdali v samozaložbi v kar 8000 izvodih. „Kar 384 izvodov smo tako rekoč podarili državi, saj smo jih pripravili in izdali mi. Muzeji postajajo eni največjih založnikov, publicistična dejavnost namreč postaja ena naših temeljnih dejavnosti," še pravi Steiner.
Dženana Kmetec
Foto: DK
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 11. januarja 2013
Ptuj • Stota obletnica rojstva Ivana Potrča
Dva jubileja v ptujski knjižnici
1. januarja je minilo 100 let od rojstva pisatelja Ivana Potrča, po katerem je pred 20 leti dobila ime ptujska knjižnica. Ta se je obema jubilejema poklonila na poseben način, z izdajo monografije in predstavitvijo donacije pisateljevih dedičev. Kot že vrsto let doslej pa so svoj doprinos k ohranjanju spomina na Potrča prispevali tudi pohodniki, ki so se odpravili na pisateljevo domačijo.
Na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je bilo v soboto dopoldan pestro. Ob stoti obletnici rojstva slovenskega pisatelja, dramatika in urednika Ivana Potrča in dvajseti obletnici poimenovanja ustanove po njem so v ptujski knjižnici pripravili zanimivo slovesnost. Na polnem dvorišču knjižnice je obiskovalce najprej nagovoril direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer. Spomnil je, da je ptujska knjižnica ime, ki ga nosi danes, dobila 5. oktobra 1993, prav zato monografija, ki so jo izdali pred dnevi, ni posvečena le 100. obletnici Potrčevega rojstva, ampak tudi 20-letni-ci, kar knjižnica nosi Potrčevo ime.
»Knjižna zapuščina Ivana Potrča je ob zbirkah Štefke Cobelj in Iva Arharja ena od treh velikih posebnih zbirk, ki jih hrani naša knjižnica. Ni bilo naključje, da smo se leta 2006 odločili, da kot prvo katalogiziramo prav knjižno zbirko Potrča, ki jo je leta 1998 knjižnici podarila pisateljeva žena Branka Jurca. Tako smo v letu 2007 Potrčevo knjižno zapuščino, ki je štela 2.292 enot, razsta-
Pohodniki so se na Potrčevo domačijo odpravili 13. leto zapored.
vili in jo uredili kot čitalni-ško zbirko. Že takrat smo se zavedali, da kljub vsebinski bogatosti zbirka ni popolna,« je o pomenu knjižne zapuščine v ptujski knjižnici dejal Neudauer. Prepričan je, da je bilo prav negovanje spomina na Potrča vzrok za odločitev pisateljevega sina Matjaža, da knjižnici podari še preostanek očetove zapuščine, ki obsega dodatnih 498 enot, deset arhivskih škatel rokopisov in tipko-pisov ter odličja, plakete in
Prejeli smo
Zahvala za pomoč
V noči s 5. na 6. november nas je doletela ena najtežjih preizkušenj v življenju. Pobesnela Drava nam je čez noč vzela dom, ki ga praktično vse življenje že drugo generacijo z ljubeznijo in trdim delom ustvarjamo in obnavljamo. Čez noč smo ostali brez vsega. Poleg strahu, preživete groze in obupa, ki smo ga občutili, ko se je voda umaknila, pa nam bo za vedno ostal v srcih tudi spomin na vse vas, ki ste se tako nesebično odzvali in nam pomagali. Kljub kriznim časom, kljub vse večjemu hitenju in brezosebnemu odnosu, nad katerim se dandanes velikokrat pritožujemo, nas je globoko ganilo in presenetilo, koliko ljudi, tistih, ki jih osebno poznamo, in tudi tistih, ki jih nikdar v svojem življenju nismo srečali, nam je ponudilo svojo pomoč.
Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam ob tej preizkušnji stali ob strani in nam pomagali na najrazličnejše načine in po svojih močeh: Slovenski vojski, gasilcem, vaščanom in vaščankam ter številnim prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam priskočili na pomoč že v prvih trenutkih, pri čiščenju in odstranjevanju najhujših posledic, ter vsem tistim, ki ste sočustvovali z nami in nam stali ob strani. Nadalje se moramo od srca zahvaliti predstavnikom občine Gorišnica, društvom, organizacijam ter posameznikom, ki so nas obiskali in nam pomagali tako z materialnimi kot finančnimi sredstvi. Zahvala Karitas Gorišnica in gospodu župniku, Rdečemu križu Gorišnica in Šenčur, Medobčinskemu društvu delovnih invalidov Ptuj, Zavodu za zaposlovanje Ptuj, Rotary klubu Ptuj, Antonu in Marti Modlic iz Zagojičev. Iskrena zahvala gre tudi vsem sodelavcem Veterinarske fakultete in Nacionalnega veterinarskega inštituta, tako najožjim iz enote Maribor - Ptuj kakor tudi vsem ostalim v Ljubljani in regionalnih enotah. Hvala sodelavcem iz Sindikata veterinarskih higienikov Ljubljana ter tudi bivšim sodelavcem in prijateljem iz Veterinarske bolnice Ptuj in vsem že upokojenim sodelavkam. Hvala tudi številnim drugim od blizu in daleč, ki so nam pomagali po svojih močeh.
Kljub temu da smo marsikaj izgubili, smo hkrati tudi veliko, veliko bogatejši. Bogatejši za spoznanje, koliko prijateljev in dobrih ljudi je okrog nas in da v nesreči nismo ostali sami.
Martin in Marija Meznarič s hčerko Natašo in mamo
priznanja, ki jih je Potrč prejel za svoje delo.
Nova monografija, ki je izšla te dni, z naslovom Zapuščina Ivana Potrča 2, tako predstavlja zaokroženo celoto k poznavanju dela Ivana Potrča, ki se je zapisal kot eden izmed pomembnejših avtorjev slovenskega socialnega realizma. Pripravila in uredila jo je Božena Kmetec Friedl, ki je tudi avtorica besedila v monografiji. Na sobotni slovesnosti je spomnila, da je Potrčeva zapuščina izjemno pomembna, saj ne le da je bil vodilni pisec socialnega realizma, ampak je tudi največkrat nagrajen slovenski pisatelj svojega časa.
Da bi se misel, ki jo je izpostavljal Potrč, v kateri je človek pred kapitalizmom,
v prihodnosti še okrepila, pa si je zaželel ptujski župan Štefan Čelan. Kakšen prefi-njen in realističen občutek za pisanje je imel Potrč, pa nas je v svoji interpretaciji dveh odlomkov Potrčevih del spomnil dramski igralec Vojko Belšak.
Po končani uradni slovesnosti so se pohodniki spominu na Potrča poklonili še z eno gesto, s tradicionalnim pohodom do Potrčeve domačije na Štukih. 13. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka sta pripravila Planinsko društvo Ptuj in društvo Zreli vedež. V ponedeljek in torek pa so v ptujski knjižnici pripravili še vodeno predavanje po Potrčevi spominski sobi.
Dženana Kmetec
Božena Kmetec Friedl je pripravila monografijo Zapuščina Ivana Potrča 2. V ozadju z leve: Matjaž Potrč, ptujski župan Štefan Če-lan in direktor ptujske knjižnice Matjaž Neudauer.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
Regionalni informativni program radia Ptuj delno sofinanciran s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
Tednikova knjigarnica
Otroci sveta
Predzadnji teden lanskega novembra - pred kratkim torej - sta bili med najbolj pozornosti deležnimi na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu dve nasmejani avtorici; mirno lahko zapišem: dve znameniti Slovenki, dve znameniti Ptujčanki, ki sta predstavljali skupno, še po tiskarski barvi dišečo knjigo. Kot sta avtorici enakovredno navedeni na naslovnici knjige, ki je vsa čokoladne barve, kajti taka je polt portretiranega dekliča na naslovni platnici, svojstveni, netipični ženski iz Podalpja, tako je tudi njuna skupna knjiga nekaj posebnega. Obe avtorici, Benka Pulko (Ptuj, 1969) in Janja Vidmar (Ptuj, 1962), sta bili (in še bosta) dobitnici prestižnih knjižnih nagrad in to je njuno posvetilo v knjigi:
To knjigo posvečava vsem majhnim in velikim sončkom. Da nas, odraslih, nikoli ne bi nehali učiti, kako biti boljši ljudje.
Monografiji na pot sta dobre želje in misli zapisali predsednica Belega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer, državna tožilka, in igralka Milena Zupančič, nekdanja ambasadorka Unicefa. Prva svoje razmišljanje o pravicah in življenju otrok začenja s citatom slavnega borca za človekove pravice Nelso-na Mandele: Naj glas pravljičarjev v Afriki nikoli ne zamre. Naj vsi otroci sveta izkusijo čarobnost knjig.
Druga svoj razmislek h knjigi zaključuje z mislijo: Ta knjiga prinaša toplino in ljubezen do vseh otrok sveta - tudi do tistih, ki živijo v od boga pozabljenih krajih.
Devetnajst je portretov otrok, barvnih fotografij, le tu in tam sta na sliki dva otroka, ali celotna silhueta majhnega por-tretiranca, fotografinja je ujela zgovorne, a tudi skrivnostne obraze otrok, pisateljica pa je s svojim vedenjem in raziskovanjem ter v tandemu s popotnico in humanitarno zavezanko, poznavalko popotniškega življenja, izrisala zgodbe, literarne portrete upodobljencev iz daljnih dežel: Gabona, Tajske, Ha-itija, Filipinov, Indije, Indonezije, Irana, Bocvane, Kambod-že, Namibije, Egipta, Romunije, Pakistana, Amerike, Nove Zelandije.
Ob prvem prelistavanju knjige, ki vam jo zelo priporočam, dragi bralci Knjigarnice, mali in veliki, sem najprej obstala ob podobi Sadikija Husseina. Fantič, suh kot trlica, oblečen v rdeči trenirki podobnemu oblačilu, sedi zleknjen v velikanskem fotelju, ki je potisnjen ob razpadajočo steno. Fotelj je fantiču prevelik in prevelika je njegova obleka, a tudi po vsem svetu znano gumijasto obuvalo, t. i. japonke, so prevelike. Fantičev obraz in izraz je jasen in čist, očke pa polne nekega neulovljivega upanja. Tudi življenje je fantiču preveliko, preveliko v smislu gorja in smrti, ki jih doživlja, preveliko v lakoti in strahu in grozodejstvih, ki jim je priča. Pripoved z naslovom Devet življenj Sadikija Husseina je prvoosebna, pravi, da ne ve, koliko je star. Ko gre zvečer spat v omaro, je zjutraj star en dan več. Pripoveduje o tem, da včasih tri dni ni nič jedel, a krči lakote so se polegli, če je ležal. A tudi to včasih ni imel kje. Tako kot zgodba dečka iz Egipta so tudi ostale zgodbe polnokrvne pripovedi, ki jih je Benka Pulko uvodoma poimenovala čitanka o socialni karti sveta. To je čitanka o temeljnih pravicah otrok, čitanka, ki govori o nepravicah in otroštvih, ki imajo malo skupnega s tistim, s čimer bi morali odraščati človeški mladiči.
Seveda ne manjka zgodba iz Slovenije, njen naslov je Fant, ki je videl samoroga in je skoraj poetična zgodba o srečnem otroštvu, namreč: Jure in njegov oče se složno odločita, da bosta preživela NN. NN pomeni nasmejana nedelja in njuna se odvije na ogledu nogometne tekme. Vidmarjeva je izvrstno, kot je že mnogokrat dokazala, ustvarila podobo »drugačnega otroka«. In prav to, zavedanje o drugačnih otroštvih, je literarno, fotografsko in knjižno odlično zajeto v knjigi Vidmarjeve in Pulkove Otroci sveta (Ljubljana: Undara Studio, 2013) z željo, ki veje iz vsake zgodbe, iz vsake slike, da bi razumeli, občutili, uvideli, pomagali, sprejemali in spreminjali ta svet, ki naj bo spodoben vsem človeškim mladičem.
Knjiga končuje s portretom fantiča izredno navihanega pogleda, ki kuka izpod planšarskega klobuka. Zgodba ima naslov Domov in ta zadnja, domača, pripoveduje tudi o slovesu med Lukcem in njegovim dedkom.
Knjigo Otroci sveta priporočam na vsako knjižno polico, domačo in šolsko, saj je lahko tudi odlična pogovorna in vzgojna iztočnica.
Liljana Klemenčič
Foto: DK
SP v rokometu
Četrtfinale bo izjemen dosežek
Stran 12 Marko Bezjak
»V Španijo odhajamo izkušenejši«
Stran 12
Andrej Cafuta
Do sodniškega ranga A v katah in borbah
Stran 13
Rokomet
Zmaga Spodnjega Podravja
Stran 13
Nogomet
NŠ Zavrč odpira svoja vrata 1. junija
Stran 14
Nogomet
Zemljič v Ljutomer, Gabor v Veržej
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Kikboks • KZS podelila nagrade za leto 2012
V Kidričevem še čakajo na prihode
Za nogometaši Aluminija je že nekaj skupnih treningov; prve dni jih je vodil Miljenko Potočnik, od četrtka je prisoten glavni trener Bojan Flis. Na prvih druženjih je bilo prisotnih od 23 do 25 nogometašev, poudarek pa je bil na pridobivanju kondicije in telesne vzdržljivosti. Igralci so morali tudi v zimskem premoru vzdrževati minimalno kondicijo, tako da začetek ne bi pomenil prevelikega napora.
Iz kluba zaenkrat ni uradnih potrditev o prihodih, čeprav je na preizkušnji kar nekaj igralcev iz Slovenije in Hrvaške, ekipi je priključenih tudi nekaj mladincev iz lastne nogometne šole ter Vrbanec, ki je še kadet. Zaenkrat so klub zapustili David Kašnik, ki zaradi bistveno boljše pogodbe odhaja v velenjski Rudar, Gregor Režonja je odšel v Belgijo, Tomaž Kožar se je odločil, da bo dal prednost študiju, Blaž Brezovački je bil angažiran le za pol sezone, Adnan Bešič pa je odšel nazaj k Olim-piji, od koder je bil na posoji.
Zagotovo pa ne bo ostalo samo pri odhodih, ampak bodo pri Aluminiju kmalu začeli igralski mozaik tudi popolnjevati. »To se bo zgodilo v kratkem času, saj smo v stikih z nekaterimi igralci, za katere mislimo, da bodo zapolnili nastale vrzeli. V prvi vrsti čakamo na Mariborčane, ki imajo zelo številen kader in bodo nekaj nogometašev zagotovo poslali na posojo,« je povedal Miran Lipovac, ki je v teh dneh zagotovo eden izmed najbolj zaposlenih članov kluba.
Foto: Črtomir Goznik
Vratarska trojica Kristijan Lipovac, Tomaž Murko in Denis Zajc je dobro razpoložena.
V Celju Rus, v Domžalah Grk
Medtem ko so vesti iz Kidričevega zaenkrat skope, pa ni tako v nekaterih drugih slovenskih prvoligaših. Dva sta v zimskem premoru posegla po menjavah na trenerski klopi: v Celju je Marijana Pušnika (odhaja na Japonsko) zamenjal Miloš Rus, v Velenju pa je Aleša Čeha (poslej bo pomočnik selektorja Katanca) zamenjal Jernej Javornik, dosedanji trener drugoligaša Rolteka Doba. V igralskem smislu so zaenkrat »zmagovalci« prestopnega roka zagotovo Mariborčani, ki so že sicer močni zasedb dodali še trojico: Nu-smir Fajič je prestopil iz Mure, Hrvat Matej Smrekar je prišel iz Belgije, Nejc Mevlja pa je že pred časom prestopil iz Gorice. Od zanimivejših prestopov velja omeniti še Janija Šturma, ki bo znova zaigral za Gorico, k Domžalam pa je prišel Grk
(!) Charis Kostakis (nekdanji član Ajaxa). Prestopni rok traja do konca januarja.
JM
Slovenska nogometna liga po izboru IFFHS na 39. mestu
Inštitut za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) je izbral najboljša državna prvenstva v letu 2012. Na vrhu se je znašla španska primera division (1283 točke), slovenska liga (385,5) je na 39. mestu.
Seznam najboljših svetovnih nogometnih lig v letu 2012:
1.	Španija	1283
2.	Brazilija	1057
3.	Nemčija	1037
4.	Italija	1034
5.	Anglija	1007
6.	Argentina 919
7.	Francija	880
8.	Nizozemska 738
9.	Paragvaj	712,5
39. Slovenija 385,5
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija na prvih treningih delajo predvsem na izboljšanju fizične pripravljenosti.
Dejan Kociper med najboljšimi
Kikboks zveza Slovenije je sklenila zelo uspešno leto, v katerem so njene članice in člani v članskih in mlajših selekcijah osvojili 26 kolajn. V petek, 28. decembra 2012, so se na novinarski konferenci v Ljubljani zbrali vodstvo Kikboks zveze Slovenije, trenerji klubov, starši, tekmovalci ter športni novinarji. Vse zbrane je pozdravil predsednik zveze Vladimir Sitar, ki je poudaril, da je za zvezo odlična sezona, kjer so blesteli v mlajših in članskih kategorijah, uspehe pa je označil za
zgodovinske, saj zveza v vseh letih svojega obstoja ne beleži takšnih tekmovalnih rezultatov.
Ob tej priložnosti so razglasili tudi najboljše tekmovalce, ki so v letu 2012 dosegali najboljše rezultate v državnem in mednarodnem merilu. Med nagrajenci je bil tudi član Kluba borilnih veščin Ormož Dejan Kociper, ki je v kategoriji starejših kadetov postal državni prvak ter osvojil 1. mesto tekmovanju za svetovni pokal in 3. mesto na svetovnem prvenstvu.
Nagrajenci v letu 2012:
člani: Mitja Potočnik (Hwarang Maribor) članice: Sabina Bec (Braslovče) mladinci: Jaka Hudales (Izola) mladinke: Urša Trdin (Hwarang Maribor)
starejši kadeti: Dejan Kociper (Ormož)
starejše kadetinje: Teja Toplak (Hyong Celje)
mlajši kadeti: Tadej Kolander (Zagorje)
mlajše kadetinje: Tina Baloh (Zagorje)
UR
Nagrajenci KZS za leto 2012: tretji z desne je Dejan Kociper, prvi je predsednik KZS Vladimir Sitar
Namizni tenis • NTK Ptuj
Marsel z reprezentanco na Madžarskem
Konec tedna je bil v Budimpešti močan turnir za kategorije U-11 in U-13 - mednarodno prvenstvo Madžarske. Na njem so nastopile številne reprezentance (Madžarska, Avstrija, Češka, Moldavija, Slovenija) in klubi iz celotne Evrope (poleg omenjenih še iz Romunije, Belorusije, Nemčije, Turčije, Slovaške in Nizozemske).
Med nastopajočimi člani slovenske izbrane vrste je bil tudi Marsel Šegula, član NTK Ptuj. Ta je nastopil v kategoriji U-13 in je bil med najmlajšimi v tej skupini. Na tekmovanju sicer ni naredil odmevnega rezultata, na desetih dvobojih pridobil pa je dragocene izkušnje, ki jih bo lahko unovčil v prihodnosti.
Pred odhodom na Madržar-sko je slovenska reprezentanca na Otočcu opravila skupbe
Marsel Segula v dresu slovenske reprezentance
priprave.
Na lestvici NTZS Marsel trenutno zaseda 3. mesto med mlajšimi kadeti in 14. med kadeti.
Mlajši kadeti:
1. Aljaž Frelih (Ljubljana)
2.	Lovro Jemec (Škofja Loka)
3.	Marsel Šegula (Ptuj)
4.	Matija Novel (Arrigoni)
Kadeti:
1. Darko Jorgič (Hrastnik) 14. Marsel Šegula
JM
12 Štajerski
Šport
petek • 11. januarja 2013
Rokomet • Pred svetovnim prvenstvom v Španiji
Četrtfinale bo izjemen dosežek
Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Španiji od 11. do 27. januarja čaka še šesta udeležba na svetovnih prvenstvih. Končne uvrstitve v preteklosti niso nikoli odmevale, saj je najvišji dosežek osvojeno 10. mesto leta 2007 v Nemčiji. Pred tem smo leta 1995 na Islandiji osvojili 18., leta 2001 v Franciji 17., leta 2003 na Portugalskem 11. in leta 2005 v Tuniziji 12. mesto. Pot do vrha bo posuta s trnjem, saj bodo reprezentance, ki se bodo potegovale za odli-čja, odigrale kar 9 tekem v 16 dneh. Letos je ritem igranja za malenkost manj krut od preteklih prvenstev: veliki finalisti bodo imeli pred zadnjo tekmo vsaj dan odmora, kar pa ne bo veljalo za udeleženca malega finala, ki bosta v petek, 25. januarja, odigrala najprej polfinale, dan kasneje pa že tekmo za bron. Za naslov svetovnih prvakov se bo potegovalo 24 reprezentanc, ki bodo v pred-tekmovanju razvrščene v štiri skupine. Najboljših šestnajst ekip se bo uvrstilo v osmino finala, od tam naprej pa bo po novem igralnem sistemu vsaka tekma izločilna. Osmina finala bo pravo »minsko polje« in že danes se je bojijo tudi najboljše reprezentance na svetu. Branilci naslova so Francozi, ki so dvakrat zapored, na Hrvaškem (2009) in na Švedskem (2011), postali svetovni prvaki.
Uvrstitev v osmino finala je nuja
Slovenci bomo v predtekmo-vanju nastopali v skupini C, ki
Razpored tekem Slovenije:
1.	krog: sobota, 12. januarja, ob 18.00 uri: Slovenija - Savdska Arabija
2.	krog: ponedeljek, 14. januarja, ob 15.45 uri: Slovenija - Južna Koreja
3.	krog: torek, 15. januarja, ob 20.15 uri: Slovenija - Poljska
4.	krog: četrtek, 17. januarja, ob 15.45 uri: Slovenija - Belorusija
5.	krog: sobota, 19. januarja, ob 20.15 uri: Slovenija - Srbija
Igralska zasedba Slovenije na SP 2013 v Španiji:
vratarja: Gorazd Škof (Cimos), Primož Prošt (brez kluba); krilni igralci: Jure Dobelšek (Cimos), Dragan Gajič (Montpellier), Gašper Marguč (Celje PL), Luka Žvižej (Celje PL);
zunanji igralci: Jure Dolenec (Gorenje), Vid Kavtičnik (Montpellier), Sebastian Skube (Celje PL), Uroš Zorman (Kielce), Marko Bezjak (Gorenje), Nenad Bilbija (Minden), Borut Mačkovšek (Celje PL);
krožni napadalci: Matej Gaber (Gorenje), Uroš Bundalo (Cimos), Miha Žvižej (Toulouse); selektor: Boris Denič, pomočnik selektorja: Bojan Čotar.
Foto: Črtomir Goznik
Ormožan Marko Bezjak bo v Španiji pomemben člen v igri slovenske reprezentance.
Skupine prvega dela:
skupina A (Granollers):
Nemčija, Argentina, Brazilija, Francija, Črna gora, Tunizija;
skupina B (Sevilla): Čile, Danska, Islandija, Makedonija, Katar, Rusija;
skupina C (Zaragoza): Savdska Arabija, Belorusija, Južna Koreja, Slovenija, Poljska, Srbija;
skupina D (Madrid): Alžirija, Avstralija, Hrvaška, Egipt, Španija, Madžarska.
v šestih mestih: Barceloni, Madridu, Zaragozi, Granollersu, Sevilli in Guadalajari.
Skupina C
bo potekala v Zaragozi, v dvorani Pabellon Principe Felipe, ki sprejme 11.000 gledalcev. Prvenstvo se bo sicer dogajalo
Rokomet • Marko Bezjak
V predtekmovanju smo dobili skupino, kjer je, glede na našo kakovost in kakovost drugih reprezentanc, uvrstitev v osmino finala nuja. Za prva tri mesta se bomo borili s Poljaki in Srbi. Poljska je rahla favoriti-nja naše skupine. Večina igralcev se je vrnila na Poljsko, iz tujine pa prihajajo le redki: Bar-tolomej Jaszka (Berlin), Marvin Lijewski (Hamburg), Bartosz Jurecki (Magdeburg), Mariusz Jurkiewicz (Madrid). Namesto legendarnega Bogdana Wente
»V Španijo odhajamo izkušenejši za eno veliko tekmovanje«
26-letni Marko Bezjak je
ljubiteljem rokometa na našem območju zelo dobro poznan: nekdanji član Ormoža in sedaj Gorenja je nepogrešljiv član izbrane vrste, ki bo v Španiji naskakovala najboljšo uvrstitev do sedaj na svetovnih prvenstvih.
Samo še nekaj dni vas loči od nastopa na SP. S kakšnimi občutki odhajate v Španijo?
M. Bezjak: »Igralci že komaj čakamo, da se prvenstvo začne. Za nami so priprave, v katerih smo dobro delali. Odigrali smo tudi štiri pripravljalne tekme, ki smo jih po mojem mnenju maksimalno izkoristili, zato lahko gremo v Španijo optimistično«.
Kaj ta optimizem pomeni v rezultatskem smislu? S kakšnim rezultatom bi bili zadovoljni?
M. Bezjak: »V prvem delu bi bilo dobro, da bi osvojili prvo ali drugo mesto v skupini, ki je zanimiva in izenačena. Spodrsljajev si ne bomo smeli privoščiti; treba se je osredotočiti na vsako tekmo posebej. Prepričan sem, da lahko premagamo vsakega v skupini; s takšno miselnostjo eno od prvih mest ne bi smelo izostati.«
Selektor Denis se je srečeval s precejšnjimi teža-
vami zaradi poškodb: kaj ti izostanki Špilerja, Lesjaka, Skoka in drugih pomenijo za ekipo?
M. Bezjak: »Nekaj se bo zagotovo poznalo, predvsem izostanek Davida Špilerja, ki je prva izbira na levem zunanjem, bo težko nadomestiti. To bosta poskušala Mačkovšek in Bilbija, ki imata močan strel od daleč, ter Skube, ki je nekoliko hitrejši. Mislim, da se bodo dobro dopolnjevali. Na desni strani je izostal David Miklavčič, ki je prav tako pomemben člen te ekipe, predvsem v obrambi. Zamenjal ga je Vid Kavtičnik, čigar kakovost ni bila nikoli sporna. Se sicer vrača po poškodbi, a je že na pripravah dokazal, da se mu forma dviguje. Prepričan sem, da bo Vid prav na SP 'pravi' in da bomo imeli od njega veliko korist. Škoda tudi obeh vratarjev, Skoka in Lesjaka, vendar imamo Prošta in Škofa, ki sta že na EP v Srbiji dokazala, da sta odličen par.«
Omenil si EP v Srbiji: kakšna je razlika med tisto in sedanjo ekipo?
M. Bezjak: »Kar se forme tiče, bi rekel, da smo v podobni situaciji. Dejstvo pa je, da smo izkušenejši za eno veliko tekmovanje. Vmes smo imeli še štiri reprezentančne akcije, na katerih smo se še dodatno
uigravali. Dobro smo izkoristili tudi te zadnje priprave in pričakujem, da bo uigranost naša velika moč. Ob tem imamo izenačeno ekipo, v kateri lahko vsak doprinese svoj del. To smo videli na zadnjih srečanjih, kjer je skoraj vsak dosegel kakšen zadetek.«
Kako pa si zadovoljen s klubsko kariero?
M. Bezjak: »Pred petimi leti sem šel iz Ormoža v Gorenje, kjer bom ostal še pol sezone, potem se selim v Nemčijo, k Magdeburgu, s katerim sem že podpisal pogodbo. Zame bo to velik izziv in bo naslednja stopnička v moji karieri. Vsi vemo, kakšen rokomet se igra v Nemčiji, kjer je vsaka tekma težka. Magdeburg je klub z dolgo tradicijo, pri katerem bom zagotovo lahko še dodatno napredoval.«
Si morda za kakšen nasvet poklical Renata Vu-grinca, ki je bil nekdaj član Magdeburga?
M. Bezjak: »Nisem ga posebej poklical, sva pa bila skupaj v Skopju, kjer smo z Gorenjem pri njegovem Metalurgu igrali tekmo Lige prvakov. Tam mi je o klubu povedal same dobre stvari, tako da ne pričakujem nobenih težav in se veselim odhoda v Nemčijo.«
Jože Mohorič
bo reprezentanco vodil Nemec Michael Biegler. Uigranost in izkušenost sta največja aduta Poljakov. Za Poljaki imamo največ možnosti Slovenci, ki smo v tem trenutku kakovostnejši in tudi bistveno bolj spočiti od Srbije. Čeprav bo naša četa zaradi številnih poškodb nastopila v okrnjeni zasedbi, imamo dovolj adutov za našo najboljšo uvrstitev v zgodovini svetovnih prvenstev. Če bo selektorju Borisu Deniču uspelo pravilno razdeliti vloge in minutažo med vse igralce, potem bo naša ekipa še kako nevarna. V nasprotnem primeru bomo sami sebi največji sovražnik. Treba bo tudi vztrajati pri hitri igri, ki je naš glavni adut na prvenstvu. Ta bo potrebna predvsem na tekmi proti Srbom, ki gojijo počasen rokomet in so ekipa, polna robustnih ter počasnejših igralcev. Srbi imajo kup igralcev, ki so se iztrošili na domačem evropskem prvenstvu, na olimpijskih igrah ter v težkih ligah v tujini. Momir Ilic je daleč od prave forme, v Kielu
se ni najbolje znašel Marko Vu-jin, v Kopru tudi ne blesti Nikola Manojlovic. Prvo ime Srbije je v preteklosti bil in bo tudi v prihodnosti vratar skopskega Metalurga Darko Stanic. Podcenjevanja si nikakor ne zasluži niti Belorusija (brata Rutenka, nekaj odličnih posameznikov iz Dinama Minsk), Južna Koreja (noben igralec ne igra v tujini) in Savdska Arabija (najvišji igralec meri 193 cm). Visoki Belorusi in hitri Južnokorejci se bodo potegovali za četrto mesto v skupini in za napredovanje v osmino finala. Za Savd-
sko Arabijo bo vsaka osvojena točka čudež. Pomembno bo osvojiti prvo ali drugo mesto, ki prinaša lažjega nasprotnika v osmini finala. Naša skupina se križa s skupino D, kjer nastopajo gostiteljica Španija, Hrvaška, Madžarska, Egipt, Alžirija in Avstralija. Najbrž bomo v osmini finala priča dvoboju sosedov, raje pa bi videli, da bi nam na drugi strani stali Madžari kot Hrvati. Ni čudno, da se vse reprezentance bojijo tekem osmine finala kot »vrag križa«.
Uroš Krstič
Favoriti: Španija, Francija, Hrvaška, Danska, Poljska, Islandija
Naštete ekipe so glavne favoritinje za osvojitev kolajn svetovnega prvenstva. Če bi uspelo kakšni drugi reprezentanci osvojiti medaljo, bi bilo to izjemno presenečenje. Španci bodo stavili na domači teren, Francozi so še vedno velesila, čeprav jim vsi želijo padec na kolena. Selektor Hrvaške Zdravko Goluža si je sam zapečatil usodo na klopi reprezentance, če v Španiji ne osvoji kolajne. Vzrok: Ivano Balič. Moral bi biti v reprezentanci, vendar ostaja Zoran Gobac alfa in omega hrvaškega rokometa. Ali je to dobro za prihodnost hrvaškega rokometa, bo pokazal čas. Danci so moji večni favoriti, a zmeraj jim nekaj zmanjka. Poljaki bodo težko prišli do samega vrha, vendar sta preostali kolajni za njih dosegljivi. Islandija je še ena reprezentanca, ki me navdušuje s svojo majhnostjo in ji od srca privoščim vsaj tekmo za bron. Moja želja glede Slovenije pa je le eno: izboljšati najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih, to je 10. mesto. Na zadnjem evropskem prvenstvu smo osvojili lepo 6. mesto, podobna uvrstitev v Španiji bi bil dokaz, da je slovenski rokomet na pravi poti in da le ni zašel na kriva pota, kot mnogi trdijo.
Rokomet • Turnir v Linzu
Mlajše deklice ZRK Mercator Tenzor Ptuj zmagale
Mlajše deklice ptujskega ženskega rokometnega kolektiva so se udeležile tradicionalnega turnirja v Linzu, ki je potekal 4. in 5. januarja. Dekleta so odigrala odličen turnir, prikazala gledljivo, hitro in učinkovito igro ter na petih srečanjih ostala neporažena. Poleg ŽRK Mercator Tenzor so na tem močnem turnirju nastopile še reprezentanca Avstrijske Štajerske (Steiermark), reprezentanca Zgornje Avstrije (Obero-sterreich) in madžarski Erd.
Ptujska dekleta so najprej igrala z vsemi tremi ekipami, nato sta se srečali 1. in 4. ekipa po prvem delu, nato pa še veliki finale, v katerem pa so še enkrat več zablestele varovanke Saša Petka.
Rezultati: Oberosterreich - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 10:14, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Steiermark 18:7, ERD - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 5:13; polfinale: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Oberosterreich 16:11; finale: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj -Steiermark 11:8
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Tjaša P. Malek, Ajda Jakomini, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž, Sara Šegula, Nika Be-drač, Nika Vidovič, Laura Škrabl, Anea Bezjak, Alja Krasnič, Anja Klu-kej. Trener: Sašo Petek.
Mlajše deklice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so zmagale na turnirju v Linzu.
KADETINJE
ZELENE DOLINE ŽALEC - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 25:25 (16:14)
V sredo, 8. 1., so ptujske kade-tinje v Žalcu igrale zaostalo tekmo 16. kroga državnega prvenstva. Po odigranih devetih tekmah v pred-tekmovalni skupini Vzhod sta ekipi neposredni tekmici za 4. mesto na lestvici, ki še pelje v finale, v boj za 7. do 12. mesto v državi. Obe imata enako število točk, pri čemer imajo
Ptujčanke prednost zaradi tega, ker so v prvem medsebojnem srečanju ekipo Žalca premagale. Enako ostaja tudi po tej tekmi, saj se je končala z izenačenim izidom pri rezultatu 25:25.
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Saša Lazar, Marina Majcen, Gordana Žiher, Lucija Ivančič, Sandra Šrajner, Tonja Kolednik, Manja Gra-brovec, Sind i Zorec, Eva Požgan, Barbara Borovčak, Saška Kozel. Trener: Nikola Bistrovič.
tp
petek • 11. januarja 2013
Od tod in tam
Štajerski	13
Košarka
Na Ptuju trenirali mladi košarkaški upi
Trenerja Košarkaške zveze Slovenije Rado Trifunovič in Matic Močenik sta s svojimi pomočniki v športni dvorani Gimnazije Ptuj izvedla poseben trening za regijsko reprezentanco Vzhod 1, letnikov 2000.
Na njem je dobro uro in pol zavzeto vadilo 20 otrok, med njimi je bilo tudi pet mladih upov KK Maska Caffe iz Ptuja. To so bili Jan Koprivc, Blaž Polanec, Žiga Lubaj, Aljaž Kovačič in Jaki Kovač. Gre za nadarjene mlade košarkarje, ki v klubu redno vadijo pod vodstvom trenerja Dušana Lubaja. Ta je tudi vložil veliko
truda, da je bil tretji izmed načrtovanih petih treningov regijske reprezentance na Ptuju.
Rado Trifunovič: »Na treningu delamo raznorazne stvari, največ se posvečamo čistim osnovam košarke, saj vaje izvajajo fantje, stari 12 ali 13 let. Osnovni namen takšnih treningov je, da jih naučimo pravilno izvajati vaje, ki jih nato lahko do konca osvojijo v svojih klubih. Mladim dajemo določena znanja, želimo pa si, da bi s pomočjo teh osnov s časom še bolj napredovali v njihovi košarkarski igri.«
David Breznik
Ptujčani deveti v Poreču
V Poreču je ob koncu leta 2012 potekal že 9. tradicionalni božični turnir v košarki. Na njem so sodelovale selekcije od U-10 do U-16, udeležile pa so se ga ekipe iz Hrvaške, Italije, Španije, Francije, Češke in Slovenije. Svojo ekipo je imel med dečki U-14 tudi KK Maska Caffe Ptuj. Mladi ptujski košarkarji so igrali zelo dobro in so v močni konkurenci 24 ekip osvojili 9. mesto. Pod vodstvom trenerja Dušana Lubaja so na tekmovanju v Poreču za KK Maska Caffe Ptuj igrali Sebastijan Grgič, Tim Vedernjak, Ti m Tetičkovič, Matic Habjanič, Žan Zemljič, Žiga Lubaj in Blaž Polanec.
David Breznik
Tenis • 2. zimska liga Goya
Vodilni ekipi do gladkih zmag
2. liga
REZULTATI 5. KROGA: Veterani - PSS Ptuj 3:0 (D. Pušnik - P. Čeh 9:4, Merc - Čajič 9:3, Mazera/ Pušnik - Čeh/Čajič 9:3), Trgovine Jager II - TK Skorba 3:0 (Škofič
-	Hazimali 9:3, Križe - Žitnik 9:5, Škofič/Križe - Hazimali/Ules 9:5), TK Skorba Gad - Duras projekt 3:0 (Šlamberger - Ljubec 9:6, Šun-tner - Kos 9:3, Šlamberger/Dobnik
-	Ljubec/Gavez 9:8).
	Igre	gemI
1. TRGOVINE JAGER II	12	125
2. VETERANI	11	123
3. PSS PTUJ	8	104
4. TK SKORBA GAD	7	93
5. TK SKORBA	6	90
6. DURAS PROJEKT	1	66
Igralci v drugI zimski ligi Goya so pričeli nastope v letošnjem ko-
ledarskem letu. Ekipa Veteranov je zaigrala v postavi Dani Pušnik, Robi Merc in Ivo Mazera ter bila zelo uspešna, saj je igralce ekipe PSS Ptuj ugnala z najvišjim izidom. Podobno uspešna je bila vodilna ekipa Trgovine Jager II, ki je kljub okrnjeni sestavi gladko premagala ekipo TK Skorba. Dvoboje sta dobila Nino Križe in Marjan Škofič. Ekipa TK Skorba Gad v postavi Tina Šlamberger, Leon Šuntner in Edo Dobnik je premagala ekipo Duras Projekt, pri čemer se je dvoboj dvojic končal z najtesnejšim izidom, 9:8.
1. liga Goya
PARA 5. KROGA (sobota, 12. 1., ob 8.30): Hiša Kager - TC Goja, Straf Skorba - Trgovine Jager I. Prosta je ekipa TK Šumari.
JM
Rokomet • Turnir v Varaždinu
Ormozani četrti in osmi
Letniki 1998 in ml.:
štiri zmage in remi dovolj le za 4. mesto
V predtekmovanju so igralci Jeruzalema ugnali močni zasedbi zagrebške Dubrave (15:9) in Virovitice (12:9) ter precej slabši zasedbi Ivančice (11:9) in Trnov-ca (12:2). V polfinalu šestih najboljših ekip turnirja so Ormožani naleteli na gostitelje, Varteks. Po rednem delu so iztržili remi, nato pa izgubili po sedemmetrovkah. Varteks je kasneje osvojil 2. mesto. Zmaga na turnirju je pripadla Karlovcu. Ormožani so med 13 ekipami turnir v Varaždinu končali na 4. mestu. S predstavami na turnirju v Varaždinu in v preteklosti so si Ormožani zaslužili povabilo rokometnega kluba Virovitica na enega najmočnejših turnirjev na področju bivše države. Turnir bo od 25. do 27. januarja.
Letniki 2000 in ml.:
branilci naslova končali na 8. mestu
Lani zmagovalci, letos na 8. mestu. V predtekmovanju so Ormožani premagali le Koprivnico (13:7) in doživeli dva poraza: proti Moslavini iz Kutine (8:11) ter Virovitici (6:10). Ker so Jeruzalem, Moslavina in Koprivnica imeli vsak po eno zmago, je o napredovanju odločala medsebojna gol razlika, kjer so bili Ormožani najboljši in si zagotovili napredovanje v četrtfinale. Tam jih je čakal stari znanec, Karlovac, in jih ugnal s 17:6. Lani so bili Ormožani usodni za Karlovac, letos je zgodba imela obratni scenarij. Kasneje so Karlovčani tudi suvereno osvojili turnir pred zagrebško Dubravo in Virovitico. Sodelovalo je kar 17 ekip iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije.
uk
Karate • Andrej Cafuta
Do sodniškega ranga A v katah in borbah
Andrej Cafuta je človek, ki je poznan številnim Ptuj-čanom in okoličanom, saj se ukvarja s številnimi športnimi in drugimi dejavnostmi. Nekateri ga poznajo kot aktivnega na področju različnih športnih animacij in kot vodjo centra aerobike, drugi pa kot predsednika Karate do kluba Ptuj; zaprisežen karateist je že skoraj četrt stoletja.
S karatejem se je začel ukvarjati kot nadebudni najstnik. Takrat se verjetno še ni zavedal, da bo karate najbolj vplival na njegovo življenje. Trenirati je začel pod vodstvom Silvestra Vogrinca, kasneje pa je začutil, da je karate pot, po kateri želi hoditi še naprej, tudi ko bo končal uspešno tekmovalno kariero. Leta 1995 se je odločil, da sam ustanovi klub. Najprej je bil to Karate klub Zanshin Kidričevo, kasneje pa Karate-do klub Ptuj.
Njegova trenerska pot je zelo uspešna, saj je s svojim znanjem ter izjemnim pedagoškim pristopom do sedaj vzgojil številne uspešne tekmovalce, med njimi tudi člane slovenske reprezentance. S svojim zgledom in delom je navdušil tudi nekatere člane, da so se prav tako kot on podali na trenersko pot in mu danes pomagajo pri kaljenju mladih karateistov.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Cafuta, mednarodni sodnik najvišjega svetovnega ranga
Poleg trenerskega se je leta 1993 podal tudi v sodniške vrste. Že od začetka je vedel, da si v sojenju lahko uspešen le, če se nenehno izobražuješ ter imaš veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Najpomembnejše pa je, če si kot sodnik pošten, in prav to je lastnost, po kateri je Andrej najbolj poznan in spoštovan med drugimi sodniki, tekmovalci in trenerji. S poštenostjo in marljivim delom je hitro na-
predoval v sodnika državnega ranga A, kasneje pa se je želel preizkusiti še kot evropski in svetovni sodnik, kar mu v najboljši meri uspeva. Že leta 2004 je postal EKF - evropski sodnik. Uspešno delo in priznanja vodilnih pri Evropski karate zvezi so mu dali še dodaten motiv, da sodniško kariero pripelje do svetovnega nivoja. Zavedal se je, da bo za to treba še več znanja in trdega dela, vendar mu je prav
to spoznanje vlilo dodatno energijo in voljo. Ves trud je bil poplačan lani, ko je v Maleziji položil izpite za svetovnega sodnika za kate in postal t. i. judge B in za borbe judge A. Ta izjemni dosežek ga je dodatno motiviral, da je želel še stopničko višje, doseči najvišji svetovni rang za kate. Ta priložnost se mu je ponudila konec lanskega leta na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo od 21. do 25. novembra v Parizu. Prijavljenih je bilo 60 sodnikov s celega sveta in samo polovica jih je opravila zahtevne izpite. Med njimi je bil tudi Andrej Cafuta, ki sedaj nosi najvišji svetovni sodniški naziv v katah, judge A. Trenutno je v Sloveniji edini mednarodni sodnik s tem nazivom, kar je zagotovo velika čast ne samo za klub, temveč tudi za slovenski karate.
Andrej bo svojo neusahljivo energijo zagotovo še vrsto let predajal številnim mladim karateistom in drugim športnim navdušencem. Za svojo prihodnost pa si želi, da bi karate leta 2020 postal olimpijski šport, kjer bi imel velike možnosti, da pridobljeno sodniško znanje še bolj uporabi, hkrati pa bi mu nastop na OI pomenil najvišje priznanje in vrhunec sodniške kariere.
JK
Rokomet • Turnir v Linzu
Letniki 1996 in mlajši: zmaga Spodnjega Podravja
V Linzu je potekal 17. mednarodni turnir v spomin na preminulega sodnika Erwina Brunbauerja. Na turnirju je sodelovalo 6 ekip: Magdeburg 1998 (Nemčija), Sudtirol (Italija), Zgornja Avstrija (Avstrija), Csurgo (Madžarska), Budimpešta (Madžarska) in Spodnje Podravje (Slovenija). Spodnje Podravje so zastopali igralci iz klubov Jeruzalem Ormož, Drava Ptuj, Velika Nedelja, Moškanjci Gorišnica in Arcont Radgona.
Kljub porazu v prvi tekmi turnirja proti Magdeburgu (24:25) so mladi Slovenci v nadaljevanju suvereno osvojili turnir. Ekipa je iz tekme v tekmo napredovala in predvsem blestela v igri v obrambi. Za naj vratarja turnirja je bil iz
vrst Spodnjega Podravja proglašen Tomaž Cvetko. Zmago sta skazili poškodbi Aljaža Soka in Gregorja Hojžarja (oba poškodba gležnja).
Za Spodnje Podravje so v Linzu nastopili: Tomaž Cvetko, Timi Rosič, Vid Lukman, Dejan Kociper 10, Mitja Vau-potič 5, Nejc Šandor 10, Filip Bombek 5, Matic Štumberger 7, Matic Topolovec 12, Rok Cvetko 15, Gašper Vesenjak 11, Jure Kocbek 15, Miha Kolman-čič 16, Matic Marin 5, Aljaž Sok, Žan Žmavc 5, Nejc Krabonja 10, Staš Krabonja, Gregor Hojžar 4, Nejc Lukezič 8; trenerja: Uroš Krstič in Aleš Belšak, vodja reprezentance: Gorazd Mušič.
Rezultati: Magdeburg 24:25 (13:15), Sudtirol 25:18 (15:7), Csurgo 35:21 (18:9),
Zgornja Avstrija 30:12 (15:4), Budimpešta 24:11 (12:6). Končni vrstni red: 1.
Spodnje Podravje, 2. Csurgo,
3. Budimpešta, 4. Sudtirol, 5. Magdeburg 1998, 6. Zgornja Avstrija.
uk
Reprezentanca Slovenije na Ptuju
Reprezentanca Slovenije (letniki 1996) bo v ponedeljek, 14. januarja, gostovala na Ptuju pri reprezentanci Spodnjega Podravja 1996, ki jo sestavljajo igralci Jeruzalema iz Ormoža, ptujske Drave, Velike Nedelje, Moškanjcev Gorišnice in Arconta Radgone. Slovenija se pripravlja na Olimpijski festival evropske mladine, ki bo julija potekal v Utrechtu na Nizozemskem. Cilj reprezentance, ki jo vodi Ormožan Saša Prapotnik, je do velikega tekmovanja odigrati vsaj 10 pripravljalnih tekem. Za slovensko reprezentanco bosta nastopila tudi člana Jeruzalema Rok Cvetko in Miha Kolmančič. Tomaž Cvetko in Matic Topolovec (oba Jeruzalem Ormož), ki sta na širšem reprezentančnem seznamu, pa bosta tokrat - predvsem zaradi potrebne minutaže na težkih tekmah - zaigrala za reprezentanco Spodnjega Podravja. Igralci Spodnjega Podravja bodo tako imeli lepo priložnost za primerjavo z vrstniki v dresu z državnim grbom in bodo videli, kakšno je njihovo realno stanje. Tekma se bo v Športni dvorani Campus pričela ob 17.45.
Reprezentanca Spodnjega Podravja (letniki 1996 in mlajši) je zmagala na turnirju v Linzu.
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 11. januarja 2013
Nogomet • Nogometna šola Zavrč
Športni napovednik
NŠ Zavrč odpira svoja vrata 1. junija
V Nogometnem klubu Zavrč je dolga leta tlela želja po lastni nogometni šoli, ki pa zaradi takšnih in drugačnih vzrokov ni bila nikoli uresničena. Vse do letos, ko so se vodilni v klubu odločili podpreti projekt Nogometne šole Zavrč, ki bo luč sveta ugledala predvidoma 1. 6. 2013. »Idejni oče« projekta je Aleksander Petrovič, ki bo šolo tudi vodil, ob tem pa v času, ko le še malenkosti ločijo klub do ustanovitve lastne šole, ne skriva zadovoljstva.
Vzrokov za drzen korak je nedvomno več. Vsekakor gre najprej omeniti izjemne uspehe članskega moštva, ki je le še korak do 1. lige, kar s seboj seveda pritegne veliko večje zanimanje za klub kot sicer. Ob tem pa velja dodati, da gre v primeru Zavrča za izjemno nogometno okolje, obenem pa bi šola pomenila določeno stopnjo razbremenjenosti članske ekipe. Ustanovitve šole seveda ne bi bilo brez podpore vodstva kluba in generalnega sponzorja, podjetja RM Vuk,
Aleksander Petrovič bo vodja Nogometne šole Zavrč
Vabilo k vpisu
Nogometna šola Zavrč, ki bo kmalu zaživela, vabi k vpisu vse fante od 1. do 9. ter deklice od 1. do 4. razreda osnovne šole. Priključite se lahko vsi, ki bi se želeli naučiti najbolj popularnega in najbolj množičnega športa na svetu. Za vse dodatne informacije pokličite: 041 924 494 (Aleksander), 031 269 875 (Boštjan).
obenem pa so tudi vadbeni pogoji tisti, ki so med drugim privedli do tega pomembnega dogodka za klub. Kmalu bosta v Zavrču na voljo dve novi pomožni igrišči, od tega bo eno celo osvetljeno. Tudi za strokovnost vadbe bo dobro poskrbljeno, saj bodo otroke trenirali le strokovno usposobljeni trenerji, ki so tako ali drugače povezani s klubom.
Za nadebudne nogometaše bodo uvedli cenovno zelo primerno vadnino, ki bo znašala 15 evrov na mesec, ta vsota pa bo namenjena izključno za potrebe šole, v prvi vrsti za opremo, kar bo organiziranemu klubu dalo še dodatno celostno podobo. Dolgoročna vizija šole bo zagotavljanje vseh mlajših selekcij od osmega
Nogomet • 3. SNL vzhod
Boštjan Zemljič trener Ljutomera, Zlatko Gabor v Veržeju
Pred pričetkom priprav za spomladanski del prvenstva je v prleških ekipah 3. SNL -Avto Rajh Ljutomer in Farmtech Veržej prišlo do zamenjave trenerjev. Ljutomersko vrsto zapušča hrvaški strokovnjak Josip Piskač, iz Veržeja se je na klop jesenskega prvaka 2. SNL Zavrča že preselil Viktor Trenevski, na njegovo mesto pa prihaja dosedanji trener
Zavrča Zlatko Gabor. Novi trener Ljutomerčanov bo Boštjan Zemljič, ki je minuli dve sezoni in pol sedel na klopi nogometašev Središča ob Dravi (ptujska Super liga). 38-letni Zemljič je v svoji karieri zbral 229 nastopov v slovenskih prvoligaških ekipah (Beltinci, Rudar, Maribor, Mura, Nafta).
NŠ
Nogomet • Toyota cup(ček)
Dvakrat Dobrovce Miklavž
Minuli konec tedna sta v športni dvorani v Kidričevem potekala dva Toyota turnirja: v soboto članski, v nedeljo pa še Toyota cupček, kjer so se pomerili mladi nogometaši v konkurenci U-10 in U-8. Podobno kot pri članih je bilo zanimivo tudi pri najmlajših, ki so prikazali zelo dobre predstave in navdušili gledalce.
Vrstni red, U-10:
1.	Miklavž Dobrovce 2
2.	Miklavž Dobrovce 1
3.	NŠ Drava Ptuj
4.	NŠ Golgeter Hajdina
Najboljši strelec: Gašper Pečnik (Miklavž Dobrovce 1); najboljši vratar: Bor Preac Žarkovič (NŠ Golgeter Hajdina); najboljši igralec:
Luka Pišek (NŠ Drava Ptuj)
Vrstni red, U-8:
1.	Dobrovce Miklavž
2.	Aha Emmi Bistrica
3.	NŠ Drava Ptuj
4.	Toyota Ptuj
Najboljši strelec: Rene Vanček (Aha Emmi Bistrica); najboljši vratar: Anej Ferčec (Toyota Ptuj); najboljši igralec: Franci Jure (Dobrovce Miklavž).
Danilo Klajnšek
leta starost naprej. Ker gre za dokaj majhen prostor, v šolo vpisujejo in si želijo tudi otroke od drugod iz Spodnjega Po-dravja, obenem pa se bodo za pomoč obrnili tudi na bližnjo Hrvaško, ki naj bi se 1. 7. letos priključila Evropski uniji.
Aleksander Petrovič, vodja Nogometne šole Za-vrč, je o vzrokih za nastanek le-te povedal: »Za lastno nogometno šolo smo se odločili predvsem zaradi dejstva, da članska ekipa igra na visokem nivoju, kar avtomatsko pritegne za sabo željo in potrebo po lastnem kadru. Kot drugo: svoje mlajše selekcije seveda potrebujemo, ob tem pa se je pokazal interes samih otrok, staršev in širše javnosti. Naš osnovni koncept je, da bi imeli vse svoje mlajše selekcije. Seveda so to zaenkrat želje, v vsakem primeru pa želimo čim več. Naš cilj je pet selekcij in tudi s sodelovanjem drugih klubov želimo doseči ta cilj. Ob tem bi poudaril vzorno
sodelovanje predvsem s Stojn-ci, Cirkulanami, Gorišnico in Dornavo, takega sodelovanje pa si želimo tudi v bodoče. Glede na bližino meje nam je želja, da tudi preko meje pritegnemo mlajše tekmovalce in upam da nam bodo predpisi to dovoljevali, vodstvo kluba pa je na to vsekakor pripravljeno.«
V vsaki kakovostni šoli pa je za dobre rezultate odgovoren tudi strokovno usposobljen kader. Kako bodo tovrstne zadeve reševali v Zavrču? »V dogovoru z vodstvom kluba smo prišli do zaključka, da trenersko in organizacijsko okostje šole sestavljajo usposobljeni ljudje, ki so nekako vezani na Nogometni klub Zavrč, bodisi gre za bivše nogometaše, bodisi so to ljudje, ki so kako drugače povezani z našim klubom.« Dolgoročna vizija kluba je, da bi si zagotovili konstantno število mlajših selekcij, da ne bi bili neposredno odvisni do drugih klubov. Kot drugo pa je prisotna želja, da si zagotovimo neko kakovost, ki bo omogočila določenim selekcijam odigrati tudi v višjih rangih. Obenem moram poudariti, da bomo z novima pomožnima igriščema dobili dodatni kakovost, dodatno možnost treniranja, kar prinese več treningov, kar pa je povezano s kakovostjo in samim zadovoljstvom igralcev,« je dejal Petrovič o viziji šole in na koncu še povabil otroke in njihove starše k vpisu in sodelovanju: »Seveda so v našo šolo vabljeni prav vsi od osmega leta starosti naprej, lahko tudi kako leto mlajši. Obenem vabim vse, ki želijo igrati nogomet in sodelovati v našem procesu ter se v NK Zavrč vidijo tudi dolgoročno.«
Tadej Podvršek
Nogomet • Aluminij U-9
Mladi Kidričani zmagali na turnirju v Avstriji
Mladi nogometaši Aluminij, selekcija U-9, so nastopili na malonogometnem turnirju v avstrijskem Koflachu. Nastopilo je 12 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini, Mladi Kidričani so bili prepričljivi in so v skupini premagali vse tekmece: Pachern (3:0), ASK Voitsber (5:0), USV Edel-schrot (7:0), ASK Mocharst Koflach (2:0) in ATUS Barna-
ch (1:0). Tako so se uvrstili v finale, kjer so premagali še domačo ekipo FAC in osvojili 1. mesto.
ALUMINIJ: Vid Kovačec, Žan Jevšenak, Tai Kmetec, Rok Metličar, Alen Ahec, Vita Žolek, Alen Ostroško, Tibor Knaus, Domen Zajšek, Žan Vidovič, Miha Galun, Domen Škrinjar. Trener Sašo Gajser.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
11. KROG: Ptuj - Kema Puconci I. (sobota ob 17.00)
Mali nogomet • Ligi MNZ Ptuj
ČLANI, PARI 7. KROGA (sobota, 12. 1.): 9.00: NK Stojnci - KMN Draženci; 9.40: Klub ptujskih študentov - ŠD Ptujska Gora; 10.20: KMN Bar Saš Poetovio - Skorba Boško bar; 11.00: Club 13 - ŠD Draženci; 11.40: KMN Bagerkom Pragersko - ŠD Rim.
VETERANI, PARI 8. KROGA (sobota, 12. 1.): 12.20: Hausmart Super Team - Poetovio; 13.00: ŠD Draženci - Club 13 hotel Equipment.
ZLMN Ormož
Razpored tekem v soboto, 12. 1.: ob 16.30: Jerebič Črni ribič
-	ŠD Pušenci, ob 17.10: Lordi Bar Gaja Ivanjkovci - ŠD Podgorci, ob 17.50: Alinea - Mladost Prevozništvo Pesrl, ob 18.30: Pristan Frankovci veterani - KMN Smoki Ormož, ob 19.10: Fiposor Aries IT
-	Mladost Pleskarstvo Špendija, ob 19.50: Red Players - ŠD Tomaž, ob 20.30: Beno Udrih Team Svetinje - Inox ograje Majcen.
Razpored tekem v nedeljo, 13. 1.: ob 9.30: Luxuris KMN Tomaž
-	NK Ormož veterani, ob 10.10: ŠD Vičanci - Portal Cvetkovci.net, ob 10.50: Pristan Frankovci - Strjanci, ob 11.30: Geodetske storitve Kelenc & Pušenci - Mladost Miklavž II, ob 12.10: ŠD Vičanci veterani - Rucica Bresnica.
Kegljanje • 2. SKL (ž)
11. KROG: Drava Deta Center - Radlje (sobota, ob 15.00)
3. SKL(m)
11. KROG: Drava Deta center - Pergila (sobota, ob 17.30)
Rokomet • Jeruzalem Ormož, mladi
Urnik tekem, sobota, 12. 1., na Hardeku:
ob 11.30: STAREJŠI DEČKI B: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje ob 13.00: STAREJŠI DEČKI A: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje ob 14.30: KADETI: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje
DK, UK
Mladi Kidričani so slavili na turnirju v Avstriji.
Planinski kotiček
Vinkov pohod od Dupleka do Vodol
Nedelja, 20. januar 2013
Vinkovo je čas, ko se prične uradna vegetacijska doba vinske trte in je poseben praznik tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Pot nas bo letos vodila v Srednje Slovenske gorice, med prijazne ljudi in zanimive kraje. Planinsko društvo iz Miklavža na Dravskem polju organizira tradicionalni pohod, ki vsako leto znova privabi vedno več planincev. Med griče, posejane z vinogradi in številnimi zidanicami, se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam.
Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 20. januarja, ob 5.00 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 5.07), od koder se bomo z vlakom popeljali do Hoč. Pot nas bo najprej vodila po poti svetega Martina Tourskega do Miklavža, kjer si bomo privoščili počitek za jutranjo kavico. Nato bomo nadaljevali skozi Zgornji Duplek in krajinski park Kamenščak med griči Slovenskih goric. Med potjo se bomo ustavili na prijaznih kmetijah, kjer bo poskrbljeno za prigrizek in pijačo. Na turistični kmetiji Protner nam bodo predstavili tradicionalni prvi rez vinske trte. Nato bomo odšli do bližnje turistične kmetije Emil, kjer bo zaključek pohoda. Po počitku z malico se bomo spustili v bližnji Maribor ter se z vlakom vrnili v Ptuj do 16.15.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turističnih kmetijah ob poti. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak ter znaša 6 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro do torka, 15. januarja. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Zdravju naproti - Gora Oljka
Sobota, 19. januar
Največja človekova vrednota je zagotovo zdravje. Njegovega pomena pa se običajno žal zavemo šele, ko je ogroženo ali načeto. Z rednim gibanjem, kjer izstopa zlasti hoja, si nenehno krepimo svoje telesno in duševno zdravje. Ta ideja je vodila začetnike tradicionalnega pohoda na goro Oljko, ki ima vsako leto znova veliko število posnemovalcev. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 19. januarja, ob 7.00 na železniški postaji Pragersko (možen odhod z vlakom IC Mura ob 6.45 z železniške postaje Ptuj), od koder se bomo popeljali do Šmartnega ob Paki. Pot nas bo vodila na vrh gore Oljke, od koder se odpre širok razgled vse do Kamniško-Savinjskih Alp. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek z malico. Vsak udeleženec prejme vroč čaj, kartonček pohoda in kuhano jajce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk na Polzelo in se z vlakom ob 16.12 vrnili na Pragersko.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša 8,50 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 15. januarja, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
petek m 11. januarja 2013
Šport, šolski šport
Štajerski	15
Judo m 44. Pohorski bataljon
Začetek judo sezone
Judo klub Impol je v soboto v Športni dvorani Bistrica izvedel tekmovanje 44. Pohorski bataljon. Dopoldan so na blazine stopili člani, popoldan pa kadeti in kadetinje. Prvega letošnjega tekmovanja se je udeležilo 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 klubov.
Med njimi je imel svojega predstavnika tudi JK Gori-šnica, in sicer je v kategoriji kadetov do 90 kg nastopil David Forštnarič, ki je osvojil 2. mesto. Izmed mladih judo-istov, ki prihajajo iz našega širšega območja, sta se z zmagama med kadeti izkazala Žiga Šendinger (JK Ljutomer) in Gregor Kocmut (JK Duplek).
Zelo zanimivo pa je bilo člansko tekmovanje, saj je organizator za najboljše pripravil tudi denarne nagrade. V kategoriji, kjer je nastopilo vsaj pet tekmovalcev, je zmagovalec prejel 200 evrov.
Po posameznih kategorijah so zmagali: do 60 kg Rok Plešnik (JK Z Dežele Sanka-ku), do 66 kg Luka Kuralt (JK Bežigrad), do 73 kg Tadej Čeh (JK Impol), do 81 kg Igor Po-tparič (JK Bežigrad), do 90 kg Jesenko Četič (JK Olimpija), do 100 kg Žiga Unuk (JK Im-pol) in nad 100 kg Mitja Jenuš (JK Branik Broker).
David Breznik
Šolski šport m Odbojka
OŠ Destrnik-Trnovska vas medobčinski prvak
Šolska športna tekmovanja se po krajših počitnicah nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Tako je bil 3. januarja na Destrniku na sporedu finale medobčinskega tekmovanja v odbojki za učence letnika 1998 in mlajše, ki se je pričelo že konec novembra preteklo leto. V tem šolskem letu je nastopilo devet ekip, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v tri skupine. V polfinalni del sta napredovali najboljši ekipi iz skupine. Tako je v polfinalu nastopilo šest ekip, v finalu, ki je bil v tem letu, pa so se med seboj pomerile štiri ekipe. Na veliko veselje domače publike so slavili domačini, učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas pred OŠ Breg; obe osnovni šoli sta si s tem zagotovili nastop na območnem tekmovanju. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Cirkovce, 21. 11.): Cirkovce - Ljudski vrt 1:2, Ljudski vrt - Breg 0:2, Breg - Cirkovce 2:0;
skupina B (ŠD Destrnik, 26. 11.): Destrnik-Trnovska vas - Hajdina 2:1, Hajdina - Cirkulane-Zavrč 2:0, Cirkulane-Zavrč - Destrnik-Tr-novska vas 0:2; skupina C (ŠD Markovci, 21.
11.):	Markovci - Videm-Leskovec 2:0, Videm-Leskovec - Dornava 2:0, Dornava - Markovci 0:2.
Polfinale:
1.	skupina (ŠD Markovci, 5.
12.):	Breg - Markovci 2:0, Markovci
-	Hajdina 0:2, Hajdina - Breg 0:2;
2.	skupina (ŠD Destrnik, 5. 12.): Destrnik-Trnovska vas - Vi-dem-Leskovec 2:0, Videm-Leskovec
-	Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - De-strnik-Trnovska vas 0:2.
Finale (ŠD Destrnik, 3. 1.): Breg
-	Hajdina 2:0, Hajdina - Destrnik-Trnovska vas 0:2, Videm-Leskovec
-	Hajdina 2:0, Videm-Leskovec
-	Destrnik-Trnovska vas 0:2, Breg
-	Videm-Leskovec 2:0, Destrnik-Tr-novska vas - Breg 2:0.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Videm-Leskovec
4.	OŠ Hajdina
5.-6.	OŠ Ljudski vrt 5.-6. OŠ Markovci
7.	OŠ Cirkovce
8.-9.	OŠ Cirkulane-Zavrč 8.-9. OŠ Dornava
tp
Zmagovalna ekipa medobčinskega prvenstva v odbojki za učence: Oš Destrnik-Trnovska vas
Btrelstvo
Dvojni uspeh Nuše Špindler
Strelka pionirske vrste SD Ljutomer Mesto Nuša Špindler je ob koncu minulega tedna dosegla dvojno zmago. V Gornji Radgoni je na 5. turnirju regijske pionirske lige osvojila 1. mesto s 182 krogi. Druga je bila z zaostankom štirih krogov Melisa Žalik (SD Kolomana Flisarja Tišina).
Špindlerjeva je bila izvrstna tudi na tekmovanju za pokal občine Trzin. V konkurenci 40 nastopajočih strelcev je mlada Ljutomerčanka zmagala s 185 krogi, obe zasledo-valki - Neža Drnovšek (SD Kisovec) in Sara Horvat (SD Triglav Javornik) - pa sta zaostali za 4 kroge.
NŠ
Btrelstvo m S. turnir 2. DL pištola - puška
Ptujčani in Kidričani z dvojno zmago na vrhu
V okviru organizacije dveh večjih strelskih tekmovanj v športni dvorani Mladika na Ptuju, 3. OKT in 2. Memoriala Slavka Ivanovica, so domačini, člani SK Ptuj, izkoristili priložnost postavljenega 32-me-stnega montažnega strelišča in organizirali še 3. turnir 2. DL v streljanju z zračno puško in pištolo severne in severovzhodne regije. Nastopajoči strelci pa so se pomerili v pogojih, primerljivih tistim v
1.	DL.
Po treh turnirjih in polovici sezone je v 2. DL s pištolo v vodstvu ekipa SK Ptuj II z 28 točkami. Ptujčani so dosegli dve zmagi, na zadnjem turnirju v Mladiki pa so slavili z zavidljivim rezultatom 1108 krogov, ki se ga ne bi branili niti v 1. DL.
Podobno suvereno kot Ptujčani s pištolo pa v 2. DL s puško nastopa ekipa SD Kidričevo, ki je v tretjem dvoboju v sezoni dosegla še tretjo zaporedno zmago.
Sezona 2. DL se bo nadaljevala v februarju s pištolskim turnirjem v Juršincih in s puško v Rušah. V marcu bodo gostitelji 5. turnirja s puško Ki-dričani in s pištolo Dobrovni-čani. Zaključni turnir bo v začetku aprila potekal v Rušah.
2.	DL pištola SV:
Ekipni rezultati 3. turnirja:
1.	SK PTUJ II	1108	28
2.	SD JURŠINCI II	1084	24
3.	SD KIDRIČEVO	1035	20
4.	JEZERO DOBROVNIK	1013	15
5.	SD I. POH. BAT. RUŠE	993	12
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekmovanja 2. lige na Ptuju
Rezultati posameznikov:
1.	Sašo Stojak, Ptuj II,	372	30 (13.)
2.	Ivan Druzovič, Juršinci II,	370	65 (3.)
3.	Zlatko Kostanjevec, Ptuj II,	369	84 (1.)
4.	Avgust Horvat, Dobrovnik,	368	72 (2.)
5.	Uroš Pešakovič, Ptuj II,	367	45 (9.)
6.	Gregor Vesenjak, Juršinci II,	366	61 (4.)
7.	Matevž Mohorko, Kidričevo,	351	58 (6.)
8.	David Kekec, Juršinci II,	348	60 (5.)
10.	Jurček Lamot, Kidričevo,	345	56 (7.)
11.	Igor Premužič, Kidričevo,	339	47 (8.)
2. DL puška S:
Dvoboji
SD I.PB RUŠE : SD KIDRIČEVO,	1116:1128, 1:3 SD IMPOL : SD TRNOVSKA VAS, 1100:943, 4:0 Skupni ekipni rezultati po 3. turnirju:
1.	SD KIDRIČEVO	11
2.	SD IMPOL	7
3.	SD I. POH.BAT. RUŠE II	6
4.	SD TRNOVSKA VAS	0 Rezultati posameznikov:
1.	Uroš Mohorko, Kidričevo,	385	90 (1.)
2.	Aleš Pernat, Kidričevo,	383	74 (2.)
3.	Adrijana Strnad, Ruše II,	377	66 (3.)
4.	Boštjan Vidmar, Impol,	375	41 (10.)
8. Marko Kmetec, Kidričevo,	360	18 (14.)
10.	Dejan Cvetko, Trn. vas,	347	16 (15.)
11.	Rok Štebih, Trnovska vas,	308	44 (9.)
12.	Aleš Štebih, Trnovska vas,	298	14 (16.
2. DL puška SV:
Ekipni rezultati 3. turnirja:
1.	SD TS ORMOŽ	1153 45
2.	SD KOLOMANA FLISARJA TIŠ.II 1142 23
3.	SD KOVINAR ORMOŽ II	1138 27
4.	SD ŠTEFANA KOVAČA TUR. II 1131 29
5.	SD GANČANI	1129 48
6.	SD VARSTROJ LENDAVA 1129 31
7.	ŠD ČRENŠOVCI II	1113 15
8.	ŠSD RADGONA	1103 13
9.	SD JANKA JURKOVIČA II 1095 73 Rezultati posameznikov:
1.	Mitja Černi, Gančani, 393 86 (1.)
2.	Tadej Horvat, TSO, 390 82 (2.)
3.	Gregor Maučec, ŠK Turnišče, 385 57 (4.)
6.	Barbara Muhič, TSO, 382 60 (3.)
7.	Melanie Habjanič, K. Ormož, 381 55 (5.)
10.	Boris Hergula, TSO, 381 54 (6.)
11.	Stiven Vočanec, K. Ormož, 380 47 (12.) 14. Andrej Stanič, K. Ormož, 377 27 (16.)
3. DL puška SV:
Ekipni rezultati 3. turnirja:
1.	SD ŠTEFANA KOVAČA III 1134 33
2.	SD TOV. SLAD. ORMOŽ II 1119 42
3.	SD MESTO LJUTOMER II 1114 31
4.	SD POMURKA MI MS	1113 24
5.	SD KOVINAR ORMOŽ III 1112 27
6.	SD JEZERO DOBROVNIK II 1096 14
7.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	1091 19
8.	SD KOLOMANA FLISARJA T. III 1081 23
9.	ŠSD GORNJA RADGONA II 1066 14
10.	SD VARSTROJ LENDAVA 686 10 Rezultati posameznikov:
1.	Aljoša Draškovič, ŠK Turnišče, 383 61 (4.)
2.	Ferenc Havasi, Coal Petišovci, 381 52 (8.)
3.	Kaja Raščan, Pomurka MS, 381 70 (1.)
4.	Teodor Pevec, TSO, 379 58 (5.) 6. Marija Kerčmar, Kov. Ormož, 376 46 (9.) 9. Urška Kuharič, Kov. Ormož, 373 68 (2.)
12.	Vesna Mele, TSO, 371 56 (6.)
13.	Rok Tomažič, Kov. Ormož 370 14 (24.) 16. Matjaž Pleh, Kov. Ormož, 370 10 (28.) 18. Anton Novak, TSO, 369 28 (17.) 25. Žan Tomažič, Kov. Ormož, 363 4 (33.) 31. Urška Zidarič, Kov. Ormož, 348 0 (35.)
Simeon Gonc
Kikboks m KBV Ptuj
Znani medobčinski prvaki 2012 in nosilci višjih pasov
V Kikboks centru Ptuj
(nadzidava Mladike) je v decembru pred starši in prijatelji tega športa potekal zadnji od petih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt (point fighting) za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane. Turnir je vzorno organiziral Klub borilnih veščin Ptuj pod vodstvom glavnega trenerja Vladimirja Sitarja.
Na petih turnirjih v letu 2012 je skupno sodelovalo 79 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Franc Slodnjak, Franc Vrban-
čič, Mateja Erlač, Edvard Štegar, Branko Breg, Aleš Skledar in Milan Breg.
Rezultati (skupna rang lista po petih turnirjih - prvi trije uvrščeni):
dečki do 10 let (do 135 cm): 1. Anej Pivec, 2. Tilen Repina, 3. Kevin Polajžar;
dečki do 10 let (nad 135 cm): 1. Niko Ritlop, 2. Nino Bratušek, 3. Dominik Polajžar;
dečki do 38 kg: 1. Timi Sitar, 2. Nino Bratušek, 3. Žiga Korenjak in Tomas Veber;
dečki do 45 kg: 1. Patrik Šulek, 2. Nejc Popošek, 3. Dejan Duh in Dominik Ljubec;
dečki nad 45 kg: 1. Leon Radolič, 2. Patrik Slana, 3. Urban Mlakar;
deklice do 35 kg: 1. Lara Vuzem Vajda, 2. Julija Frangež;
deklice nad 35 kg: 1. Lara Gavez;
kadeti - mladinci do 69
kg: 1. Vito Čurin, 2. Gašper Mlakar, 3. Nejc Popošek;
kadeti - mladinci nad 69 kg: 1. Luka Vindiš in Simon Kaisersberger, 3. Gašper Mlakar;
člani: 1. Tadej Valenko, 2. Luka Vindiš, 3. Gašper Mlakar in Vito Čurin; članice do 55 kg: 1. Sabina
Božiček s prejemniki priznanj
Foto: Franc Slodnjak
Kolednik, 2. Marjeta Vaupotič;
članice nad 55 kg: 1. Adriana Ko rez, 2. Alexandra Ar-nuš, 3. Sara Čeh.
Po tekmovanju so bili tako tekmovalci kot trenerji zadovoljni s prikazanim, saj so vse borbe minile brez poškodb. Tekmovalci so z navodili trenerjev odšli na zaslužene počitnice. Tudi to leto je priznanja in pokale podeljeval Božiček, ki je obiskal tekmovalce in člane KBV Ptuj. Vsi nastopajoči so dobili diplome, prvou-vrščeni po kategorijah pokal in medaljo, drugo- in tretjeu-vrščeni pa medalje.
V	Kikboks centru Ptuj je v decembru potekalo tudi polaganje izpitov za višje pasove. Polaganja pasov se je udeležilo 25 članic in članov KBV Ptuj, od katerih je 18 kandidatov uspešno opravilo vse naloge in prejelo diplome za višji pas.
V	letu 2012 so najvišje stopnje prejeli: Tilen Abraham in Luka Vindiš (črni pas, 1. dan), Sabina Kolednik je prejela diplomo za črni pas, 2. dan.
Višje pasove so osvojili še Vito Čurin (rjavi pas, 12. stopnja - priprava za črni pas), Niko Ritlop (rjavi pas, 12. stopnja - priprava za črni pas), Nejc Popošek (rjavi pas, 12. stopnja - priprava za črni pas) in Patrik Šulek (rjavi pas, 11. stopnja).
Franc Slodnjak
16 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 11. januarja 2013
Kuharski nasveti
Repa
Kisla repa s smetano kot priloga h kašnatim klobasam
Repa spada v veliko družino kapusnic, ki jo uporabljamo kot korenovke. Večino korenovk lahko med seboj v receptih zamenjujemo z repo in ravno to dejstvo nam ponuja svojevrstne kulinarične podvige. Zraven tega je repa izjemno nezahtevna zelenjava za shranjevanje. Po videzu nič ne spominja na zelje, ki prav tako spada med kapusnice, vendar jo v to skupino uvršča skupna sestavina, ki daje nekoliko grenak ali oster okus.
Na svetu pridelujejo po obliki in barvi zelo različne sorte repe, ki pa se po okusu kaj malo razlikujejo. Oster okus repe kot zelenjave zgubimo oziroma odpravimo, če jo gla-ziramo ali kuhamo in kasneje v pripravi jedi dodamo smetano, surovo maslo in ščepec sladkorja. Tudi glede hranilne vrednosti je repa kot zelenjava izjemno zanimiva, gre za zelenjavo, ki v 100 g živila daje le 27 kcal. Od hranilnih snovi vsebuje 1 g beljakovin, 18 g ogljikovih hidratov, od ostalih snovi se omenja samo še natrij kot mineralna snov. Ostali delež predstavlja voda. Torej količinsko bi je lahko pojedli veliko in dobili izjemno energijsko revno jed. Tudi priprava jedi iz sveže repe, ko jo olupimo in glaziramo, nam ponuja številne možnosti za pripravo. Lahko jo skuhamo in pretlačimo, začinimo z muškatnim orehom in surovim maslom ter tako dobimo odlično prilogo ali samostojno jed. Iz sveže repe lahko pripravimo tudi izvrstno kremno juho, ki jo pogosto pripravljajo tudi v Ameriki.
Kremno juho iz repe lahko pripravimo na dva osnovna načina, in sicer v kombinaciji s krompirjem, kjer krompir služi kot sredstvo za zgoščevanje, ali kot kremno juho, ko na maščobi najprej prepražimo sesekljano čebulo, nato še česen,
dodamo olupljeno in narezano repo, pomokamo, začinimo s soljo, kumino, lovorjem, zalije-mo s poljubno mesno juho ali vodo in kuhamo, da repa popolnoma razpade. Juho s palič-nim mešalnikom ali s pasirko pretlačimo, dodamo kislo ali sladko smetano in ponudimo z ocvrtim grahom, profiteroli, lahko tudi polnjenimi profiteroli ter ponudimo. Repo kot vrsto zelenjave lahko uporabimo tudi pri zelenjavni mi-neštri, kjer kar nekaj različnih vrst zelenjave režemo na tanke rezance - jullien. V zelenjavni mineštri repa doda k izboljšanju okusa in videza jedi.
Sveža repa nam omogoča pripravo različnih prilog in prikuh, tako lahko naredimo narastek iz repe v kombinaciji z zeljem ali ohrovtom na bešamel podlagi in zalijemo z
legirjem ter v pečici spečemo. Repo lahko pri narastkih kombiniramo tudi s krompirjem in mletim mesom in naredimo svojevrstno musako, ki jo ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato. Nekoliko več spretnosti in dela od nas zahtevajo repni hrustavci, predvsem moramo biti previdni, ker repa vsebuje veliko vode in zahteva priprava le-teh več faz. Repo za hrustavce je smiselno najprej olupiti, narezati na tanke rezance in nato v mleku ali v slani vodi skuhati. Tako kuhane odcedimo, ohladimo in s pomočjo kuhinjske krpe čim bolj osušimo. Lahko jo s pomočjo pesti v mali količini stisnemo, da izteče čim več vode. Osušene, ohlajene rezance povaljamo v drobtinah in jih nato damo v mešanico jajc in moke. Naredimo gosto zmes,
podobno krompirjevemu testu, in oblikujemo kroglice ali svaljke, ki jih v vročem olju na hitro ocvremo. Tako pripravljene ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed. Če jih ponudimo kot samostojno jed, zraven ponudimo omako vinaigrette ali kakšno omako iz kisle smetane.
Pri nas še vedno poznamo več jedi iz kisle kot iz sveže repe. Kisanje repe in uporaba kisle repe je svojevrsten postopek, ki zahteva kar nekaj znanja in discipline ter ostalih fizikalnih pogojev, kot so temperatura, zrak in vlaga. Najbrž ste si v teh zimskih mesecih že pripravili kislo repo s smetano in rahlo zabeljeno z domačimi ocvirki. Ker pa je čas kolin, verjetno tudi »bujto« repo, ki zaradi odličnega okusa kisle repe, svežega mesa iz hrbtiščih kosti in prosene kaše daje svojevrsten kulinarični užitek. Bujto repo pripravimo tako, da damo v lonec kislo repo, če je preveč kisla, jo delno spla-knemo s hladno vodo, dodamo sol, cel poper, lovor, strok česna in sveže hrbtišče kosti. Ko se repa že skoraj zmehča, dodamo proseno kašo, ki smo jo prav tako splaknili s hladno vodo. Ko se meso na kosteh zmehča, jih vzamemo iz repe, ohladimo in skrbno oberemo ter damo meso nazaj k repi.
Posebej v ponvi segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo, rahlo potresemo z moko in nato še z malo količino rdeče mlete paprike in zalijemo s hladno vodo ter dodamo k repi. Tik pred servi-ranjem dodamo kislo smetano in ponudimo. Vsekakor bujata repa velja za eno izmed prekmurskih specialitet, ki jo v Pre-kmurju pripravljajo še s krompirjem in tradicionalno ponudijo h kašnatim klobasam.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Zanemarjena ustna votlina
Maltežan, katerega zobovje je na fotografiji, je samo eden od mnogih kužkov, ki morajo živeti s katastrofalno zanemarjeno ustno votlino, močno vnetimi dlesnimi, močnim zadahom in neprestano bolečino.
Zanemarjeno zobovje, polno zobnega kamna, vnete in te-mnordeče dlesni, močno smrdljiv zadah iz ust, oteženo jemanje hrane, slinjenje in na koncu nezmožnost jemanja hrane - vse to so posledice dolgoletnega zanemarjanja higiene v ustni votlini živali. Pogosto zaradi strahu lastnikov in pogosto tudi veterinarjev pred anestezijo odlašamo z nujnim posegom tako dolgo, da žival popolnoma preneha jemati hrano, oziroma je smrad iz gobčka nemogoče prenašati. Pozabljamo, da se s starostjo povečuje verjetnost za hkratno navzočnost sistemskih obolenj, kot so srčno popuščanje, presnovne bolezni, ledvična odpoved in drugo.
Najpogostejša težava v ustni votlini je nabiranje zobnih oblog, ki se kasneje spremenijo v zobni kamen, ki lahko popolnoma obda zobe in se vrine pod dlesni. Zobni kamen poškoduje sklenino zob, povzroča karies, vnetje dlesni, saj hrana gnije in zaradi tega ima
žival tudi zelo neprijeten zadah. Ustna votlina je v takem primeru vir bakterij, proti katerim se imunski sistem živali bori, vendar pogosto obnemore in v takem primeru lahko pride do hudih posledic, predvsem na notranjih organih in tudi srcu in osrčniku. Nadalje so težave z zobmi, ki se majejo zaradi paro-dontalne bolezni, zaradi poškodovanega oziroma zlomljenega zoba, zaradi ognojkov ali absce-sov, ki nastanejo zaradi vnetja zobne pulpe. Paradontalni bolezni je vzrok vnetje obzobnih tkiv, gingivitis, ki privede do majavosti zob, do nastajanja žepov na dlesnih in na koncu do izpadanja zob. Parodontalna bolezen ima tudi genetsko pre-
Foto: Emil Senear
dispozicijo in nekatere pasme so pogosto zelo hitro brez zob. Pogoste so razjede (ulkusi) na ustni sluznici in vnetje le-te. Na žalost je v zadnjem času vse več novotvorb, predvsem malignih, ki nenadoma zrastejo v ustni votlini.
Zaradi vsega omenjenega je treba ustno votlino našega ko-smatinčka redno pregledovati in skrbeti za ustrezno higieno in redno čiščenje. Najbolje je žival na to navaditi že v zgodnji mladosti. Mehke zobne obloge je treba odstranjevati vsaj dvakrat tedensko ali pa še bolje vsaki dan. Odstranjujejo se s ščetkanjem s posebnimi prirejenimi zobnimi ščetkami oziroma še bolje z mehkimi napr-stniki iz blaga, ki imajo en del abraziven, tako da lahko lepo z občutkom drgnemo po zobeh. Na voljo so tudi encimske zobne kreme. Tako pasto samo nanesemo v ustno votlino in encimi razgradijo zobne obloge. Če so zobje že obdani z zobnim kamnom, ga mora odstra-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
niti veterinar z ultrazvočnim čistilcem zobnega kamna. Pri živalih, ki so nagnjene k nabiranju zobnega kamna, je treba poseg opraviti najmanj enkrat letno. Starost živali ni ovira za poseg, zdravstveno stanje živali tako ali tako preverimo pred posegom.
Zdrava ustna votlina je tudi pri živalih izredno pomembna za kakovostno in dolgo življenje. Najbolje je že v zgodnji mladosti navaditi žival, da nam pusti pregledati ustno votlino in očistiti zobe. To se nam bo obrestovalo, saj bomo svojemu ljubljenčku na tak način izboljšali kakovost in dolžino življenja, ali pa celo rešili življenje s pravočasno odkrito novotvorbo v ustni votlini. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Ločen transakcijski račun
Visoke globe predvidene za vse, ki opravljajo dejavnost, pa zanjo nimajo ločenega transakcijskega računa
Tudi kmetije, ki so registrirane kot s. p. ali imajo dopolnilno dejavnost, morajo imeti za opravljanje dejavnosti ločen transakcijski račun.
Davčna uprava Republike Slovenije je na svoji spletni strani objavila novico, v kateri vse poslovne subjekte poziva, da morajo najkasneje do 15. januarja 2013 za opravljanje dejavnosti odpreti ločen račun pri domačih ponudnikih plačilnih storitev, oziroma sporočiti podatke o teh transakcijskih računih, odprtih v tujini, sicer jih čakajo visoke globe.
Takšna obveznost sicer ne predstavlja novosti, vendar se očitno doslej ni dosledno izvajala, po našem mnenju tudi zaradi nedorečene zakonodaje. To še posebej velja na področju opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti. Edini veljavni zakon, ki govori o tem, na koga se ta obveznost nanaša, je Zakon o davčnem postopku ZdavP-2. V 3. odstavku 37. člena narekuje, da morajo imeti subjekti vpisa v poslovni register Republike Slovenije pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun. Samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.
http://nebinfo.com
Kdo se v okviru kmetijske in gozdarske dejavnosti šteje za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, smo si belili glavo že ob pravilih, ki določajo, kateri subjekti in do katere vrednosti smejo poslovati z gotovino. Pestrost statusov na področju kmetijstva in gozdarstva je skoraj brezmejna. Poleg kmetov, ki so obdavčeni na podlagi katastrskega dohodka, so tu še rejci živali na pretežno kupljeni krmi, intenzivni vrtnarji, pridelovalci sadik, okrasnih rastlin in zelišč, ki ne morejo biti obdavčeni po katastrskem dohodku, pač pa po dejanskih prihodkih in odhodkih ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (v nadaljevanju: na podlagi računovodstva). Vsi našteti so lahko registrirani kot s. p., ni pa to potrebno. Posebna skupina so kmetje, ki za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost prostovoljno ugotavljajo davčno osnovo na podlagi računovodstva, ali bodo to morali zaradi preseženega praga pavšalno pripisanih dohodkov začeti s 1. januarjem 2014.
Na vprašanje, ali se 37. člen ZDavP-2 nanaša na vse naštete posameznike, ali samo na tiste, ki so »subjekti vpisa v poslovni register«, smo prejeli neuradni odgovor, da se zaenkrat ta obveznost nanaša le na slednje: torej na kmetije z dopolnilno dejavnostjo in na kmetije, ki imajo registriran s. p., ne pa tudi na vse ostale, ki so obdavčene po katastrskem dohodku ali pa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost vodijo računovodstvo.
Druga še nerazrešena dilema se nanaša na to, kakšen ločen račun morajo odpreti kmetje z s. p. ali dopolnilno dejavnostjo: poslovni račun ali ločeni osebni račun. Noben zakon ali podzakonski predpis o tem ne daje jasnega odgovora. Dejstvo je, da je za nosilca dejavnosti poslovni račun veliko dražji od osebnega računa. Vprašanje smo zastavili tudi na Davčno upravo Republike Slovenije in bomo odgovor takoj, ko ga bomo prejeli, objavili.
Glede na izjemno kratek rok, 15. januar 2013, do katerega je treba na davčni urad posredovati številko ločenega transakcijskega računa, in glede na izjemno visoke predpisane globe za tiste, ki tega ne bi storili, svetujemo, da vsi, ki zapadete pod to obveznost in tega še niste postorili, do predvidenega roka davčnemu uradu sporočite predpisane podatke. S. p. ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se namreč za prekršek kaznuje z globo od 800 do 10.000 evrov.
Mag. Neva Pajntar,
KGZS, Sektor za kmetijstvo in gozdarstvo
petek • 11. januarja 2013
Zanimivosti, nasveti
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
V fasenski deželi se prebuja misticnost
Na Ptujskem in širše je v tem času že čutiti predpustni utrip. Otvoritvena povorka 53. ptujskega kurentovanja bo že v nedeljo, 3. februarja, ob 14. uri, ko bo mestno oblast prevzel novi, 14. princ karnevala Miroslav Dornavski, vitez dornavski, ki bo kot prvi princ imel dveletni mandat, in ko bo Ptuj znova pustna prestolnica Slovenije in Evrope v etnografskem pogledu, z največjim dogodkom EtnoFestom, praznikom etnološke dediščine v tem prostoru. Na otvoritveni povorki bodo nastopile tradicionalne etnografske skupine iz Slovenije in tujine. 53. Kurentovanje bo potekalo pod sloganom Prebudi mistično v sebi.
Konec decembra lani je Statistični urad Slovenije objavil začasne podatke o prihodih in nočitvah v enajstih mesecih leta 2011 v Sloveniji. Po teh podatkih je Slovenijo v tem obdobju obiskalo za šest odstotkov več tujih turistov, od tega jih je bilo največ iz Italije, Avstrije in Nemčije. Tuji turisti so v tem času ustvarili 61 odstotkov vseh nočitev. Več kot v enakem obdobju leta 2011 pa je bilo turistov iz Ruske federacije, več jih je bilo za 35 odstotkov, iz Nizozemske jih je prišlo za 27 odstotkov več, iz Belgije za 10 odstotkov, Nemčije za 7 odstotkov in Avstrije za 3 odstotke več. Največji delež nočitev so v enajstih mesecih letos zabeležili v krajih z zdraviliškim turizmom, kjer je bilo ustvarjenih 33 odstotkov nočitev, obmorske občine so jih ustvarile 22, 24 odstotkov pa gorske občine.
ustanovni seji sestavil svet Spirit oziroma svet javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, inovativ-nosti, razvoja, investicij in turizma, ki ga je vlada ustanovila 25. oktobra lani. Namen nove javne agencije je promocija slovenskega gospodarstva, promocija Slovenije kot turistične destinacije, razvoj podjetni-
štva ter spodbujanja inovativnosti, tehnološkega razvoja, tujih investicij ter internacionalizacija podjetij. Ustanovitev agencije Spirit pomeni korak naprej pri doseganju večje učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: Kurentovanje 2013 se bo začelo 3. februarja in bo trajalo do 12. februarja. Nagrado bo prejel Ivan Vrbančič, Bukovci 83, 2281 Markovci. Danes sprašujemo, koliko let bo letos staro Brodarsko društvo Ranca. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi Borisa Miočinovica in Aleša Gačnika, ki jo je založila družba Ra-dio-Tednik, Ptuj.
Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 17. januarja.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je lani obiskalo več tujih turistov kot v prejšnjih letih, skoraj v celem letu so prevladovali med obiskovalci.
V slovenskih naravnih zdraviliščih so dobro zasedenost imeli tudi med božičnimi in novoletnimi pra-
zniki. Tamkajšnji hoteli so bili zasedeni med 80 in 100 odstotki. Tretjega januarja letos se je na
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Upanje
Vprašanje: Že dolgo časa sem brez zaposlitve in me zanima, ali lahko v kratkem pričakuj'em kako službo. Nekaj' malega sem delala, toda zaradi krize se mi je pogodba v roku enega meseca prekinila. Druga zadeva, ki me zanima, je moja partnerskega zveza, ki je na psu. Z otrokom sva vsak dan priča psihičnemu nasilju. Zanima me, kako se bo stvar razvija ali razpletla. Hvala in lep pozdrav!
Odgovor: Vsako leto je toliko ljudi med prazniki osamljenih in se počutijo čisto sami, kljub vsemu blišču, ki jih spremlja iz dneva v dan. Vendarle pozabljajo, ravno tako kot vi, da ste ljubljeno bitje, da ste bitje luči in da je v življenju zelo dobro imeti smisel in vero. Ravno slednjo ste vi zgubili in imate občutek, da se morate za vse boriti. Res je, da vas je deloma v to pripeljalo samo življenje. Planeti so mnenja, da je skrajni čas, da na življenje pogledate nekoliko bolj pozitivno in da najdete nek smisel. Po mojem mnenju imate veliko iztočnic za osebno napredovanje in imeli boste tudi priložnosti za službo. Takoj pa naj omenim, da bo služba za določen čas in da bo potem prišlo drugo delo. V naslednjem letu se bodo zadeve začele zelo radikalno reševati v vašo korist. Torej če boste imeli upanje in voljo, vam bo lažje in
življenje bo postalo zelo lepo in harmonično. Celo leto čakanja, vzdihujete - priporočam vam, da razmislite, kaj vas veseli in kako bi si zapolnili dodaten čas. Če se ozrete nekoliko naokoli, z lahkoto uvidite, da so okoli vas ljudje, ki bi jim lahko pomagali in jim polepšali dan. Najdite si ljudi, s katerimi se lahko pogovarjate, in tiste reči, ki jih ne morete zaupati na glas, zapišite in verjemite, da vam bo tako mnogo lažje. Glede drugega vprašanja, ki je vezano na ljubezensko življenje, je odgovor sledeč, tu imate sami v rokah škarje in platno. Živite v stresnem času in prav tako vaš dragi mož in vzrok vaših težav se skriva v tem. Daleč od tega, da je to enostavno, zavedati se morate, da nihče na tem svetu nima neke čarobne palčke in tako ne more ponuditi čudežne rešitve. Trditev, ki ste jo posredovali v pismu, se mi zdi nekoliko smešna - vem, da vam je težko in da je del resnice. Istočasno pa ste sami zgubili upanje. Priporočam vam naslednje, da se na ljubeč način pogovorite z možem in
da sami enkrat med prepirom ne zvišujete glasovne frekvence. Zanimivo bo, da bo čez čas tudi vaš mož utihnil, kajti ne bo imel povoda za prepir. Otroku (predvidevam, da je hči) morate dati svetel lik o očetu in le tako ji boste podarili dobro popotnico. Draga bralka moje rubrike, nikoli ne smete izgubiti upanja, pred vami ni enostavna naloga, toda predstavljate si v bodoče vaše življenje - kot morje dobrote in boste tako priklicali lepe in harmonične reči. Srečno!
Šifra: Drugačna pot
Vprašanje: Zanima me, ali naj se poklicno preusmerim, da bi delala kot turistični vodnik, ali naj še naprej vztrajam pri sedanjem delu, ki me notranje nikakor ne zadovoljuje in me dela nesrečno.
Odgovor: Nekoliko preveč se obremenjujete s tem, kaj je za vas prava pot in kaj ne. Dejstvo je, da vztrajate v situacijah, ki ste jih že davno prerasli in je zelo pravilno, da greste naprej po razpotjih življenja. Stresen čas vsekakor ne more biti povod za strah in prenesti neke obremenjenosti, ampak
Prejeli smo
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Prireditvenik
Petek, 11. januar
18:00 Ptuj, Dravska ul. 18, sedež PD: predstavitev kitajske ledene gore Muztagh Ata in enomesečne mednarodne odprave, Izidor Furjan 18:00 Ptuj, grajska galerija: koncert Glas strun, Sofia Hogstadius - violina,
vokal in Zvezdana Novakovič - harfa in vokal 18:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: odprtje razstave aktualnih karikatur
Uroša Coža in njegova predstava, Ogledalo, ob 19:00 18:00 Trnovska vas, Kulturna dvorana: območna revija pevcev ljudskih
pesmi in godcev ljudskih viž - Pozdrav sosedu 19:30 Ormož, Kulturni dom: predstava Manjka mi, manjka z Romano Kranj-
Sobota, 12. januar
morate po majhnih korakih slediti svojim sanjam. Blagodejno je, da boste nekoč počeli tisto, kar vas veseli in vam podari veselje. Toda kljub temu se tista prava sreča nikoli ne skriva v službi, ampak globoko v vašem srcu. Torej se morate odločiti in najti način, da boste vsem obveznostim kos. Čeprav vas je odločitve strah, je tako, da prej ko jo preizkusite, prej vam bo jasno. Želim vam mnogo učenosti in prijetnih trenutkov. In če je nekaj pomembno, nikoli ne smete pozabiti nase in na tiste reči, ki osrečujejo vašo dušo.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolo
8:00 Ptuj, Rogoznica, Dom krajanov: sejem rabljene korantove opreme, E.
D. Korantovduh Ptuj, do 18:00 17:00 Podlehnik, krajevna dvorana: predstava Domen dramske sekcije KD Podlehnik
18:00 Hajdina, gasilski dom: OZ etnografskega društva Koranti Hajdina 18:00 Lenart, Dom kulture: komedija Tašča.com 3, KD Veseli oder Ptuj 18:00 Skorba, Dom krajanov: območna revija pevcev ljudskih pesmi in
godcev ljudskih viž Pozdrav sosedu, JSKD Ptuj 19:00 Cirkovce, dvorana: predstava Manjka mi, manjka z Romano Kranjčan 19:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: dobrodelni koncert Glasbeniki
pomagamo! Severa in Gal Gjurin, Klemen Klemen ..., v organizaciji Leo kluba, za prizadete v poplavah 20:00 Svetinje,vinoteka Svetinjske kleti: potopisno predavanje Humanitarna odprava v Ugando, Rok Sumak in ostali
Nedelja, 13. januar
8:00 Ptuj, Rogoznica, Dom krajanov: sejem rabljene korantove opreme, E.
D. Korantovduh Ptuj, do 18:00 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko
univerzo; predavanje Petje Janžekoviča, Božanska komedija - vice 16:00 Hajdina, dvorana DU: Pravljica o letečem kovčku, predstava za otroke
gledališča Smejček, otroški abonma 16:00 Juršinci, Kulturni dom: območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pozdrav sosedu, JSKD Ptuj 18:30 Ptuj, ZGS sv. Petra in Pavla: predavanje in koncert mojstrskega klavirskega tečaja pianistke Adriane Magdovski 18:30 Videm, cerkev sv. Vida: novoletni koncert: Si vox est, canta (Ce imaš glas, poj!)
Pluralnost medijev
Mestni kino Ptuj
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
Tak naslov sem dal zato, ker sta v istem Štajerskem tedniku izšla dva članka s popolnoma različno težnjo. V enem Karl Vurcer našteva glavne vzroke nastale krize pri nas, ki jim je skupno razmetavanje denarja na eni strani in zato krčenje pravic večini prebivalstva.
V drugem pa Rajko Fajt jadi-kuje, da Državni svet ne more spremeniti niti enega spornega člena v kakšnem predlaganem zakonu.
Ob tem mi pade na pamet (izmišljena) anekdota nekega župana slovenske občine, ki je bil na obisku v Londonu. Fasci-niralo ga je londonsko »Oko«, pa je po poti domov računal, koliko bi njegova občina lahko zaslužila, če bi tak objekt postavili na najvišji točki v njihovi občini. Račune je predstavil na izredni seji svetnikom: »Kolo bi stalo toliko in toliko, a lahko računamo na evropska sredstva. Videl sem, kakšne vrste se
Petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. januar: 16:00 Hotel Transilvanija;
18:00 Somrak saga: Jutranja zarja, 2. del; 20:00 Samotnost praštevil Sobota, 12. januar: 10:00 Kino vrtiček, Zima z medvedom Bojanom
zbirajo, ker bi vsi radi čim prej gor. Če računamo povprečno vozovnico, smo že v četrtem letu na dobičku ...«
Hvalabogu mu ni uspelo, saj je pozabil na bistveno razliko med velikostjo Londona in njegove občine.
Tudi gospod Fajt in mnogi, ki vodijo našo državico, pozabljajo na razliko v velikosti Slovenije in kakšne od velikih
držav, zato ne računajo, da je že v Državnem zboru preveliko število poslancev, ki so velik strošek, ne pa da imamo še Državni svet, ki ne more nič spremeniti.
To, da je Državni svet trn v peti vladajoči politiki, pa je po mojem samo poskus, da bi raja dobila vtis, kako so na isti strani.
Mirko Jaušovec
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 11. januarja 2013
Slo glasbene novice
Po uspešni predstavitvi skladbe Ljubezenska puščica, prvega singla iz aktualne plošče Iz prve roke, se je pevka Manca Špik s svojo produkcijsko ekipo lotila še predelave omenjene pesmi. V sodelovanju z Reconce-alom, priznanim producentom elektronskih ritmov, predstavlja pesem v posebni verziji. Dodan ji je namreč močan električni naboj. Medtem ko bo remiks Ljubezenske puščice v teh preostalih zimskih dneh poskrbel za dvig temperature na številnih plesiščih diskotek in klubov, pa Manca uživa na zasluženem dopustu, daleč od radovednih pogledov.
•kifk
Ansambel Papir s pesmijo Peron 9 pričenja še eno glasbeno leto. Prejšnje je minilo v koncertiranju in ustvarjanju solo ter drugih projektov, letošnje pa pričenjajo z zbiranjem materiala za novo ploščo, ki naj bi jo izdali prihodnje leto. Z njihove prve plošče, naslovljene Po viharju, so se kar štiri skladbe uvrstile na vrh lestvice Stop pops 20. Avtorja pesmi Peron 9 sta teksto-pisec Rok Vilčnik in flamenco kitarist Andrej Stermec-ki, aranžma je delo celotnega benda. Pesem zaznamujeta tudi sugestivni saksofon Vaska Atanasovskega ter strasti poln vokal Ane Bezjak. Rok Vilčnik je povedal, da pesem govori o dveh posebnih melanholijah: »Gre za melanholijo časa in slovesa. Pesem nas popelje v zgodbo o dveh ljubimcih, ki se po devetih letih srečata z upanjem, da jima bo tokrat morda pa le uspelo. Vendar ponovno ugotovita, da samo čustva niso dovolj. Poslovita se na železniški postaji s solzami v očeh, mahajoča drug drugemu, dokler ne krene vlak.«
MZ
Glasbeni kotiček
D
■ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. predlog: IN . & OUT - OD VIŠINE SE ZVRTI 2. predlog: DEMETMAlALAN - MALO FANTAZIJE 3. predlog: MIRAN RUDAN - RAD JO IMAM
4.	predlog: TINKARA KOVAČ - JE TO RES
5.	predlog: FOXY TEENS - SE ŠE SPOMNIŠ 6. predlog: GAŠPER RIFEL - ZADIHAJ
7. predlog: MANCA ŠPIK - IZ PRVE ROKE 8. predlog: KATARINA MALA - KREDITNO SPOSOBNA 9. predlog: BOHEM - NIHČE IZ VESOLJA 10. predlog: PAPIR - PERON !
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Bohem pripravljajo nov album
Skupina Bohem, ki se po albumih Življenje ni zločin in Manifest ljubezni intenzivno pripravlja na izid nove zgoščenke, se vrača na glasbeni zemljevid s pesmijo Nihče iz vesolja. S skladbo ponovno dokazujejo, da so ena izmed najbolj priljubljenih skupin pri nas.
Pesem Nihče iz vesolja je naznanilo nove, težko pričakovane tretje plošče, ki bo izšla v naslednjem letu. »Besedilo in zgodbo lahko vsak razume po svoje, dejstvo pa je, da govori tudi o malem človeku, ki je po eni strani kaplja v morju, nihče iz vesolja, po drugi strani pa lahko njegova dejanja pomenijo ali povzročijo velike stvari. In to je še kako resnično v trenutno aktualnih razmerah pri nas,« pravijo člani zasedbe Bohem. Skupina se s to pesmijo vrača k močnim besedilom, spevnim melodijam in refrenom, ki so bili njen zaščitni znak že pri uspešnicah iz prejšnjih dveh plošč, kot so On je jaz, Deveti junij, Kraljica sanj, Romanca in druge. Tokrat so v pesmi Nihče iz vesolja poskrbeli tudi za svežino, saj so pri refrenu in pri spremljevalnih vokalih sodelovali člani gospel
zbora Bee Geesus, odločili pa so se tudi za drzen kitarski solo.
Skupina Bohem, ki jo sestavljajo Matic Jere (vokal), Damir Pavlič (bobni), Manca Pinterič (klaviature), Dejvi
Kotar (bas) in Simon Šubic (kitara), je novo pesem pod taktirko uspešnega producen-ta Andree F posnela v Sloveniji in Italiji. Za mastering je v studiu Masterdix v New Yorku, ki je domač svetovnim zvezdam,
Foto: Matevž Kostanjšek
»Nihče iz vesolja« v novi skladbi prepevajo Bohem.
kot so Jay Z, Sting in Red Hot Chili Pepers, poskrbel Graham Goldman. Avtor besedila in glasbe je pevec skupine Matic Jere.
Člani zasedbe Bohem so prepričani, da bo leto 2013 zagotovo njihovo leto. »V novem letu si želim, da bi naposled le izdali tretjo ploščo, želim si še več koncertov, kjer bomo publiki lahko predstavljali naš novi material. Na osebnem področju pa si želim predvsem, da bi ohranil ravnovesje med družino in glasbo,« je povedal prvi glas skupine Matic Jere. Za leto 2012 pa Jere pravi, da je bilo to leto krize na vseh področjih, nasploh za celotno človeštvo in sam slovenski narod. Sicer pa je skupina Bohem tudi mnenja, da je bilo leto 2012 simpatično valovito leto, ki sicer ni ponudilo nekih presežkov, je pa bilo to leto, iz katerega so se veliko naučili in iz katerega bodo lahko v 2013 črpali nov navdih. Ker je 13 za večino članov skupine srečna številka, so mnenja, da bo 2013 njihovo leto, leto bohemov. »Zato že nestrpno čakamo, da se naše zgodbe zlijejo z idejo in željo po boljšem in lepšem,« so zaključili pogovor.
MZ
Filmski kotiček
Jack Reacher
Vsebina: Jack Reacher je nekdanji vojaški policist, ki si pravico razlaga po svoje. Namesto upoštevanja prava in sodišč sam po svoje kaznuje tiste, ki so v njegovih očeh nedvomno krivi, a so se izmazali brez kazni. Ko njegov nekdanji soborec z ostrostrelno puško v nekaj minutah pobije pol ducata nedolžnih sredi mesta, se Jack odloči, da ga skrajša za glavo, toda med preiskavo se začnejo vedno bolj kopičiti dokazi, da je šlo za veliko zaroto in ne naključni zločin. Ker
Jack Reacher
Igrajo: Tom Cruise, Rosamund Pike, Richard Jenkins, Robert Duvall, Werner Herzog, David Oyelowo, Michael Raymond-James, James Martin Kelly, Nicole Forester
Režija: Christopher McQuarrie
Scenarij: Christopher McQuarrie po knjigi Leeja Childa
Žanr: kriminalna drama Dolžina: 130 minut Leto: 2012 Država: ZDA
te dokaze skuša nekdo sproti odstranjevati, hkrati pa iz Jac-ka naredi begunca pred policijo, je seveda jasno, da je usoda negativca zapečatena.
Ko namreč Tom Cruise tako nevarno pogleda kot na plakatu tega filma, vemo, da bo kmalu nastal velik razčefuk. Kljub svojim zrelim petdesetim letom Tom vedno bolj kaže sindrom Woodyja Allena. Slednji je namreč pred kratkim izjavil, da je življenje bolj ali manj zavozil, saj se je osebnostno nehal spreminjati pri svojih 14 letih. Čeprav je star krepko čez 70 let, mu v glavi še vedno špila mladi najstnik, in to vedno bolj izrazito kaže tudi Tom Cruise, zlasti svojo tipično najstniško zagledanost samega vase, ki vključuje tudi stališče, da je požrl vso pamet sveta in da to z veseljem pokaže vsem.
Tudi prav. So filmi, kjer se takšen svetovni nazor prav simpatično prilega zgodbi in do neke mere to velja tudi za morebitno novo Cruisovo franšizo Jack Reacher, ki temelji na istoimenski seriji knjig. Literarni temelji filma kažejo, da je pisatelj Lee Child razmi-
šljal precej vizualno, a ne za kino, temveč je ostal bolj v TV-formatu pravno-forenzičnih serij tipa Zakon in red, CSI in podobnih. Zato film kljub svoji klasični holivudski obrtniški izpiljenosti ne prinaša tako velikega buma in treska, kot ga napoveduje jezen Cruise na plakatu. Prej gre za premišljen in dobro narejen žanrski triler, ki pa le proti koncu premore nekaj malega akcije v slogu teksaškega rangerja ali kakšnega akcijskega video pofla iz osemdesetih.
Čeprav je premisa o osamljenem pravičniku izven sistema stara kot svet, pa je v luči dogodkov v naši državi znova precej zanimiva, saj njena dol-govečnost nakazuje na to, da je nedotakljivost bogatih barab
pravzaprav nekaj običajnega, skandiranje slovenskega naroda proti njim pa je le pokazatelj naivnosti državljanov, ki še vedno mislijo, da bo pravici kadarkoli zadoščeno. Če bi se tovrstna pravica dosledno izvajala po svetu, tudi v ZDA, potem od tam ne bi prihajalo toliko zgodb o pravičniških Robinih Hoodih, ki delujejo izven in proti sistemu, saj za takšnimi pravljicami ne bi bilo prav nobene potrebe, ker bi jih pravzaprav živeli. No, zdaj vemo. Roka pravice le še v filmih zmore doseči pokvarjene bogatine, da izropano in izkoriščano ljudstvo vsaj na nek simboličen način doživi navidezno psihološko potešitev in na ulicah da mir.
Matej Frece
' ■ ¡Lj
j oven (21.3. - 20.4.)
Teden bo zaznamovan sfinančnimi prilivi in ugodnimi povezavami. Končno boste stopili v ospredje in s svojim znanjem pomagali drugim. Na delovnem mestu bo zanimivo in zdelo se bo, da boste morali nekoliko počakati in premisliti. Narava bo vir navdiha in sprostitve. Srečen dan: četrtek.
bik i,
(21.4. - 20.5.) *
Pogovor prinese neko ravnovesje in povečano čustveno skladnost. Tako je pred vami prijeten teden in zadeve se bodo odvijale tako, kot si želite ali pričakujete. Modro bo, da sledite notranjemu smerokazu in se izrazite skozi različne
oblike umetnosti. Služba: spremljale vas bodo ugodnosti.
m dvojčka (21.5. - 20.6.)
Izzive, ki jih pripravlja življenje, boste sprejeli z odprtimi rokami. Spoznali boste, da v ljubezni lahko veliko naredite sami in se potrudili in stopili korak naprej. Romantična doživetja vam bodo dala krila in tako bo vse bolj harmonično. Na delovnem mestu se pazite pretirane površnosti.
hk rak
(21.6. - 22.7.)
Službene obveznosti vas bodo nekoliko obremenjevale. Toda konec dober vse dobro. Pomembno bo, da se boste tudi sprostili in harmonično pogledali na življenje okoli sebe. Telesu v naravni obliki dovajajte več vitaminov in mineralov. V ljubezni bo mnogo sladkih trenutkov.
w
lev
(23.7. - 22.8.)
Globoko v sebi boste našli moč in stopili korak naprej. Približali se boste ljudem in jim pomagali tako s svojim znanjem kot tudi izkušnjami. Prožnost na delovnem mestu se bo obrestovala. Nakazano je, da boste doživeli tudi kar nekaj prijetnosti in da obstaja možnost kratkega oddiha.
i devica ± (23.8. - 22.9.)
Naredili boste načrt in tako stopili v ospredje. Omenjeno vam bo uspelo na instinktiven način. Notranja odgovornost in delavnost prinašata uspehe in dodatno motivacijo. Ugodnosti bodo vezane na denarne prilive in razrešili boste nekaj, kar je v povezavi s preteklostjo. Odločno boste odšli naprej!
petek • 11. januarja 2013
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
iff. ill;

ENOČLENIK V MATEMATIKI
* pH
-■■■sí -
TROPSKA RASTLINA

SRACJE OGLAŠANJE

' ' ' A ». - . . t
.'t JI
BOG V STARI ZAVEZI
OSKRBA, NEGA
Štajerski TEDNIK
VISOKA TRAVA, KOSTREVA
SILJENJE H KIHANJU
STARA NAPOLITAN-SKA POPEVKA
MACJA DLAKA
AMERSKI PLES STEP
RENIJ
KRUŠNA MATI
ZABELA, OBEL
OBTAKNJENJE
GRŠKI BOG IZVIROV IN REK
AMERIŠKI PEVEC (JOHNNY)
PODOBA, KIP
LOMLJENJE
VZDEVEK GORANA IVANDIČA
RIMSKA 6
NASELJE V VIPAVSKI DOLINI
NAŠ KLERIKALNI POLITIK
NIZOZEMSKI SLIKAR (ISAAK)
ARHIMEDOV VZKLIK
AM. IGRALKA (MAUREEN)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRAKANTONI V ŠVICI
CEŠKI TEOLOG
RUSKI REŽISER
KRATKOVIDNOST
DAN. SAHIST (BENT)
AVSTRIJSKA
ALPSKA SMUČARKA (NICOLE)
IGRALEC
OPERA DELIBESA
ŠTEFAN TIVOLD
ZLATKO ROŠKAR
CRT DORNIK
BAHAČ
ŽENSKI PEVSKI GLAS
KDOR IZREKA ZDRAVICO
RIŽA
BERTA AMBROŽ
CLOVEKOVA NARAVA, ČUD
TANCICA, PAJČOLAN
JOLANDA ČEPLAK
VLADO EMERŠIČ
DROBNI KOŠČKI
DROBNE STVARI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GALERIJA V LJUBLJANI
KRAJ PRI ORMOŽU
NAŠ PEVEC NABER
DEL VARA
SIN SVAROGA
EVA MOŠKON
LITIJ
KOŠČEK SIRA
OGRAJEN PROSTOR OB HLEVU
AMERIŠKI ROCK PEVEC COOPER
TOVARNA V VIRU PRI DOMŽALAH
ŽENSKI SPOLNI ORGAN
PREBIVALEC VAČ
UGANKARSKI SLOVARČEK: ABAKA = tropska rastlina, manilska konoplja, ELOAH = bog v stari zavezi, HEVREKA = Arhimedov vzklik, IPE = vzdevek bobnarja Gorana Ivandica, ISRAELS = nizozemski slikar židovskega rodu (Isaak, 1865-1934), MATHIS = ameriški pevec zabavne glasbe (Johnny, 1933-2011), NAKOL = obtaknjenje, TAIROV = ruski gledališki režiser in teatrolog (Aleksander, 1885-1950).	-uegeA 'eugeA 'eiuesoi
'eonv 'H9|0H0 'H90J|s 'gjzojBAS 'H9J6A 'jeiuo 'eAeiuqojp 'jjqojp '|9A 'jegjAejpz 'ne 'is 'eoi^ei 'jej^e 'dson 'endojLU 'snn 's|eejs| 'ueA|||ns,0 'eqai}so>| '^uieqog 'qeo|3 'je^eg 'e^eqe 'wouoiu :ouAejopoA :3>INVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 12. januar 2013:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 13. januar 2013:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 14. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem
Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 15. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00,
13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 16. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva.
14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 17. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox).
PETEK, 18. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Zdravniški nasveti na Radiu Ptuj. Vsak torek po 11. uri.

tehtnica
ctr- (23.9. - 23.10.)
Čeprav boste nekoliko obremenjeni, se bodo stvari odvijale v vašo korist. Na delovnem mestu se bo našla paleta ugodnih rešitev. Čustveno se boste bolj zapirali vase in premišljevali. Ugodno bo deloval sprehod in izpolnila se vam bo srčna želja. Ključno vlogo bodo imeli tudi prijatelji.
škorpijonov strelec
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Teden, kije pred vami, bo v osnovi namenjen učenju in pridobivanju znanja. Nadaljevala se bo paleta dobre volje in delovne obveznosti prinašajo ugoden razplet. Razbrati je, da vam bodo zvezde namenjene v ljubezni in da si boste znali vzeti čas zase in za tisto, kar vas veseli.
Harmoničen teden prinaša mnogo ugodnosti v povezavi s prijateljstvom in navezovanjem kontaktov. Pričakovati je paleto znanj in možnosti za razvoj na delovnem mestu. Nekatere dogodke boste želeli prehitevati, ampak se omenjenih ne bo dalo. Pravilno bo določiti meje in pravila igre.
kozorog
(22.12. - 20.1.) '
Doživeli boste notranji mir in razcvet na duhovni ravni. Skozi omenjeno boste spoznali, da pojem resnice sega dlje. Istočasno boste predali v večnost strahove in omejitve. Imeli boste možnost blagosloviti sebe in narediti nekaj pozitivnega zase. Na delovnem mestu boste cveteli.


vodnar (1l. l. -18.2.)
Našli boste navdih in tako pogumno stopali naprej. Veliko možnosti boste imeli, da se dokažete skozi svoje delo in obveznosti. Odgovornost vam bo dala krila in obstaja veliko priložnosti za službeno dokazovanje. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni. Prijetne besede bodo balzam za dušo.
ribi
(19.2. - 20.3.)
Finančne situacije vnašajo ugodnosti in odločno boste zagovarjali svoje stališče. Na delovnem mestu bo čas obarvan v pisane barve. Nekaj več zatišja bo v ljubezni - morda boste morali vi narediti prvi korak. Seveda boste našli tudi navdih za ustvarjanje v kreativnem in umetniškem smislu.
20 Štajerski
Literarna stran
petek • 11. januarja 2013
Knjiga meseca
Vida Mokrin Pauer:
Jupi za jantar!
(69 pesmi s stvarstvom)
Pesniška zbirka prizna-
Vida Mokrin-Pauer	ng sloyenske pesnke Vide
Mokrin Pauer je izšla z le-JUPI ZA JANTAR! tnico 2012 pri mariborski
založbi Pivec in predstavlja zanimivo nadaljevanje in uresničevanja njene poetike. Zakaj ni pesničin priimek zapisan kar po angleško (Power), pomislim med branjem nove pesniške zbirke Vide Mokrin Pauer. Ze medmet v naslovu napeljuje v pisavo vzklika, presežka, energije in moči. Vse je prežeto z voljo, s pre-kipevanjem in pokanjem po šivih. Morda bi bilo smiselno reči, da je lirski subjekt v tej poeziji Power-subjekt, torej nekakšen subjekt moči in življenjske motivacije. Med avtorico in subjektom je opazna skladnost - morda se je tudi zato pesnica odločila zapisati nekaj vrstic o svojem doživetju umiranja med srčnim napadom, kar je bil povod v raziskovanja najrazličnejših območij, od meditacije, zdravilstva, hoje po žerjavici in mnogih drugih.
Tudi poetika 69 pesmi, ki hote ali nehote namigujejo na spolni položaj, pa tudi jin in jan energijsko ravnovesje, je hoja po žerjavici. Ne moremo mimo spoznanja o strašni prostorski zapolnjenosti in pljuskanju vseh mogočih dražljajev; v tej poeziji je toliko impulzov - barvnih, zvočnih, okušalnih, tipalnih!
Temu lahko dodamo še ritem, ki je vselej nekje blizu vrelišča, in herojsko prekopavanje zemlje rim. Rimati v današnjem času, ko je v očeh mnogih literarnih teoretikov rima zgolj pesniški fosil, je nedvomno dejanje suverene pesniške govorice in ustvarjalne drznosti. In čeprav je strah o izrabljenosti velik in frustracija, ki izvira iz izpraznjenosti in nemoči, vselej prisotna, sta pesnici uspeli nadgradnja in osvežitev. Kajti za to gre pri sodobni rimi - odmik od že videnega, poigravanje z vzorci, prenova starega, morda kakšen droben izrazito nov prispevek na področju te zvočne figure. Priznati pa je potrebno tudi, da je prav rima pomemben regulator hiperboliziranja, ki prevladuje skozi vso zbirko. Pretiravanje je skoraj v vsaki pesmi, pesniški horizonti so neskončni, motivi eksplodirajo na vse strani - in za bralca je potrebno neko »urejevalno« načelo. To je rima. In to je tudi dovršen pesniški ritem.
Mnogo manj »urejevalen« pa je v tej poeziji jezik. Ta je razdrobljen in večplasten. Pesnica sicer ne odkriva novih pesniških vzvodov, pa vendar je izvirna v lomljenju besed, iskanju pod- in nadpomenov. Drobljenje besed na zloge in poigravanje z najrazličnejšimi podobami iste besede ji gre še posebej dobro. Kot tudi občutek vzklične infinitezimalnosti. Število klicajev je zaradi energije te poezije in subjekta moči utemeljeno, obenem pa ima tudi prav očarljivo lastnost. Beseda pred klicajem nikoli ne deluje kot konec, rez ali dokončni verzni (miselni) zlom, temveč kot odprt odmev, nekaj, kar se v resnici ne konča. Tu je pesnici uspelo združiti mnoge fizikalne količine in poglede. Teorija kaosa in kvantna fizika sta vselej prisotni. Poezija polnih prostorov je na videz dejanje neurejenega prekipevanja, a je obenem urejena in izdelana struktura. Kvantno zaledje pa daje tej poeziji poseben čar in pridih mističnosti. Na teh točkah se tu in tam dogodi, da postane ta poezija tudi nadrealistična; prehodi iz ene materialne oblike v drugo to le potrdijo, npr. pesem za naslovom Žolna, ki bo srna. Telesne in besedne meta-morfoze so pogoste, kakor tudi nenehna čudenja.
Kajti to je tudi in predvsem poezija čudenja. Vsaka pesem prinaša kakšno. To pa izvira iz dejstva, da pesnica poezijo vendarle ob vsej resnosti jemlje kot besedno igranje, iskanje in prešerno pesniško analiziranje, ki je hrana za njeno od ustvarjanja prekipevajočo dušo. Da se lahko čudimo bralci, je jasno, da se je najprej čudila pesnica sama. Slednje pa ji je omogočila pozicija, s katere vstopa v svoj, tj. pesniški svet. Subjekt moči je namreč izrazito kompleksen. Čeprav deluje zrelo in prefinjeno, je tudi izredno otročji in otroški. Zato je perspektiva igriva, je pa tudi neobremenjena in nekateri fragmenti v določenih pesmih delujejo kot pristna izpoved iz otroške poezije.
Je pa še ena razsežnost, ki daje tej poeziji power (moč), ki jo povzdiguje in istočasno prizemljuje: ironija. Te pesmi so večkrat preprosto humorne in zabavne. Tu ni kakih višjih resnic in filozofij. Takšna je na primer pesem Kako pajkec poskrbi, da se nudistka ne prehladi, kjer že naslov pove, zakaj gre.
David Bedrač
Literarno kolo (97) • Mlada slovenska poezija - 6.
Gibanje med zbirkami
Zbirka je bila programski nastavek, ki ga je razvijal v naslednjih izdajah. V njegovih pesmih imamo opravka s pretkano pesniško samoanalizo, ki se manifestira skozi lirski subjekt, ta pa je običajno posameznik izrazitega dvoma in nihanja v stališčih.
Iz take miselne fluidnosti se porajajo pesniški svetovi, ki nihajo med življenjem in smrtjo, med pesmijo in molkom. Temeljni ustvarjalni princip je v odvzemanju in ne nadgradnji ali širjenju, kar je pesnik docela uresničil z izdajo pesniške zbirke Kot dar (2010).
Pesnica Stanka Hrastelj je slovensko sceno zaznamovala z dvema pesniškima zbirkama: Nizki toni (2005) in Gospod, nekaj imamo za vas (2009). Obe izdaji Hrasteljeve sta pesnjenje do skrajnosti uresničili v območju jezikovne igre, kjer so dovoljene številne človeške zmote in napake. Lirski subjekt funkcionira kot opazovalec, rahlo distanciran posameznik, kar mu omogoča ironično držo v odnosu do vseh odtenkov življenja: celo najbolj nevarne in grozeče življenjske situacije spremlja preko posebne jezikovne igre.
Med izdanimi pesniškimi zbirkami prve skupine pesnikov ne moremo tudi mimo treh naslovov: Čelo na soncu (2000), Vetrolov (2004) in Otok, mesto in drugi (2008), ki jih je objavila pesnica Lucija Stupica. Pesmi s trdnim poetičnim jedrom, za katerega je značilen subjekt z iščočo identiteto. Ta omogoča razbli-njanje in stapljanje z vedno novimi perspektivami posameznika in okolja. Tako postane to poezija iskanja in raziskovanja, znotraj katerih je subjekt analitičen do vseh mogočih dimenzij življenja: ljubezni, samote, žalosti pa tudi izjemnega energijskega vitalizma.
Pesnik Vid Sagadin je s prvencem Drevored (2010) pokazal na možnost revitalizacije nekaterih v literarno zgodovino vraščenih simbolov. Simbol drevesa služi pesniku kot medij za oblikovanje sveta vzporednih resnic. Gre za prepletanje notranjih in zunanjih resnic, posebnost pa je tudi v večsmernem dojemanju časa.
Pesniški svet Marcella Poto-cca se giblje v območju igre
Manj je več
(Volarič-Vincetič)
Pesnik Milan Vincetič se je rodil leta 1957 v Stanjevcih pri Murski Soboti. Ob številnih pesniških zbirkah je napisal tudi več proznih del in radijskih iger, najdemo ga v uredništvih revij Sodobnosti in Mentorja, je dobitnik številnih priznanj in nagrad, med njimi gotovo izstopajo nagrada Prešernovega sklada, Veronikina in Jenkova nagrada ter Čaša nesmrtnosti.
A vse to ni toliko pomembno kot pesnikova iskrena naklonjenost liričnemu in pesniško lepemu. Že od začetka je naklonjen kratkim oblikam in zgoščenim strukturam. Tako je za posamezno pesniško zbirko
med individuumom in kolektivom. V pesmih opazimo lirski subjekt, ki se zaveda, da je le »črv« v »svoji slivi«, vendar kljub majhnosti in neopaznosti hrepeni po vlogi v širšem kolektivu. Še najbolj je tako poetiko pesnik zastavil v pesniški zbirki Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (2005), kjer že z naslovom ruši meje med patološko prilagodljivostjo skozi simbol ovce, ki se hoče zliti v »ovčjost« (nekritični duh kolektiva) do ne-slutenih razsežnosti. Po drugi strani pa ga ovirajo psihoanalitični stebri nagonskega jedra, ki želijo uresničiti jaz v smislu lastnih potreb. Tako gre za odpiranja nekaterih vprašanj, ki izhajajo iz razmerja med prilagodljivostjo družbi in ohranjanjem lastnega bistva. Zanimiva je tudi njegova pesniška zbirka Via Francigena (2011).
Po takšni logiki je strukturi-rana tudi pesniška percepcija sveta, kakor ga dojema lirski subjekt v poeziji Klemna Piska, le da gre za posameznika v odnosu do širšega zgodovinskega tkiva. Ta pa nikakor ni logična družbena danost, ki jo posameznik pridobi skozi izobraževanje, pač pa gre za zgodovino kot prostor izrazite individualizacije in s subjek-tivizmom pogojene interpretacije. Zgodovina je v teh pesmih osebni konstrukt, saj jo vsak vidi in miselno manifestira po svoje. Idejna zasnova, ki svojo najbolj očiščeno in dovršeno obliko dobi prav v pesniški zbirki Visoko in nagubano prapočelo (2000), izhaja tudi iz globoke zavezanosti igri jezika in fascinaciji nad novo vitalnostjo jezikovnih struktur.
Pesniška zbirka Knjiga o razbitem času (2001) pesnika Roberta Titana Feliksa prinaša pesniško izkustvo dvoma. Toda to ni dvom obremenitve in ustavitve subjekta, pač pa dvom kot osrednje življenjsko gibalo. To je poezija sunkovitih retoričnih vprašanj, ki s kopičenji ustvarjajo posebno
značilno, da skozi vse pesmi teče določena zunanja zgradba pesmi. V zadnji, leta 2012 izdani, pesniški zbirki Stajanke je tako enotna oblika vseh pesmi - dve kitici po tri vrstice, torej šestvrstičnice. Pesnik je ob najnovejši pesniški zbirki objavil še zbirke: Zanna (1983), Arka (1987), Finska (1988), Tajmir (1991), Divan (1993), Tanin (1998), Balta (2001), Lakmus (2003), Raster (2005), Retuše (2007) in Vidke (2009).
Je pa pri Vincetičevi poeziji razmerje med zunanjo in notranjo obliko nekoliko drugačno. Če je Volaričeva poezija najprej formalni okvir, potem Vincetič
zvočno igro in sliko sveta, v katerem je posameznik, ki hoče biti uresničen, zadovoljen, srečen, vendar mu to skozi koncept življenjske nedokončno-sti docela nikoli ne uspe.
Poezija Gašperja Maleja se najbolje odslikava v pesniških zbirkah Otok, slutnje, poljub (2004) in Rezi v zlatem (2009), ki sta zelo reprezentativni za to pesniško generacijo, saj subjekt v njiju vrta v najgloblje jezikovne plasti in išče nove jezikovne dimenzije. V tem, kar utrujajočem početju lirskega subjekta se odražata tudi ustvarjalna razklanost med izrazno osamitvijo (avtopoetičnostjo) in poetično »družabnostjo«, zlitostjo s skupnim pesniškim jedrom te generacije.
Gregor Podlogar je pesniški svet zgradil na konceptu dojemanja poti - v vseh mogočih pomenih in dimenzijah: pot kot statičnost, s katero se posledično uresničuje pasivnost navzven in meditacijska aktivnost navznoter, ter pot v fizičnem smislu, torej v opazovanju in analizi tistega, kar je zunaj in naokrog. Še zlasti se je taka drža izoblikovala v zbirkah Milijon sekund bliže (2006) in Vesela nova ušesa (2010). Nagib h kratkim formam, ki delujejo kot razbiti fragmenti, številni miselni preskoki in predahi v ritmu pa izkazujejo avtorjevo navduševanje nad (ne)močjo jezika, s katero se poigrava do te mere, da postopoma izoblikuje povsem nov jezikovni univerzum.
Tega je s svojim prvencem Mož s petimi podplati (2010)
izhaja iz vsebinskega navdiha. V tem primeru je preplet med eno in drugo plastjo pesmi večji. Tudi ugotavljanje, kaj določa kaj in kaj je bilo najprej, je bolj zahtevno. Pesnik običajno v prvih verzih zastavi neko idejo, ki jo nato razvije, v zadnjih verzih pa povzame. Pri tem je jezikovno iskriv in igriv. Na tako majhnem obsegu pesmi dela prave besedne čarovnije. Pa še prostor za množico imenitnih stilnih prijemov ostane. Verzi so tako pogosto odprti, veliko je asociativnih preskokov, veliko zvočnih figur, med katerimi gre izpostaviti nekatere samo-glasniške in soglasniške stike, glasovne soseščine in »nenamenske« rime.
In čeprav je pesem kratka, pesnik zmore ob impresijo, ki jo ujame v pesem, dodati še nekaj več. Velikokrat mu uspe kar cela »zgodba«, širša podoba, pri
izoblikovala tudi pesnica Tina Kozin, katere osrednja poetika se napaja prav v igranju z jezikom. Nove razsežnosti se skrivajo v plastenju jezika, v nadin podpomenih, v zabrisih in razjasnitvah pomenov, v ena-kopisnicah vseh mogočih vrst, ki jih lahko beremo tako ali drugače. Že naslov nakazuje na to - lahko bi šlo za števnik pet, lahko pa tudi za pridevnik, ki je nastal iz glagola peti.
Posebna, prepoznavna pesniška dikcija je tudi v poeziji Barbare Pogačnik, v njenih zbirkah Poplave (2007) ter V množici izgubljeni papir (2008), ki se napaja iz samosvoje drže subjekta. Ta je obremenjen s težo domače in svetovne poezije in njene hiperprodukcije, obremenjen s predhodnimi jezikovnimi in stilnimi vzorci in z morebitnim spoznanjem, da se bo težko dokopati do nove izrazne lepote. Če je poetika teh pesmi obremenjena in v večnem strahu pred že videnim, je na njeni površini posebna jezikovna svetloba, ki bogati z novimi metaforičnimi učinki in s simbolnimi legami.
S tremi pesniškimi zbirkami v sicer obsežnejšem opusu je sodobno poezijo zaznamoval tudi pesnik Andraž Polič, in sicer z deli: Zrcala na razpotju (2004), Na prvem tiru (2008) in Hoja (2010). Lirski subjekt je v nenehnem gibanju, pri čemer potekata dve vzporedni potovanji, hoja zunaj in hoja po oz. v sebi. Največkrat gre za intelektualno naravnanega posameznika, čigar osnovni življenjski pogon izvira iz spopada med utrujajočim racionalizmom in navdušujočo emocionalnostjo.
Pesniški svet Jake Koširja je postavljen v nekatere tradicionalne pesniške modele, zlasti v tradicijo soneta. Pri tem išče nove možnosti pesniškega uresničevanja prav skozi stare oblikovne modele. Lirski subjekt v njegovih pesmih je zazrt v lepoto in čisto estetiko. Pri tem ga vodi posebna duhovna transcendenca, opazni se tudi nekateri religiozni in filozofski toni. Vzdrževanje tenkočutne razdalje med tradicionalnim in novim pesniškim modelom avtor najboljše uresniči v dveh pesniških zbirkah: Nežnost (2004) in Srečanje z angelom (2008).
David Bedrač
tem pa tematsko kroži zlasti po ljubezenski tematiki, tiplje pa tudi po sferah smrti in minljivosti, pesniškega ustvarjanja in zavezanosti besedam - še zlasti v najbolj aktualni pesniški zbirki Stajanke je uspel široko tematsko področje v pesmih zbrusiti in pripeljati na raven vrhunske dovršenosti.
Morda, takole za občutek, ena od kratkih pesmi iz zbirke Stajanke: »Spet in spet zapet royal / me zvesto pretipkava, / se prereka in znoji // med lisice in gazi, / ki jih vejejo snegovi / nekje med bomo in bili.«
Vsekakor poezija Milana Vin-cetiča dokazuje, kako malo besed je potrebnih za imenitno li-riko, po drugi strani pa potrjuje bogastvo in širino slovenskega jezika.
David Bedrač
Literarni dvojčki - 53
petek • 11. januarja 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
V spomin Adeli Bombek
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Županov prednovoletni sprejem; Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije; Zdravko Zamuda, dobitnik posebnega priznanja Turistične zveze Slovenije; Benka Pulko novim izzivom naproti; Razstava Od pekla do pekla v Miheličevi galeriji na Ptuju; Dobrodelna prodajna razstava slik Marije Gregore; Glasbeni večer harfistke Tine Žerdin; Navdušujoč glasbeni nastop Klape Galešnik s Hvara; Obiskali so nas sveti trije kralji; Z glasbo v sobotni večer.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
¿fiietoc www.radio-ptuj.si
Draga Ada, brez trohice pretiravanja lahko rečem, da si štejem v čast, da sem bil več kot štiri desetletja tesno povezan s Tvojo življenjsko potjo. Spoznal sem Te sredi šestdesetih let, ko me je po spletu okoliščin »naplavilo« na Ptuju. Po končanem študiju sem namreč pričel pripravništvo v enkratni pisarni treh odvetnikov, v kateri je bil prvi med enakimi sloviti Franjo Alič. Slednji me je brez zadržkov, vsak dan znova, metal v vodo, povedano z bolj jasnimi besedami, pošiljal na obravnave, nekatere za nebogljenega začetnika zdaleč prezahtevne. Tako je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj se bom znašel pred Tvojim obličjem.
Že po nekaj razpravah, na katerih si bila nesporno suverena gospodarica procesa, sem spoznal, da si strokovno izredno podkovana in da prav dobro veš, kam moraš zadevo usmerjati, da boš prišla do
pravilne rešitve. Hkrati pa so Te krasili skromnost, spoštljiv odnos do strank in nedvomen občutek za pravičnost. Nikoli se niti za hip nisem bal, da boš moje pomanjkljivo pravniško znanje izkoristila v škodo moje stranke, popolnoma sem Ti zaupal, da se bo vse končalo tako, kot je prav.
Kmalu sva se zbližala, zlasti pa potem, ko sem čez dve leti postal Tvoj kolega. Zame si postala »milostna gospa«, gospa v najžlahtnejšem pomenu besede, in to že takrat, ko smo bili vsi po vrsti tovariši in tovarišice.
Dovoli, da Te spomnim na znameniti »kafe klub«, katerega člani smo bili v tistih časih prav vsi sodniki in sodnice. Tvoja pisarna je bila tista, v kateri si nas sleherni dan velikodušno, potrpežljivo prenašala v času malice. »Kafe klub« zveni dokaj slabšalno, kot bi se v njem pila zgolj kava, a je bil veliko, veliko več, saj smo v njem pojedli bolj ali manj skromen sendvič, se sprostili med obravnavami ali siceršnjim delom, kdaj pa kdaj gnali vsak svojo, razdrli kakšno šalo, razvozlali marsikatero pravno vprašanje, ki je žulilo zdaj enega, zdaj drugega izmed nas.
Ko si v letu 1981 odšla na Višje sodišče v Mariboru, je za Teboj ostala velika praznina, kije nihče izmed nas ni mogel zapolniti, in lepi običaj, naše izborno kolegialno druženje je sčasoma zamrlo.
V zvezi z odhodom se živo spominjam besed že omenjenega odvetnika Aliča, s katerimi je Tvoje sodniške kvalitete koval v zvezde, s čimer je želel poudariti, da si bila povsem upravičeno izbrana v vrste elitnih inštančnih sodnikov. Kot višja sodnica si nato delala vse do upokojitve v letu 1996. Ker si bila za sodnico na Ptuju izvoljena že leta 1959, je moč zlahka ugotoviti, da si zahtevno delo sodnice opravljala celih sedemintrideset let.
Ko sem pričel obiskovati vaš dom, sta živela še oba Tvoja roditelja in zvesti mož Ivan, brata Silvo in Marjan pa sta spletla družinski gnezdi daleč stran od Ptuja. Mati in oče sta bila vedno prijazna in iz njiju je vela plemenitost. Vse tako kaže, da si slednjo v veliki meri podedovala tudi Ti in jo, v to ne gre dvomiti za en sam hip, v polni meri prenesla na svoje tri otroke: Jernejo, Matejo in Blaža. Upravičeno si bila ponosna na njih. Da, da, pogosto pravim, da je skorajda vse v genih, v tem, kar prinesemo na svet.
Vaš dom je bil poln topline, ki je imela svoj izvor v srčni dobroti in medsebojni ljube-
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
zni. Kako močna je bila ta, je razvidno iz tega, da sta oba brata izkoristila malodane vsako priložnost in prihitela na Ptuj, kjer sta, kot se sedaj moderno reče, napolnila svoja »akumulatorja«.
Draga Ada, iz kakšnega testa si bila, nedvoumno priča to, da si ljubila rože, pesem, glasbo in naravo, zlasti planine. Kljub temu da si s hojo nista bili najbolj na roko, niti po celodnevnem vandranju po vrhovih nisi z eno besedico potožila, da Ti je hudo, le korak je bil vedno krajši in počasnejši. Bila si tako rekoč šolski primer, da po planinah vodi volja.
V soboto, 5. januarja, si odšla na dolgo pot z rogozni-škega pokopališča, na pot, s katere se žal še nihče ni vrnil. Z izbranimi besedami sta se od Tebe poslovila najina kolegica Božena in zet Mitja. Bil je čudovit sončen dan, kot da bi se ti narava želela oddolžiti za Tvojo brezmejno ljubezen, ki si jo gojila do nje.
Še bi Ti kaj napisal, a se bojim, da bo urednik dejal, da ne poznam mere.
Vedi, da Te bomo vsi, ki smo Te poznali, zelo, zelo pogrešali. Prejmi poslednji pozdrav! Tvoj vdani
Rudi R.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka a popustom najcenejši na Ptuju.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 11. januarja 2013
(R RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	j
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD g
-	KREDITI NA POLOŽNICE	f BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 11.1.
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Božična prireditev v Voličini 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Selce - Čas okrog Božiča 19:35 Duhovna oaza 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:10 Utrip iz Ormoža 22:10 Glasbene novičke z ingrid 23:00 Video strani
TV
www.siptv.si
NEDELJA 13. 1.
00:00 Video strani 8:00 ŠKL
9:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina 10:00 Glasbene novičke z Ingrid 10:40 Ptujska kronika
11:00 Srečanje ljudskih pevcev v Lancovi vasi
13:00 Novoletni koncert na Polenšaku
14:40 Glasbeni utrinki
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev
16:30 Glasbene novičke z Ingrid
17:00 Mesečna kronika iz Občine Destmik
18:30 Selce - Čas okrog Božiča
20:00 Starše - Dobrodelni Štefanov koncert 2.del
21:20 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Orfejčkova parada Ptuj 2012 - 2. del 9:15 Glasbene novičke z Ingrid 10:00 Selce - čas okrog Božiča 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 19:00 Duhovna oaza 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:15 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani
PONEDELJEK 14. 1.
00:00 Video strani 8:00 Revija pihalnih godb 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Srečanje ljudskih pevcev v Lancovi vasi 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
PTUJSKA TELEVIZIJA

Petek 11.1,
3:00 DnevrikTV Maribor - pcrn. ""iKuhinjica-pon.
jO Ptujska kronika-pon. 0:20 Modro-non.
Reci 7V Ormoi 5:35 Kumrjica
6:00 Dnevna oaza -14. oddaja - pon. 7:00 Povabita na kavo - pon. 7:35 Cista umetnost -15. oddaja - pon. 8:20 Ptujsko odrsko deske - 11. oddaja -!Q>00 Piujska kronika - pon. 20,20 Sport(no)-13. oddaja -p ki. 21:00 Ptujske odrske deske -11. oddaja -2130 Hoto scena-17. oddaja por, 21:50 Regi HI Gorišnica - pon.
Sobota 12.1.
1:00 Ptujska kronika-pon 0:00 Dulinvna oaza -14. oddaja - pon. lodro - pon.
______mljainmi-13. oddaja-pon.
2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Ren IV Ormož 5=15 Ml
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 13.1.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhinj ica
10:10 Duhovna oaza -14. oddaja - pon. 11:00 Ptujske odrske desko - TI. oddaja - pon. 13:10 Pregled tedna-jon.
13:25 Zemlja in mi -13. oddaja - pon. i3E]Spor£(no)-13. oddaja-pon. 15:00 Prodajno okno 15:15 Gostilna pr Francet -12. oddaja pon. 18:00 Ptujska kronika - por
20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Kultura na dlani -12, oddaja - pon. 20:50 Spoit(no)- pon.
8=00 Ptlf 8:00 ~ "
ica - pon. la kronika - pon
Jta kronika -por. 12D cisfj umetnost - iS. oddaja - pon. 8:35 Pred od tedna - non.
Mki biser v Atlantiku-pon.
20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zemlja in mi-13. oddaja-pon. 20:55 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 21:25 Ptujsko odrsko deske -11. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon.,
21:25 Hoto scena -17. oddaja-pon. 21:45 Duhovna oaza -14. oddaja - pon.
Ponedeljek j4.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kjhinjica - pOFt. 9:50 Modro-p. 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo-pon 17:35 Pregled tedna
19:30 Mura na dlani-12. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 20:25 Epk napovednik -11. oddaja - pon. nato scena -17. oddaja-pon. ;port(no)-13. oddaja-pon. ista umetnost-15. oddaja-pon.
www.petv.tv
I ™	I..- -s\ Spi«Hj8toBaslafckttiifiit3T2iiiS10LTV
PTUJSKA TELEVIZUA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
0PELC0RSA1.212VC0MF0RT	2002	2.350,00	SERVO VOLAN	BELA
TOYOTA SOL COROLLA VERSO 2.2. D-4D	2007	7.800,00	1. LASTNIK	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.4iX-LINE	2002	1.990,00	PREVOZ. 82.000 KM	KOV. BORDO
VOLVO C301.6 TD	2007	8.250,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCIDYNAM. LUX	2004	4.250,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. BORDO
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	11.400,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET LACETTI 1.416V SE	2009	5.390,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT INITIALE VES SATIS 3.0 V6 DCI	2004	3.990,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULTTHALIA 1.416V EXPRESS.	2003	2.350,00	KLIMA	RDEČA
CITROEN XSARA1.4i SX	2001	1.990,00	1. LASTNIK	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.4i SX	2005	4.150,00	1. LASTNIK	Črna
CITROEN XSARA PICASSO 1.816V SX	2001	1.990,00	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN TOUAREG 4X4 AVT.	2004	10.700,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SIVA
CHEVROLET KALOS1.2 DIRECT	2006	3.450,00	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
CITROEN DYNAMIQUE C4 PICASS01.616V VTI	2010	10,400,00	1. LASTNIK	KOV. SREBRNA
NISSAN COMFORT ALMERA TIN01.816V+PLIN	2001	3.090,00	PLIN	KOV. SV. ZELENA
FORD FIESTA 1.3Î SUN EDITION	2003	3.350,00	1. LASTNIK	KOV. ZLATA
AIXAM EVOLUTION 400	2000	2.700,00	EL. STEKLA	KOV. BORDO
FIAT MULTIPLA 1.616V SX 100	1999	1.950,00	KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.9 SDISIGNO	2002	3.120,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O pMiklavž c.e.0.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TOI AVANT MULTTTR0NIC	2009	17.990,00	ALU PLATIŠČA	SREBRN
BMW318DUMUZINA	2008	12.4S0.00	ALU PLATIŠČA	ČRNA
BMW318DKARAVAN	2009	12.990,00	CONFORT	K0V.SIVA
CITROEN C3 PICASS01.416V	2009	8.400,00	CONFORT	BELA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2010	9.980,00	CONFORT	SREBRN
CITROEN C 8 2.0 HDI	2007	7.380,00	AVT. KUMA	K0V.M0DRA
LANCIA DELTA 1.6 MULTUET	2010	10.680,00	PLAHN0	K0V.SIVA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2010	13.350,00	AVT. KUMA	BELA
PEUGEOT 308 SW 1.6 HDI	2009	8.480,00	AVT. KUMA	K0V.ČRNA
PEUGEOT 50081.6 HDI	2010	12.680,00	PREMIDM	K0V.BAK.SIV
RENAULT ESPACE2.0 DCI EVOLUTION	2009	10.990,00	CARMINAT	K0V.SIVA
SEAT C0RD0BA 1.4	2009	5.680,00	KUMATR0NIC	RDEČA
TOYOTA VERS0 DYNAMIC D4D	2010	13.650,00	AVT. KUMA	K0V.SVEM0DRA
VW GOLF IV 1.4	2001	2.790,00	KUMA	K0V.ZLATA
VW GOLF V11.6 TDILIMUZINA	2010	10.880.00	C0NF0RTUNE	BELA
VW PASSAT KARAV.1.9TDI	2008	10.250,00	AVT. KUMA	BELA
VW PASSAT 2.0 TDIKARAVAN	2009	9.980,00	C0NF0RTUNE	SREBRN
Do konca februarja -20% gotovinski popust
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. AKCIJA - 20 % POPUST NA PRODAJO IN IZPOSOJO POROČNIH OBLEK. SALON BARBI, MALA VAS 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
RADIOPTUJ
89,8-98,£'l0473
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM telico, težka 600 kg, in bikca, 300 kg. Tel. 041 582 437.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, žagovino ali skobljance. Tel. 051 890 761.
KUPIMO mlado brejo kravo ali telico, lisaste pasme, simentalko. Tel. 041 513 621, po 16. uri.
PRODAM dve telici simentalki, pašni, po izbiri, in eno teličko, staro 6 tednov, simentalko ter seno, možna menjava. Tel. 031 840 282.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 120 kg, prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 150 in 1 70 kg. Tel. 040 842 407.
KUPIMO krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Tel. 040 727 779.
PRODAM svinjo, 250 kg, in 4 prašiče, 80 kg. Tel. 041 789 914.
PRODAM dva prašiča, težka okrog 150 kg. Tel. 031 210 586.
BELE koši, težke 4 kg, po 4 € za žival, naročila po telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM dve svinji 250 in 150 kg domače reje. Tel 02 776 04 11.
NEPREMIČNINE
ÎsmI
SMInepremičnine
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju
Arbajterjeva, 1,5 sob., gr. l. 1982, III. nad., 44,80 m2 pov., povečano za balkon, obnovljeno,
PC 55.000 €._
Kraigherjeva, 3 sob., gr. l. 1979, IV. nad., 81,87 m2 pov., z zaprtim
balkonom, PC 65.000 €._
V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V OKOLICI Ptujske Gore prodam 140 arov gozda in 30 arov travnika, primerno za vikend. Cena 10.000 €. Tel. 041 234 031.
PRODAM 2,8 ha gozda: hrast, jesen, akacija. Bližina Ptuja na ravnici. Tel. 041 588 137.
PRODAM gradbeno parcelo v velikosti 18 arov ali dve manjši na Ptuju, bližina šole, Ljudski vrt oz. Vrtec Ro-goznica. Tel. 041 588 137.
TRISOBNO stanovanje v pritličju na Ptuju dam v najem. Tel. 051 686 845.
DOM STANOVANJE
ODDAM delno opremljeno 2-sob-no stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem, internetom in kabelsko TV. Tel. 041 428 673.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
petek • 11. januarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
SPOMIN
Danes, 11. januarja, je deset let, odkar nas je zapustila
Angela Arnuš
IZ KICARJA 103
Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in ohranjate spomin na njo.
Tvoji najdražji
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem zimskem večeru utrujena za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Amalije Vidovič
28. 5. 1930-2. 1. 2013 IZ VELIKE VARNICE 24
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter dar za cerkev.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku Ediju Vajdi za molitev in opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem križev in prapora, zastavonošu ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi tvoji
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
9. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Viktor Kelenc
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
Čebelice, čebelice, kje moje ste prijateljice.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi sina, moža, očeta, dedka in brata
Viktorja Ivančiča
IZ PLACEROVCEV 16
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen obred, cerkvenemu zboru, Čebelarskemu društvu Gorišnica, govornikom, pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem iskrena hvala!
Njegovi najdražji
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
V SPOMIN
9. januarja je minilo 5 let, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi
Franc Petrovič
IZ TRNOVSKE VASI 9
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Žalujoči: tvoji najdražji
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel. Smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili.
Smrt je hotela, te prezgodaj nam vzela. Za vse, kar storil si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, očeta, strica, botra, tasta in dedka
Milana Rašla
IZ GRAJENŠČAKA 37
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izražali čustveno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Lahu, govornici, pevcem, pogrebnima zavodoma Maher in Jančič ter za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi, ki smo te imeli radi
OBVESTILO
Na spletni strani Osnovne šole Markovci in Občine Markovci je objavljen poziv za vpis otrok v nov vrtec s 1. 3. 2013. Rok prijave 18. 1. 2013.
Veseli s teboj smo živeli, vse drugače je, odkar te več ni, ostala je le praznina in spomin na srečne dni.
V SPOMIN Francu
Štumbergerju
10. 1. 2008-10. 1. 2013 IZ MEDRIBNIKA
Čeprav odšel si, v naših srcih vsak dan si z nami in spomin nate ne bo zamrl.
Tvoji najdražji
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica in botra
Janeza Rojka
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 46 A
23. 6. 1938-29. 12. 2012
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju UKC Maribor in Splošne bolnišnice Ptuj za opravljene zdravstvene storitve. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogreb, duhovniku patru Emilu za opravljen obred svete maše, gospe Mariji Zorko za molitve, nosilcu križa, nosilcema zastave občine Dornava in prapora Društva upokojencev Dornava ter govornici Anici Vrabl za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Mira in sin Dušan
z družinama
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in življenjske sopotnice
Marije Laura
IZ GAJEVCEV 44
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govornicama Mariji in Anici za ganljive besede slovesa ter podjetju Mir. Velika hvala medicinskemu osebju kirurškega oddelka Bolnišnice Ptuj, še posebej dr. Veliuu Skenderju za vsa prizadevanja in trud ter lajšanje trpljenja moji mami.
Žalujoči: hčerka Mira z družino in Janez
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli... (A. M. Slomšek) Novoletno jutro nam je prineslo najbolj žalostno sporočilo v življenju. Naša nenadomestljiva mama, babica, prababica, sestra, svakinja, teta, botra in tašča, najstarejša občanka občine Hajdina,
Helena Brodnjak, roj. Kampi
Z ZG. HAJDINE 55
je na pragu novega leta, le devetnajst dni pred petindevetdesetim rojstnim dnevom, zaspala svoj večni sen. Nikoli je ne bomo pozabili...
ZAHVALA
vsem, ki ste se prišli poslovit od naše ljubljene mame Lenike, vsem, ki ste nam osebno ali pisno izrazili svoje sočustvovanje in izkazali spoštovanje pokojnici, hvala za čudovito cvetje in vence, za plačane sv. maše, za premnoge svečke, ki jih bomo v spomin na vse Vas še dolgo prižigali na grobu, v katerem je našla svoj poslednji dom ob Kamplovih prednikih, očetu Janezu Brodnjaku in teti Ani Kampl, hvala farnemu župniku, gospodu naddekanu Marijanu Feslu, za opravljen pogrebni obred, nečakinji Anji Brodnjak za občuteno predstavitev babičine življenjske poti, prijateljici Miri Smolej iz Kranjske Gore za izbrane misli zahvale, pevcem za mamine najljubše pesmi in trobentarju za žalostinko, zastavonoši, praporščaku in gasilcem PGD Hajdina za uniformirano spremstvo na pogrebu ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala množici sorodnikov, znancev, prijateljev, sovaščanov, sodelavcev, ki ste bili z nami na naši najtežji poti.
Milan Brodnjak v imenu bratov Ivana, Franca in Maksa, sester Cvetke Papst in Marjane Tkalec ter strica Maksa Kampla in njihovih družin
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Bolečine težke si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. Počivaj mirno, mirno spi v zemlji, ki jo ljubila si. Spi ... Tiho in brez skrbi ...
ZAHVALA
vsem, ki so se nam z lepo mislijo in dejanjem pridružili ob zadnjem slovesu naše zlate žene, mamice, babice, tašče, sestre in tete
Anice Drevenšek
S POBREŽJA 33 A
22. 6. 1947-21. 12. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani, jo obiskovali in ji vlivali pogum. Iz srca hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, z nami delili žalost in bolečino ter nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, zastavonošem in govorniku g. Šeguli za poslovilne besede. Prisrčna hvala njenim bivšim sodelavkam iz Lekarn Ptuj za izkazano spoštovanje. Posebna hvala sodelavkam kolektiva Prodajalne Žerak Majšperk, Videm in Podlehnik ter kolektivu Tames iz Ptuja.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat hvala!
Njeni najdražji: mož Ciril, sin Danilo in hčerka Sonja z družinama
Ptuj • Obisk iz Avstralije
Danica in Silvo sta povezana z domovino
Foto: M. Ozmec
Silvo in Danica Štern v jedilnici svojega drugega doma v Hajdošah, kjer sta preživela praznične dni
Po treh letih sta se čez praznike vrnila v domovino Danica in Silvo Štern, ki živita v avstralskem Melbournu, Štajerskega tednika in poslušalca Radia Ptuj. Obiskala sta nas že pred prazniki, a smo se dogovorili, da se njunem drugem domu v Hajdošah.
Silvo Štern je bil rojen v daljni Avstraliji očetu Ivanu, Slovencu z Zgornje Polskave, ki je odšel s trebuhom za kruhom leta 1950: „V Avstraliji je oče spoznal mojo mamo Jelko, ki je po rodu Irka, ustvarila sta si družino, v kateri smo rojeni trije otroci: starejša sestra, mlajši brat in jaz, ki sem se rodil leta 1958. Ko sem bil star deset let, je oče, ki ga je mučilo domotožje, prišel v Slovenijo na dopust, pozneje pa se je odločil, da se za vedno vrne domov. Ker sta mati in sestra želeli ostati v Avstraliji, oče pa se je z mano in bratom leta 1970 vrnil v Slovenijo, se je družina žal razbila. Oče je imel v Dravogradu še sestro in mamo, zato smo se za nekaj let naselili pri njih, potem pa je oče v Slovenj Gradcu kupil hišo in se poročil s sedanjo ženo. Ker pa ga je vleklo nazaj v rojstne kraje, je kupil manjšo hišo v Hajdošah, jaz pa sem ostal pri stari mami v Dravogradu, kjer sem končal osnovno, pozneje še ekonomsko srednjo šolo, nato pa sem šel v vojsko."
Kako pa ste spoznali Danico?
„Ko sem se po vojski preselil v Hajdoše, sem se zaposlil v Tamu, kjer je delala tudi Danica. Spoznala sva se leta 1981 v gostilni pri Čelanu, kjer so imeli vsako soboto zabave. Nekaj let sva živela na koruzi, leta 1982 se nama je rodil sin Benjamin, nato pa sva se leta 1985 poročila. Ker sva živela pri starših, sem predlagal, da greva živet v Avstralijo. Navezal sem stike s sestro v Melbournu, prodal starega fiča, da sem si lahko kupil letalsko karto, in januarja 1986 odpotoval v Avstralijo. Kmalu sem uredil, da je lahko za mano prišla tudi žena Danica s sinom. Ker sem v Tamu delal na obračunu osebnih dohodkov, mi je kmalu uspelo najti podobno službo tudi v Melbournu, kjer sem delal na obračunu plač v tekstilni tovarni. Danica je sprva ostala
leto dni še doma, živela sva v najetem stanovanju, pazila je Benjamina in pridno obiskovala brezplačne tečaje angleškega jezika. Ko je Beno šel v prvi razred, si je tudi Danica uredila zaposlitev, tako da sva imela že več denarja, preselili smo se v boljše stanovanje in po treh letih sva že privarčevala toliko, da sva imela za polog in sva si pričela graditi svojo hišo."
Tam so torej plače precej višje od naših?
„So. Če imaš svoj poklic, je povprečna plača od 700 do 800 avstralskih dolarjev na teden, torej mesečno blizu 3000 dolarjev, torej več kot 2000 evrov, saj se plačajo tudi vse nadure."
Vsaka tri leta se vračata v domovino. Kaj pa po upokojitvi, se bosta vrnila za vedno?
„Ne veva še povsem, verjetno se za stalno ne bova mogla vrniti zaradi sina, ki se je tam poročil in ima svoje prevozniško podjetje, jaz že 22 let delam kot menedžer v podjetju, ki izdeluje krste in žare, pa tudi Danica ima dobro službo, saj dela v kontroli kvalitete v tovarni Nestle. Zagotovo pa bova po upokoji-
tvi čez poletje preživela več mesecev tukaj v domovini, poleg tega pa oba zelo rada potujeva po svetu."
Kako pa prenašate visoke temperature v Avstraliji, kako ste preživeli predlanske velike požare?
„S temperaturami nimava posebnih težav, saj so delovni prostori klimatizirani, je pa bilo hudo predlani, ko so v okolici Melbourna divjali hudi požari, kakih 30 km od našega doma, in je bilo okoli 170 mrtvih. Sicer pa lahko tam, kjer delovni prostori še niso klimatizirani, delavci odidejo domov, ko temperatura doseže 35 stopinj Celzija. Poleti, ko je čez dan vroče tudi prek 40 stopinj, uredijo delo tako, da začnejo zelo zgodaj, še pred peto uro, in gredo domov še pred poldnevom. Zunaj pa čez poletje gradbena dela ne potekajo."
Kaj pa prehrana, je velika razlika med slovensko in avstralsko kuhinjo?
„Neke velike razlike ni, lahko pa rečem, da je kakovost hrane v Sloveniji danes zelo dobra. To, kar smo pred leti lahko videli le drugod, je sedaj na voljo tudi tu. Skoraj v
vsaki trgovini lahko kupiš sveže meso vseh vrst, ribe, školjke in rake, na voljo je cela vrsta kruha in pekovskih izdelkov, da ne govorim o sadju in zelenjavi iz celega sveta, pa še ceneje je kot v Avstraliji."
Koliko pa vas velja letalska vozovnica za let v domovino?
„Kar precej: povratna vozovnica stane na osebo okoli 2000 evrov, ker je bil praznični božični čas, pa sva tokrat morala za vsako povratno vozovnico odšteti celo blizu 2500 evrov. Sicer pa je vse odvisno tudi od letalskega prevoznika in od letnega časa, čez poletje so poleti precej cenejši."
Vemo, da v Avstraliji redno berete Štajerski tednik in poslušate Radio Ptuj, saj pogosto slišimo, da se oglaša Danica iz Melbourna, ki pozdravlja Marto in njene v Dražen-cih.
„To je res. Na Štajerski tednik sva redno naročena, in ko pride, ga vsi z veseljem preberemo, tako da nama to pomeni nekakšno vez z domovino. Redno pa poslušava
kjer sta redna naročnika slišimo po novem letu na
tudi Radio Ptuj, najpogosteje nočni program, SNOP, ki se po avstralskem času prične okoli osmih zjutraj. Včasih pa se zbudiva ob petih zjutraj, da lahko poslušava še Orfejčka ali v petek Z glasbo do srca. Doma spremljava program Radia Ptuj po internetu, ko se peljeva v službo, pa po telefonu. In doma imamo zvočnike napeljane po vsej hiši, tako da lahko povsod poslušamo program Radia Ptuj. Ko je konec Jutranje budilke, smo včasih pri kosilu."
Kakšna pa je primerjava med Slovenijo in Avstralijo, smo še daleč za njimi?
„Morava reči, da je napredek v Sloveniji vsekakor zelo velik. Prvič sva se vrnila domov po 15 letih življenja v Avstraliji, leta 2001, in tedaj je bila razlika res zelo velika. Sistem se je povsem spremenil, hiše na podeželju so bile urejene, zgrajenih je bilo veliko novih, sodobnih hiš in skoraj pri vsaki hiši sta bila dva avtomobila. Od tedaj prihajava domov vsaka tri leta in lahko rečeva, da je do lanskega leta šlo življenje v glavnem na boljše. Zdaj pa se kriza čuti tudi v domovini. Ljudje postajajo nezadovoljni, pojavile so se demonstracije, to, kar sva slišala včeraj o protikorupcij-ski komisiji, pa je naravnost neverjetno. Resnično se bo-jiva, kaj bo s Slovenijo, ko se bova leta 2015 spet vrnila, resnično se bojiva za usodo domovine, saj vsi napovedujejo neke spremembe. A upam, da bodo prevladale trezne rešitve."
M. Ozmec
Črna kronika
■ V	■	I iVlVV
Trčenje v križišču
7. januarja okoli 7.20 je 28-le-tni moški iz okolice Ptuja vozil kombinirano vozilo Renault trafic po Kavčičevi ulici v Mariboru iz smeri Zagrebške ceste proti Bohovski ulici. V križišču s Slivniško ulico je pričel zavijati levo in zaprl pot osebnemu avtomobilu Škoda favorit, ki ga je z nasprotne smeri vozil 52-letni državljan Hrvaške. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil hrvaški državljan hudo telesno poškodovan, njegovi sopotnici pa lahko. Z reševalnim vozilom so bili odpeljani v UKC Maribor. Zoper povzročitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Razstrelili prazen
kovček
4. januarja ob 13.35 je bila Policijska postaja Ptuj obveščena o najdbi sumljivega kovčka ob vhodu v gostinski lokal na Ptuju. Policisti so zaradi suma, da bi v njem lahko bilo eksplozivno telo, zavarovali kraj, uslužbenka lokala pa je le-tega zaprla. Na kraj so prišli delavci specialne enote in z vodnim topom razstrelili kovček, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil prazen.
Ujeli mladoletna tatiča
V noči s 5. na 6. januar je bilo vlomljeno v gostinski lokal v bližini Gorišnice. Iz notranjosti so bile odtujene cigarete in gotovina. Ob 11.55 so policisti pridržali 16-letnega fanta, čez dobro uro pa še 17-letnega fanta. Mlajšemu so zasegli cigarete in gotovino. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, zoper oba pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
OKNA-VRATA-GAR. VRATA
NA I 'ORS,,,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; www.naitors.si
k izmere, svetovanje in odlične tehnične rešitve k tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja
UGODNO!

£
, PRIVOŠČITE ZAPOSLENIM ^ KVALITETO IN UDOBJE
> osebna varov
PrBOri /^>ZaS<
oblačilo s sporočilom	/ / / / / SfR |
HVALA IN SREČNO V 2013
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/779 71 11, ¡nfo@zascita-ptuj.si Delovni čas proizvodnje-veleprodaje med 7. in 15. uro, maloprodaja med 7. in 16. uro
Privoščite si kozarec zdravja
svezm»vni pomarančni sok
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Popoldne se bo od severozahoda delno zjasnilo. Zvečer bo na Primorskem zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C.
Obeti
V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V nedeljo bo oblačno, padavine se bodo od jugozahoda razširile na vso Slovenijo. Na Primorskem bo rahlo deževalo, drugod rahlo snežilo.