Bolj svobodno uporabljanje skladov
Z vsklajevaajem interesov gospodarskiiii i orgamizacij iu družbe dajo ti zakani iiuio-go večje pravice organom delavskega upravljanja pri razpolagaaju z družbeaimd sredstvii. Omogočajo zlasti, da. gospodaiske organizacije uporabljajo svoje sJdade — to je sredstva, ki jih izločijo ia svojoga čistega dohodika — bolj svobodno, da jiin v dolo-čeniih okviriJi spremcnijo rainen, da jili lahko združnjejo z drugrimi organizacijami žaradj napredka ia razvoja proizvodnje iiu podobno. v čemer doslej niso bile tako sa-mostojne. Tako so dobile možnoist, da raz-Tijejo svojo 'pobudo na mnogo lx>lj široki osnovi iii da iščejo uajboljše rešitve za uporabo družbenih sretistev. Zakon o de-kfvniih razmerjili jiim daje razen tega širo-ke možnosti, da s svojimi pravilniki in dru-gimi akti urejajo tudi svoje notranje od-nose čim bol j svobodno, pri čeiner niorajo, kar je razumljivo, zagotoviti družbeao var-fctvo določeiuii pravic vsakega posamez-ncga delavca v družbeni prcizvoduji.
Glede na dmžbeui značaj prouvodnje in zlasti glede na družbeni značaj proizvajal-uih sredstev zavezuje zakon o sredstviJi gospodarske org-anizacije, <la pred vsakijn . dru^im razpolaganjein s skupnim d<>hod-kooi, ki ga realizira s svojo gospodarsko dejavnostjo, nadomesti iz tega dohodka Trednost potrošenih sredstev in odvede v splošnodružbene sklacle določene prispevke T sorazmerju s sredstvi ali gosp<xlarskimi pogoja, ki jih izkorišča. Posebni zakcni o prispevkih 30 obv^zuiejo tudi k «v«dbi nadaljnjih prispevkov v skladu z \elikostjo dohodkov. ki jih realizira organizacija, ozi-roma v skladu z osebnimi dohoilki. ki j\\i porazdeli na posamezne delavce. V določe-nih primerih izloči tudi prispevke glede na Trsto prodzvodnje — kot davek na promet
s pioLzvodi in podobno. Vse te obveznosti pa, kakor tudi druge, ki jih posebej dolo-čajo ti zakoni — da lahko svoje pravice u^aljavljajo samo v okvira zakonov ia družbenih planov — ne zmanjšuje pomena svobodnih <Kinos*>v, ki so jiJi ti zakoui do-lotili. Te obveznoisti izvirajo iz same nara-ve diružbene proizvodnje in gospodarske potrebe im so hkrati podlaga, na kattri je bilo mogočo določiti bolj svobodne odnose giede bolj saanostojnega orgainiziranja pro-izvodnje, razpolagauja s proizvodnimi sredstvi dn razpolaganja s čistim dohodkom gospodarske organizacije. S tem razpola-gaujem so šele sciiuj tako dejansko kakor tudi formaliio li.k\idiraui ostanki mcv.dne-ga r&zincrja, v kateretn s*o z materialujnii delovnimi pogoji neposrednih proizvajal-c*v razpolagali drugi, ne pa ti sami, in v katerih so prorzvajalcem, neodvisno od njiii, določali ujihov osebivi delež pn svo jem proizvodu.
Tudi v novih razmerah pridobijo go-spodatske organizacije sredsiva s posojili iz družbenih skladov, z njimi pa razpola-gajo samostojno v skladu s splošnim naine-noin, za katerejra je bilt> dano posojllj; iz-posojena sredstva inorajo po pogt>dbi tudi vrniti, laliko pa jili bodisi ne[X>sredno vinejo bofJisi odplačajo posojilo iz svojega čistega dchodka in tako lahko razpolagajo s sredstvi iz odplačanega posojila kakor s svojimi skladi. Sicer pa ue more inliče z dajanjem srtfdstev gospodnrski organizaciji pijdobiti pravice. d-,\ ra/.deljuj« doUo<iek, ki ga reiilizira, niti drugfli pravic v uprav-Ijanju gospodarske orgunizaoije. Količinske odnose razdelitve med gospoilarskimi orga-nizacijamj in splošno dru/benimi skkidi je biJo treba razen tega vskladiti s splošno politiko nadaljnjega razvoja našega gospo-
dairstva in z drugimi potrebami, ki jih fi-nansiiramo iz tlru-žbenih skladov ali z raz-tlelitvijo jtaekinalnega rloliodka v celofci. Pri odmcrjanju prispcvkov je bilo treba prav tako upoštevati različne po^oje aa proizv<xlnjo ali prodajo pimzvodov v po-«iniezni'li dejavnosbih in z razdeliMjo dati go.spodarskim organizacijaTn pogoje, da se bo vsa dru'žbena ptoizvod.nja razvijala skladno in da bo ix>vsod stimulirana spod-buda za dvig dclovne storilnosti. Zato so morale biti lastvice za odvajanje prispev-kov v sedanjih lazmerah nekoliko bolj ostre, kljmb iemu pa so vendarle bolj sti-. mulativtie za pospeževanje ppodzvodnje, kakor so bili dosedanji odnosi v razdelatri.