195. itflrtlko. I UriOML i Ktt. 11. HMM HM. iULldo. „Slovenski Narod** velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejemam celo leto.......K 24 — celo leto.......K 22*— pol leta........12-— pol leta.......m 11 — četrt leta........ 6— četrt leta........550 na mesec........ 2— na mesec........1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove uiice št. 5, (L nadstropje levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka vetja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod** velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo ^leto.......K 25;— . celo leto.......K 28 — četrtleW '. '.'. ! 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec\*......, 230 1 celo leto.......K 30*— Vprašanjem gKdj^ inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Narodno-napredni volilci dolenjske mestne skupine! t. m. «e bodo vršile v Vaši volilni skupini volitve poslanca za deželni zbor. Poživljamo Vas, da pokažete tudi sedaj narodno in napredno lice dolenjskih mest in trgov. Kandidat nnrodao-capredne stranke je Fran Višnikar, sodni nadsvetnik v Ribnici, mož, katerega so postavili za kandidata sporazumno z „Izvrševalnim odborom narodno napredne stranke" Vasi zaupniki. Nadsvetnik Praa Vižuik*ir je dolgoleten, zvest pristaš narodno napredne stranke in star parlamentarec, kateremu so dolenjski volilci že pred leti izkazali svoje zaupanje in «;a poslali i v državni in deželni zbor. Skazal se je vrednega tega zaupanja in zavedajoč se svoje poslanske dolžnosti je dve leti v državnem in štirinajst let v deželnem zboru vestno zastopal koristi svojih volileev. Poživljamo Vas, da pridete 31. t ni. vsi, ki Čutite narodno in napredno, na volišče in oddaste svoje glasove nadsvetniku Franu Vjšnikarju. ki bo. zvest svojemu programu, zastopal narodno in napredno misel. „Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke". fuobodna lola. Niiiirini niinislrstvo je zadalo -vohodni šoli na Dunaju smrtni udarec S prisiljeno interpelacijo zakona, ki mora v juridieno izobraženih krogih obuditi le homerieen smeh, je ministrstvo z enim mahom ubilo svo-ImkIho šolo. Ta odredba naučnega ministrstva je kakor bomba učinkovala med svobodomiselnimi strankami. Zlasli ■»■niški svobodomiselni elementi so okrajno ogorčeni, še posebno da je '■••mškolibernliii naučni minister srrof Stiirgkh izdal tako naredbo in • < ividno je prizadevanje provzročiti prihodnjem zasedanju državnega /bora zaradi tega uničenja svoboda** sol«* ne le veliko afero, nego po možnosti tudi parlamentarno krizo. Nimamo vzrokov, da bi se V tej ade v i le količkaj razvnemali. Nasprotno. Še všeč nam je. da so zdaj • nkrat ošabni \eniei občutili moč in I nasilnost klerikalizma. Podobno krivice, kakor so se zdaj zgodile nižje-avstrijskim svobodomiselnim elementom z zatvoritvijo svobodne šole, se gode pri nas dan na dan. Brez-stidni. nasilni in surovi klerika] izem tlači na Slovenskem vse šolstvo in učiteljstvo na nezaslišan način; vsa državna uprava je pri nas v službi klerikalizma in kar ni klerikalno, to je na Slovenskem brezpravno. Klerika! izem sme vse; zanj ni postav; vsa državna uprava mu dela tlako. Za svobodomiselne ljudi ua Slovenskem sploh ni pravice. Zaradi tega blaznega divjanja najgrje vseh klerikalnih strank, kar jih je na sveta klerikalizein je jk>-vsod grd, a tako ostuden, kakor na Slovenskem, ni nikjer, je dejal odličen Poljak, ko je nekaj dni občeval s klerikalni krogi se ni nemštvo še nikdar vznemirjalo in nikdar se ni menilo za vse vnebovpijoče krivice, ki jih tod dela klerikalizein. Zdaj, ko je klerikalna taca zasadila svojti kremplje nemstvn v meso, pa bi rado to nemštvo mobiliziralo ves svet za boj za nemško svobodno šolo. Ce pride v parlamentu do vojne zaradi nemške svobodne šole, ni dvoma, da bodo tudi slovanski svobodomiselni |h>slanci storili svojo dolžnost. Postopali ImhIo pač drugače kakor sebični nemški svobodomisel-ci, ki si* zavzamejo za načela napredka in svobode le takrat, kadar ujim kaže, drugače pa nikoli. Dobro bo, če se vname, ta 1m>j v parlamentu. Ne zaradi svoliodne šole na Dunaju, nego da spozna široki svet, da smo v Avstriji danes ravno tam, kakor smo bili pred letom lHoO. Klerikalizein je trumi'; klerikalizein gospodari v državi in izsesava narode, državna uprava je samo še organ klerikalizma, prav konkordatski časi so nastopili. Ce hi kaka akcija v državnem zboru merila na to, da strmoglavi ta klerikalni sistem, da zlomi to premoč klerikalizma in naredi konec klerikalni strahovladi v državi, hi to z radostjo pozdravili, kajti razmere so v resnici neznosne. Toda tega upanja nimamo. Protekcija od zgoraj je spravila klerikalizein do oblasti in ta protekcija ga tudi drži, vrb tega pa so Nemei vedno in povsod najprej Nemci in gledajo pri vseh svojih akcijah samo in pred vsem na to, da dobi nemštvo kar največ moči nad Slovani. Za uspeh v tem oziru so že dostikrat žrtvovali mi j večje interese svobodomiselnosti in zato jim tudi nihče ne zaupa. I"ničenje svobodne šole na Dunaju je le epizoda v silnem boju rimskega klerikalizma na za vojevanje in podjarmljen je cele Avstrije. Treba bo še mnogo takih bridkih izkušenj, pred no se bodo svol>odoniiselni elementje združili na skupni in resnični odpor, na pravi boj, ne zaradi kake alerice, nego zoper sistem klerikalizma. _ izza kulis visoke politike. Dalmatinski poslanec dr. Aleksander Mitrovh'* priobčuje v »Dubrovnika« članek, v katerem navaja nekatere podrobnosti o znani tatvini v ruskem konzulatu v Sarajevu. Me«I drugim piše: Ko je bila v Dubrovniku slav-nost odkritja (»unduličevega spomenika, je odšel v Dubrovnik tudi ruski konzul v Sarajevu Bakunin, tla se udeleži pogreba enega izmed svoji h ožjih prijateljev. Njegova soproga je bila takrat v nekem kopališču. Doma je ostala samo gospejna družab-iiica, mlado dekle, doma iz Lopudn pri Dubrovniku. Takoj prvo noč, ko je Bakunin odpotoval, je prišel pred vrata konzulove hiše elegantno oblečen tujec, ki je pozvonil. Vrata so se odprla in iz hiše je stopila družnbni- ea konzulove gospe z veliko, težko vrečo, ki jo je izročila neznancu. Ta je vrečo naložil na rame ter se odpravil. Vse to je opazoval v bližini stoječi policijski stražnik, rodom Srb iz Hereegovine. Iver se mu je zdela stvar sumljiva, je jel zasledovati moža z vrečo. Dohitel ga je in ustavil. V svoje začudenje je spoznal moža, ki je bil v najožji zvezi s policijo. Nii ravno je, da je dobrega znanca takoj puslil, da je šel svojo pot, zlasti ker se je prepričal, da so bili v vreči sami papirnat] akti. Koncem ulice je eal^lo na moli z vrečo več oseb, ki so takoj zgrabili vrečo, jo temeljito preiskali ter vzeli iz nje vse akte. Takoj drugi dan sta dva policijska uradnika v važni misiji odpotovala iz Sarajeva. Par dni kasneje je isti možakar prinesel ponoči isto vrečo zopet nazaj v konzulovo hišo. Drugi dan po tem dogodku se je konzul Bakunin vrnil iz Dubrovnika. Policijski stražnik, ki je videl nočni dogodek, ko je bila odnesena težka vreča iz konzulove hiše, se je zglasil pri Ba-kuninu ter mu povedal vse, kar je kritične noči videl in slišal. Konzul je uvedel najstrožjo preiskavo. (Jo-spejna družabniea je sprva vse tajila, češ, da je tiste noči dala samo umazano perilo v pranje, a kasneje je priznala vs*>. Preiskavi v konzulatu je dognala, da so sicer vsi uradni akti na svojem mestu, a so bili za časa konzulove odsotnosti odneseni, prepisani in šepet vrneni. Bosanska oblast je navidezno ukazala, naj se z vso intenzivnostjo izsledujejo krivci. Toda teh krivcev ni bilo dobiti. Policijskega stražnika, ki je Bakunina obvestil o čudnem dogodku v njegovi hiši, so poslali v Nedogjin. od koder je izginil brez sledu. Družabniea konzulove gospe je vstopila v samostan in je tudi izginila s poprišča. da se danes več ne ve, ali še živi ali ne. Letos spomladi so aretirali v Splitu prokurista »Ljubljanske kreditne banke« Vrdoljakn. Tu so našli dokumente iz one noči ter jih takoj poslali v shrambo na varno mesto. Ti dokumenti izpričujejo, kaj je bilo v oni noči v Sarajevu ukradenega ruskemu konzulu Bakuninu. Vsi ti dokumenti, ki so jih dobili v roke avstrijski državniki na tako malo časten način, so bili velikega pomena in usodepolne važnosti za kasnejše velike dogodke, ki jih je na to srbski narod plačal s svojo kožo. __ Češki deželni zbor. Praga, 20. avgusta. »Nar. list v« izražajo pričakovanje, da bodo češki deželni poslanci ostali zvesti svoji besedi in ne bodo Nemcem za opustitev obstrukcije nikoli dali najmanjše cene, temveč bodo neizprosno stali na stališču nedeljivosti dežele in enake pravice Cehov. Trnjeva pot čeških šol. D u n a j , 26. avgusta. Deželni šolski svet je svoj čas sklenil, da čeških šol društva »Komenskv« v III. dunajskem okraju in v Poštorni ni smatrati za nadomestilo ljudski šoli, zato se jih ne more odobriti. Na šolah se je vkljub temu poučevalo, ker so Cehi rekurirali na ministrstvo, ki pii je pravkar odločilo v smislu dež. šolskega sveta. Cehi se lw>do pritožili na upravno sodišče. Češki zdravniki. Praga, 26. avgusta. Češki zdravniki so imeli danes zborovanje, na katerem so sklenili, da se ne vde-leže internaeijonalnega zdravniškega kongresa v Budimpešti v protest proti zatiranju nemadjarskih narodov s strani Madjarov. Izdali pa bodo v francoskem jeziku si>oinenieo, ki jo bodo izročili članom vseh narodnih odborov na zdravniškem kongresu, v kateri bodo pojasnili svoje stališče. Krščansko-socialni davčni projekti. D u n a j , 26. avgusta. Korespondenca »Austria« javlja, da kršč. socialna stranka študira nove davčne projekte, s katerimi hoče v oktober-skem zasedanju stopiti pred parlament. Novi projekti IhmIo zadeli v prvi vrsti kroge velike industrije in borze. Srbska ministrska kriza. Belgrad, 20. avgusta. Včeraj je justieni minister Ribarac podal vsled nekih nesporazumljenj z notranjim ministrom demisijo; šlo se LISTEK. MakroMjotika. Čital sem že nebroj podlistkov, • iankov, brošurie in razprav o sredstvih, ki baje podaljšajo človeku živ-Ijenje. Pride a nt ia 1 kohol ik pa ti po lavi za vzgled 100 let ali še več starega starčka, ki ni nikdar pil alko- olične pijače. Drugi stakne kje kakega pijančka, ki je doživel isto visoko starost. Ta zavrača krivdo krat- kega življenja na tobak, drugi na • •zgodaj začeto seksuelno življenje, • i preobilno duševno delo in vrag si fri znaj na kaj še. Mak robi joti ko Študirati s lakih, navadno že a priori strankarskih stališč, se mi ne zdi umestno. Kakor je pogoj človeškemu 'i v ljenju nebroj činiteljev. tako zapisi tudi dolgost življenja od nebroj •iiiiteljev. kojiSi vseh še daleko Bi l«>znaino, pa jih tudi ni neobhodno treba natanko in imenoma spoznati. Kdor hoče živeti dolgo, naj živi Po naravi, naj živi, kakor nas uči "arava živeti. To je sicer prav lahko r,'» i, toda razumeti naravo, za to mora biti človek že od mladih nog od-Kojen, mora vsak še tako rahel mig-'•iaj hitro in natanko razumeti, in se "ni nepogojno takoj pokoriti. Kako si mislim to življenje po naravi, opišem v sledečih vrsticah. Naravni namen vsakega živega bitja, med katere štejem tudi rastline, je ta, da raste, dozori, se zaplodi in pogine. Iz tega izhaja, da živi tisti dolgo, ki ume brez škode za svoje zdravje, torej v mejah, ki jih dopušča narava, vsakega izmed teh 3 procesov nekako zakasniti, zavleči. Pri živalih in osobite* pri rastlinstvu vidimo prav mnogokrat resničnost te t rdi t ve. Naši nežni raznobojni metulji, ki povzročajo otrokom toliko veselja in dajejo pesnikom gradivo za marsikako, lepo vrstico v pesmi, imajo v tej obliki kot metulji, navadim kaj kratko življenje. Takoj ko vzbudi solnčna ali kaka druga gorkom metulja, da izleže iz bube, mu vidno rastejo krila in v par minutah je dorastel in dozorel. Prva njegova skrb je, da se zaplodi. Narava je dala metulju — samici poseben zelo močen duh, ki ga človek s svojim nerazvitim vonjem ne more zadaha-ti. Za tem duhom gre metulj - samec čez hribe in doline k samici, ki navadno mirno čaka, da pride metulj-sainee in jo oplodi. Ko se to zgodi, je dosegel metulj - samec svoj naravni namen in pogine par ur pozneje. Samica poišče nato rastlino, kakršne jedo gosenice te vrste, zleze jajčka, jih j h) možnosti zavaruje in pogine. Življenje metulja traja torej navadno komaj par dni. Ce s«' pa /Ježe metulj v tako poznem jesenskem času, da ne more dobiti več metulja drugega spola iste vrste, išče nekaj dni ugodne prilike, da se oploditev izvrši. Ko pa taki prilike ne najde in pritisne mraz, zarije se za drevesno lubje, v mah ali v kako razpok lino, kjer otrpne in prespi zimo. Sponiladansko solnee ga zopet izvabi na prosto in tedaj mu je usoda navadno milejša, — izpolni se mu želja, da oplodi oziroma da se da oploditi, — potem pa takoj pogine. Kaj mislite, da so metulji lepo rumeni citronovei ali i>ogrebci (Trauuermaiitel), ki se prvi pokažejo spomladi, vsi šele spomladi izlezli iz bub? Kaj še! Velika večina je prišla na svet vže jeseni, pa je prezimila, ker se ni mogla oploditi. Posebno l>ogrebca se pozna, ako prezimi ali pa je šele izlezel iz celice, ki si jo je bil zgradil sam. Pogrebci, ki prezimi jo, imajo bel rob, oni ki zlezejo šele iz bub, pa rumen rob. Pa poglejmo naše rastlinstvo! Vsadimo dve enaki solatni rastlini in sicer eno na polje, pa jo prepustimo vremenu; drugo v gorko gredo, pa ji strezimo in zal i vaj mo. Ta droga solata se bo hitro razvila, razcvetela, rodila seme in bo poginila. Ona na polju se bo razvijala počasi in bo živela gotovo par mesecev dalje. Pa vzemimo naše domače živali, osobito tisto žival, ki nam daje okusno gnjat. Ce taka žival mnogo leži in ima dovolj jela, se bo hitro zredila,, če pa noče ležati se ne bo zlepa zredila, če ima še toliko jesti. Iz vseh teh primerov izhaja, da se tisti življenski organizem hitro razvije in seveda poleni tudi hitro pogine, ki ima vsega dovolj, kateremu se streže na vse mogoče načine in ki nikoli ne pogreša ničesar. Tisti organizmi pa, ki nimajo preveč brane, gorkote, počitka itd., se pa razvijajo počasi in se radi tega razvijejo pozneje in tudi i>ozneje izginejo. Ako vjMištevamo vse to, potem razumemo malodnne vse makrobijo-tike, kar se jih* je napisalo do danes. Ce in i kdo trdi, da je ta ali oni starček živel 100 let, ker je kadil tobak in pil vino in žganje, mu to rad verjamem. Imel je pač tako zdrav in tako urejen organizem, ali pa so bili drugi pogoji taki, da bi se bil organizem prehitro razvil, če bi ne bil umetno zaviral in zadrževal tega razvoja. Jemal je torej v pravih dozah tvarine, — tobak, žganje ali kaj drugega — ki so le toliko škodovale njegovemu organizmu, da se ni razvil prehitro, da mu pa tudi trajno niso škodovale. Pri abstinenta je drugače. Njegov organizem se sam na sebi razvija pravilno, brez tajili pripomočkov. Ce bi bil vžival alkohol in kadil tobak, bi bil razvoj organizma preveč zavlekel, toliko, da bi mu trajno škodilo. Je pač s temi strupi, kakor z drugimi struju. Arzenik napravi včasih v pravi meri zavžit pravcati čudež, če ga pa vzameš preveč, oholiš ali umrješ. Sicer pa tudi niso vsaka zdravila za vsak organizem. Kako naj torej živimo, da zakasnimo in zavlečemo razvoj organizma pravilno t. j. ne preveč in ne premalo. Nam vsem, ki živimo moderno življenje, ki zvečer dolgo čujemo, zjutraj dolgo spimo, ki pijemo in kadimo čez mero, ki vživarno ostra in pikantna jedila i u pijače, se navadno razvija organizem prehitro. In kaj bi se ne! Zvečer se najemo mesnih jedi j, potem 4 ali še več vrčkov piva ali nekaj četrtink vina, če le mogoče se peljemo vsak korak in ležimo potem na mehkih blazinah pod pernicami. Seveda, če životu tako streže-nio, se mora prezgodaj razviti in mora prezgodaj poginiti. Tak život je pač podoben rastlini v gorki gredi. Da dolgo živimo, je treba života vedno nekoliko — pa ne preveč — tega, kar poseli, odreči. Zjutraj je treba zgodaj vstati, toda redno ob istem času, le poleti bolj zgodaj nego pozimi in napraviti vedno enak sprehod. Poznam družbo, 6B0 drnt-bo, ki prihaja poaimi in poleti, ob je za vprašanje občinskih volitev v Šabacu. Danes do]>oldne je bila ministrska konferenca, na kateri je ju-stični minister izjavil, da na svoji demisiji vstraja; vsled tega je demi-sijoniral tudi ministrski predsednik Novakovič. Po sklepu konference se je objavil sledeči komunike: Vsled demisije justičnega ministra, ki jo je podal danes, in ki je izzvala tudi demisijo ministrskega predsednika, je nastala ministrska kriza. Ker pa ni vseh ministrov v Belgradu, je sklenila ministrska konferenca preložiti sklepanje o predloženih demisijah na dobo, ko bo zbran polnoštevilni ministrski svet. B e 1 g r a d , 26. avgusta. Zunanji minister Milovanovič in finančni minister Protič sta bila |>ozvana, da se povrneta I dopusta. Na ve se še, v kateri smeri se bo kriza razrešila; vendar so glasovi, ki pravijo, da kralj demisij ne bo vzel na znanje. Turčija. Solun. 26. avgusta. Na severu Kosovega so izbruhnili nemiri. Tudi V Plugovi je upor, pri katerem je padlo deset vojakov. Kreta. Devin, 26. avgusta. »Mag-deburgisehe Zeitg.« javlja iz Pariza: Veliki diplomatični uspehi Porte v kretskem vprašanju se pripisujejo tu razumni balkanski- politiki Avstro-Ogrske in Nemčije. Zatrjuje se, da vpliv teh dveh velesil v Carigradu konstantno narašča. 1 a r i s Španija. 26. avgusta. Mat in« javlja iz San Sebastiana: Vojno sodišče v Barceloni je obsodilo na smrt nekega Antona Mnletama. ki ga dol-že. da je v enem mestnem okraju vodil nor: dvajset upornikov so obsodili v dosmrtno ječo in neštevilno drugih v ječo na IT) let. Maroko. B e n o n d e G o u v e r a , 26. avgusta. Včeraj zvečer in danes je bilo hudo streljanje; najprej s puškami, potem tudi s topovi. Španci niso imeli baje nobenih izgub. Dopisi. Iz Ribnice. Veselica Ribniškega »Sokola« in obeh Ciril - Metodovih podružnic v nedeljo, 22. t. m., je nad vse zadovoljivo uspela. Dohodkov: 1332 K 60 v. čistega dobička 7:59 K 01 v! Te številke povejo vse! Od dobička dobi Ciril - Metodova družba r>-_!7 K 33 v. ostanek ribniški Sokol«. Omeniti je v prvi vrsti neumorno, požrtvovalno predsednico ženske podružnice, gospo Franjo Piekovo in ostale voditeljice šotorov, gospe Matildo Arkovo. Zofijo Fabijanovo, Marijo Gruntarjevo, Ano Lovšinovo iu Julijo Tomšičevo, kakor tudi vse dra-žestne neutrudljivo v šotorih delujoče gospice. Pozdravljali smo goste iz Velik i li Lašič. Sodražice, Dolenje vasi. Prigorice, Grosuplja, Jelendola, (ilažute. Kočevja. Vinic, Buž, Zamo-steca. Loškega potoka, kakor tudi Ljubljane. Trsta. Novega mesta. Ma-le vasi. Sv. Križa, Črnomlja itd. Zahvala gre g. Jakobu Oražmu za upe-ljavo elektlične razsvetljave na slavnostni prostor, g. Francetu licu za brezplačno prepustitev vsega lesa in desk, graščakn g. Ant. Kudeschu za znatno vstopnino (50 K), g. notarju Stupici v sv. Lcunrdu na Štajerskem za podarjenih KM) l izbornega vine. budjevički pivovarni in g. Rohrma-nu iz Ljubljane za podarjeno pivo, tvrdki Nastopil na Dunaju za 6 steklenic likerja, g. Bnčitu Ančku /a solnčnem in grdem vremenu na Rožnik na jutranjo mariaš-partijo. Kako so ti ljudje zadovoljni in veseli ves dan! Eden med njimi zahaja že več desetletij redno na Rožnik, je star okoli 70 let, pa še inarsikakega mladeniča »dene v žakelj«, kar se liče čilega zdravja, hitre hoje in zdrave sape. Ti ljudje odrečejo životu zjutraj predolgo ležanje. Teško je sircu- vstati, ali ko se vstane, je človek ves dan sam s seboj zadovoljen in vesel. Dopoldne se hoče človeku včasih, posebno ob vročih dneh na sprehodih ali potovanju čaše mrzlega piva ali brizganca. Vzemi ga! Toda ko se ti hoče še dalje piti, odreci si to. Nikakor ne smeš napraviti tako kakor kolesar-debeluhar. kateremu je naročil zdravnik, da se mora voziti vsak dan par ur. da nekoliko shujša. Ko se je vozil kolesar že 14 dni, se stehta in vidi, da se je zredil za 8 kg. Prestrašen gre k zdravniku, kateri ga vpraša, kaj da je jedel in pil na deželi, kamor se je vozil. »O ne veliko«, mu odgovori kolesar, »po 4 do 6 steklenic piva sem spil pri vsaki vožnji in le za 1 K gnjati in za 1 K sira s 3 do 4 kruhi sem pojedel, dru-zega nisem vžival ničesar na potu«. — Ta kolesar je preveč stregel svojemu životu. # Takisto je s kosilom, ki naj bo tečno in preprosto. Juho, meso, pri-kuho in malo kruha in kosilo je pri kraju. podarjeno sliko, ki je bila prodana za 21 K, kakor tudi vsem drugim so-delovaleem in innogobrojnemu občinstvu, ki je pripomoglo, da se je veselica tako nad vse prijetna izvršila. Saj je bilo videti le vesele, od srca, neprisiljeno vesele obraze! Telovadim rednih telovadcev, ženskega in moškega naraščaja je žela navdušeno priznanje vsega občinstva in slišali smo od več strani nad vse laskavo hvalo o vsestranskem napredku Ribniškega »Sokola«. Vsem bratom »Sokolom«, sestram »Sokolieam« in vsem drugim, ki so na ta ali oni način pripomogli do častnega uspeha te veselice, pa veljaj sokolski rek: »Ne časti, ne slave!«. —e. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27 avgusta. + Shod v Krškem bo v nedeljo, dne 29. avgusta ob o\ popoldne v prostorih pri g. Jermanu. Na dnevnem redu je ena točka: deželno/borska volitev. + Kreditno društvo ljubljanske mestne hranilnice. Po septembrskih dogodkih so začeli ljubljanski nciii-škutarji maščevalno vojno na vseh koncih iu krajih. Kno prvih dejanj maščevalnosti je bilo, da so iz kreditnega društva Kranjske flparkast m pometali vse Slovence, nadeje se, da bodo razne slovenske trgovce in obrtnike spravili v hude stiske iu morda še katerega poimali v konkurz. To pristno nemškutarsko upanje se pa ni izpolnili*. Res, da je prišlo nekaj Slovencev v hipno zadrego, ali končno se je le posrečilo premagati vse te težave. Da se urede in utrde kreditne razmeri*, je mestna hranilnica ljubljanska ustanovila svoje kreditno društvo, / enakim namenom in delokrogom, kako! kreditno društvo kranjske šparkase. S tem je Mestna hranilnica zasigurala zlasti trgovcem in obrtnikom lahek, hiter in cenen kredit. I stanovni občni zbor novega kredjlnega društva se je vršil včeraj v posvetovalnici mestne hranilnice. Zborovanje je otvoril predsednik mestne hranilnice g. pl. Trn-koezv, ki je pojasnil namen novega društva in važnost kredita v gospodarskem Življenju ter naznanil, da zastopa g. dr. T r i 1 1 e r na tem občnem zboru upravni odbor mestne hranilnice. Hranilnični ravnatelj g. S v e tek je v daljšem govoru pojasnil bistvene točke društvenih pravil. Zborovalci so potem v smislu pravil izvolili g, V. R o h r m a n n a za predsednika ustanovnemu občnemu zboru. Po kratki debati je občni zbor sklenil izvoliti v odbor 12 članov in so bili izvoljeni gg. Bona č Ivan, D o 1 e n e e Oroslav. K u n e Alojzij, K r a p š Fran, K r e g a r Karol, Star e Fran, Petrin Adolf, L e n-č e k Alojzij. Sok I i č Ivan. R o h r-m a n n Viktor, F r a n e h e t t i En-gelbert in O b 1 a k Matej, (iospod Frauchetti je predlagal zahvalo občinskemu svetu in upravnemu odboru mestne hranilnice za ustanovitev kreditnega društva, kar je obe. zbor soglasno Sprejel. Po končanem občnem zboru je imel izvoljeni odbor takoj sejo. v kateri se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen g. V R o li r m a n n . za njegovega namestnika g. K. F r a n e h e t t i. Odposlanci mestne hranilniee v odboru kreditnega društva so gg.: Josip K o-za k. dr. Danilo Majaron. Anton S ve tek. Andrej Šara bo u i u J. T u r k. -j- Pozabili smo pri narodno ol^ rambnem delu popolnoma na bene* ške Slovence, ki jih je še 40.000, in na prekmurske Slovence na Odrskem, ki jih je še po zadnjem ma<1 Sploh naj se je in pije, dokler človek čuti potrebo, dokler je lačen in žejen, dokler zahteva želodec, ne pa, ko so le še oči lačne, ko jemo in pijemo le še radi vžitka (v ožjem smislu), radi zabave. Sploh je dobro, da si človek tudi kak duševen vžitek odreče, n. pr. zadostiti radovednosti itd., ker se ojači j na ta način volja, ki omogoča pozneje tudi vzdržnost pri telesnih ]m>tre-bah. Vzdržnost pa ne sme iti nikoli tako daleč, da bi organizem trpel. Nikoli si ne smemo odreči jedila ali pijače, dokler ne ugodimo pravi potrebi, kajti po tem momentu nam še vedno diši jed, pijača, si jesta, spanje itd., vendar prave potrebe potem ni. Tako živeti se pravi secundum naturam vivere in v teh pravilih so izražena zdravila za dolgo življenje. Nimamo torej nobenih tajnih splošnih zdravil, ne pomaga in ne škoduje vsakemu ne tobak, ne alkohol, ampak je način življenja individualen. Vendar pa se da recept za dolgo življenje napisati s temi-le besedami: Zadržuj zmerno prehitri razvoj telesa, da se prehitro ne razviješ in prehitro ne pogineš. Živi počasi, da bo« dolgo živel. Kdor hitro živi, hitro umrje, kajti svota vsega vživanje posamičnika je nekako stalna; če popre je po vži jem, mi preje zmanjka. O. M. aarskem ljudskem štetju nad 100.600. Prekmurskih Slovencev je torej več kakor slovenskih Korošcev, a vendar se zanje med na in i ne briga živa duša. Ravnodušno zremo, kako jih madžarska vlada potujČuje, in ne ganemo niti z mezincem, da bi jim nudili kako pomoč t Ali se res ne da ničesar ukreniti v njihovo obrambof Ali se naše narodno obrambno delo ne sme raztezati preko avstrijskih mej? Menimo, da je naša narodna dolžnost, da branimo naše narodne meje ne samo v Avstriji, nego tudi na Ogrskem in v Italiji. O obrambni akciji v teh krajih naj bi poklicani krogi posebe in resno razmišljali. Ali bi ne kazalo prirejati večkrat večje izlete med ogrske in beneške Slovence, da bi se tako polagoma med njimi vzbudila narodna zavest. Morda bi se dale osnovati tudi kake ljudske knjižnice. Uvaževanja vredna misel bi tudi bila, da bi se med sj>e-če brate poslal kak potovalni učitelj, ki bi jih učil slovensko brati iu pisati. Naj bi merodajni krogi o tem resno razniišlj-nli ter tudi kaj storili, zakaj že narodna čast zahteva, da ne sinemo dovoliti, da bi velik del našega naroda na Ogrskem in Laškem propadel brez pomoči in obrambe. -j- »Neovirljive zapreke«. Prijatelj na.šega lista nam piše: Včerajšnji »Slovenec« piše: »Državni zbor se skliče, kakor se poroča, 3. oktobra, ako ne nastanejo neovirljive zapreke.« Ker neovirljive zapreke državnega zbora ne ovirajo, lahko pričakujemo, da se snide vkljub »Slovenčc-vim« — »neovirljiviin zaprekam«. -j- »Rdeči Prapor« je včeraj na naš uvodnik v ponedeljkovi številki odgovoril tako. kakor smo pričakovali — namree sploh ni odgovoril. Kako naj tudi odgovori na očitanja o nemškutarstvn in lahonstvu slovenskih socialnih demokratov? »Rdeči Prapor« menda čisto rosno misli, da opravljajo narodno dele tisti številni njegovi pristaši, ki pošiljajo svoje otroke v sehulvereinske šole . . . Konstatiramo tu samo še to, da je bil naš uvodnik pisan mimo in stvarno, da ni obsegal ne ene psovke in ne enega osebnega napada, da pa v notici »Rdečega Prapora«, ki ne obsega niti štirideset vrstic, kar mrgoli samih lepih izrazov, pravih biserov »Praporove« frazeologije in različnih čisto deplaciranih osebnih napa (lov. »Rdeči Prapor« se zelo moti. če morda misli, da je s tem s sveta spravil dejstvo, da je med narodnostno prakso češke in med ono slovenske socialne demokracije velikanska razlika. In samo to dejstvo smo v onem uvodniku konstatirali. Odtod ta jemal — Renegati na Sp. Štajerskem so zelo poparjeni, ker se je začelo skoro ]k» vseh avstrijskih listih prati njihovo umazano perilo. Da se maščujejo celjskemu učitelju Aistrichu, ki je vso to umazanost spravil v javnost, so baje sklenili, da hočejo Aistrichu dokazati, da se je nekdaj pisal za Ivana Nepomuka Ajstriža. To bo še lepa komedija med spod n jest njerskiini nemškutarji! -j- Rekla maci jsk i termin za splošni volilni razred za goriške de želnozborske volitve je že minil. Pri pregledovanju volilnih imenikov se je spoznalo, kako pomanjkljivo so bili sestavljeni od klerikalnih Županstev. V marsikateri občini je bilo treba nad 80 reklamacij, da se je vpisalo napredne volilce in izčrtalo klerika Ine volilce. ki niso imeli pravice voliti. Krajni odbori narodno napredne stranke so bili povsod pridno pri delu. Od dne do dne se bolj opaža agitaeijsko delovanje. Pri uuncih že začenja prihajati vera v novnr-nost. Marsikateri nune je zapustil sedaj svojo taro in šel malo poagiti Zadnji nriovlne Bcnalla. Povest. (Dalje.) S težavo je prišel baron Evzebij do svojega doma. Njegovo razburjenje je bilo tako veliko, da nič ni pazil nase. Stara in lena njegova kri se je z izredno naglostjo podila po njegovih žilah in zuelo se mu je, kakor da ga je burni prizor v kavarni po-svežil in posivil. Sicer je čutil, da mu srce bije z izredno silo, a sodil je, da je to naravna posledica vsega tega, kar je pravkar doživel. Posli so se ga ustrašili, ko so ga zagledali, tako je bil slab in prepa-den. Vlasulja je ostala v kavarni pod zofo in gola glava je šele prav kazala, kako star in izmozgan je baron Evzebij Benalja. Prihitela je tudi Renata. Z u dano skrbnostjo je sama pripravila vse, kar je bilo treba; priredila je posteljo in poslala po zdravnika. Toda Evzebij baron Beualja ni hotel v posteljo in ni maral nič slišati o zdravniku. Odpravil je posle in pozval Renato naj se vsede kraj njega. »Nekaj važnega ti imam povedati,« je rekel* ko sta bila sama; »Nekaj nečuvenoga te je zgodilo. V javni kavarni to te obdolžili, da si ml nos vesta, da imaš ljobeeeneko rat v kraje, kjer je prej služboval in kjer ima več vpliva in ugleda. Tako hodi kurat A brani iz Bilj že delj časa po Gorah, pa ne kot turist. Biljen-ci mu žele obilo zabave, imajo vsaj mir pred njim in se lahko sami nemoteno pripravljajo na volitve. -j- Vseslovanska liga v Ameriki. V Združenih državah ameriških so osnovali »Vseslovansko ligo«. Namen te lige je, da deluje za čim najtesnejše zbližanje ameriških Slovanov in za njih politično in gospodar sko organizacijo in osamosvojitev. Liga bo pred vsem skrbela za to, da bodo Slovani dobili svoje zastopnike v vseh javnih korporacijah, pred vsem pa v državnem zboru. Kot glasilo »Vseslovanske lige« je jel v Chi-kagu izhajati list »Slovan«, ki bo priobčeval članke in dopise v vseh slovanskih jezikih. List bo urejevali v strogo vseslovanskem duhu. »Slovana« dobivajo člani »Vseslovanske lige« brezplačno, anj »Vseslovanske lige« plačujejo na leto 40 centov, društva pa 3 dolarje. Z ustanovitvijo »Vseslovanske lige« v Ameriki je storjen velik korak naprej na potu k slovanski vzajemnosti. -r Imenovanje. Za kancelista v Kozjem je imenovan postajevodja P e t e r ž i n e k iz Braslovč. — Za davčnega oficijaia je imenovan Maksimi Ijan F e k o u j a v Cm u reku. + iz finančne službe. Prov. finančni komisar Alojzij Huth je imenovan za definitivnega finančnega komisarja v iN. čin. razredu; finančni koncipist Krnil Kandare je imenovan za prov. finančnega komisarja; računski asistent Josip Šircelj je imenovan računskim ofieialom v N. čin. razredu. -j- Iz šolske službe. Dosedanja prov. učiteljica Vida Vrezec v Vel. Trnu je premeščena na Studenec pri Krškem; učiteljska kandidatni ja Adela Christof j«* pripuščena k brezplačni praksi v Planini. Premeščeni so: prov. učitelj Maks Tschinkei iz Kočevja v Koprivnik: prov. učiteljica Roza Ermacora iz Kočevja v Stari log; prov. učitelj .Josip (Iregoritsch iz Starega loga v Kočevje; prov. učitelj Ivan Stalzer iz Reichenaua v Kočevje; prov. učiteljica Valerija Kasch iz Kočevja v Reichenau: prov. učiteljica Zofija Tscherne iz Koprivnik«« v Kočevsko Reko. — Nagrobni spomenik za žrtvi 20., IX. 1908. Včeraj smo na kratko poročali, da je v izložbi trgovine Griča r & Meja'- v Prešernovi ulici izstavljen osnutek nagrobnega spomenika Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru, in da je ta osnutek izvršil akademični kipar Svitoslav Peruzzi. Iz opisa, ki je tudi ravnotam izstavljen, pa posnamemo sledeče podrob-osti. Spomenik bo visok sedem metrov. Od tevisočine odpade na podstavek štiri metre, trije metri pa na glavno sobo, predstavljajočo »Genija žalujoče Slovenije«. Glavna podoba in obe vazi bodeta iz kararskega marmorja. Podstavek in grobna plošča bodeta pa izdelana iz teninosiv-kastega kraškega kamna iz Lokev. Na grobni plošči' je iz brona vlit portretni relief Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Spomenik bo ograjen s priprosto verigasto ograjo na kamniti podlagi. Glavna podoba drž! v rokah kovinasto posodo za luč, ki naj bi se vžigaia ob spominskem dnevu, na vseh svetih dan in ob drugih primernih prilikah. — Iz »Združenega narodnega odbora« se nam poroča, da se je »Združeni narodni odbor« glede nagrobnega spomenika žrtvama 20. septembra 1806 t Adamiču in f Lundru v principu odločil za osnutek, ki ga je izvršil in predložil akademični kipar Svitoslav Peruzzi. Pri tem ,ie nierje z Mihaelom Kržinarjem, da st je Kržinar zaradi tebe dvobojevaJ z Lenardom . . .« Spomin na dogodek v kavarni je v novic razljutil barona Evzebija. Sedaj, ko je videl poleg sebe Renato v vsi njeni lepoti in mladosti, ga je naenkrat obšel suni, da je morda vendar ne dolže popolnoma po krivici. Ker Renata v svojem presenečenju ni takoj odgovorila, jo je Evzebij zagrabil za roko in zakričal nan jo: »Ali si čula*? Ali si razumela' Dolže te, da me varaš in da se je Mihael zaradi telie dvoboje val z Lenardom.« Sele zdaj se je Renata zganila. »Ta dolžitev je podla laž,« je rekla samozavestno. »Prepričana sem, da sam ne verjameš česar me dolže zlobni ljudje.« »Kaj zlobni ljudje — celo mesto govori tako. Lgudje, ki te niti osebno ne poznajo, si to javno pripovedujejo. Ali pojmiš, kaka sramota je to zame. V časti sem postal star in zdaj kaj takega!« »Ne razburjaj se, Evzebij,« je prosila Renata. »Zaradi podlih govoric se ne smeš razburjati. Se škodovati bi ti utegnilo. Povej mi mirno, kaj se je zgodilo.« »Se prezgodaj boš vse izvedela«, ae je ljutil baron Evzebij. »In kaj bi ti pripovedovali Saj vendar nisi slepa. Da je Mihael Kriinar v tebe sa- po leg drugih stvarnih in umetniških ozirov upošteval »Združeni narodni odbor« v prvi vrsti tudi razpoložljiva sredstva in skrbno pazil na to, da se ne bode prekoračila on« svota, ki je bila darovana izključno le za spomenik padlima žrtvama. Osnutek ostane nekaj časa javno razstavljen, da ga vidi slovenska javnost in se o njem izreče. »Združeni narodni odbor« je pripravljen tudi uvaževati vsak stvarni, izloženega osnutka se tičoč nasvet, vsled česar prosi slovensko javnost, da bi prišla na dan s takimi nasveti sedaj, ko »Združeni narodni odbor« še nima vezanih rok in ko je torej še čas. Slovenske časnike pa prosimo, da bi odprli svoje predale stvarnim kritikam o izloženem osnutku. — Telovadno društvo »Sokol II.« se udeleži v nedeljo, dne 29. t. m. siavnosti »Sokola« v Voloski - Opatiji po deputaciji. Zlet je velikega pomena ravno sedaj, ko je v Opatiji mnogo tujcev različnih narodnosti, kateri tu hočemo pokazati, kaj smo in kaj premore sokolsko delo v telovadnicah. Zbirališče za vse udeležence je v nedeljo zjutraj ob */ 4G. na južnem kolodvoru od koder se odpeljemo z brzovlakom in pridemo v Opatijo ob f). uri 30 min. dopoldan. Brat-tje pridružite se deputaciji in pokažimo našim vrlim hrvatskim bratom svojo bratsko ljubezen in naklonjenost. Na zdar! — Telovadno društvo »Sokol II.« ustanovi s ponedeljkom 30. t. m. telovadbo za obrtni naraščaj, kateri bode telovadil vsak ponedeljek in petek od pol 8. do pol 10. ure zvečer. — Cenjeni starši, trgovci in obrtniki pošljite svoje otroke, odnosno vajence v sokolsko telovadnico, da bodo čili in krepki ter stali nekoč na braniku mile nam slovenske domovine. Na zdar! - Razstavo slovenskih umetnikov je doslej posetilo nekaj nad 3000 oseb. Te dni ima z Dunaja priti poseben poverjenik ministrstva za nauke, da si razstavo ogleda in eventuel-00 kaj iz državnih srestev nakupi. Prodali so doslej 13 umetnin. Značilno za razmerje med občinstvom in modernejšo smerjo prvih naših umetnikov je, da vise vsa njihova dela še vsa neprodana po stenah. Razstava se bode skoro zaključila, zato vnovič opozarjamo nanjo. Tekom oktobra se otvori druga, najbrž splošno jugoslovanska razstava. Pogajanj:« se Šele vrše. — Iz našega malega sveta. Jutri večer bo druga predstava naših malčkov, ki so že dne 8. t. m. pokazali, kako vneti tlelavei so za družbo sv. Cirila in Metoda. Tedaj je bil;: njihova veselica nekako skrita, a je vendar družbi prinesla 10 K. Sedaj pa zaslužijo mali rodoljubi v polni meri našo pozornost. Kolikor smo poučeni se vrši veselica na trgu Sv. Jakoba št. 5. v hiši g. Berganta v 1. nadstropju, začetek ob 8. zvečer z vzporedom: Deklamacija in dramatična predstava.. Vstopnina ni določena nikaka, bo pa mali Slavki ljubi krona vsaka. Radodarnost (»b vstopa neomejena, a žal prostor omejen, zri to ostanemo tisti, ki nam ne bo moči dobiti prostora zgoraj, ob čaši dobre kapljice v spodnjih prostorih rodo ljubne hiše g. Berganta, priznavši z darom našim malčkom njihov rodoljubni trud. — Češko dijaštvo v LjaMjano. Kakor smo že poročali priredi »Zve za češkega dijaštva« povodom lil shoda slovensko narodno - radikalnega dijaštva \ Ljubljano izlet, katerega se v prav velikem številu udeleži češko dijaštvo. Protektorat izleta je prevzel znani prijatelj Slovencev poslanec prof ITraskv. Izlet bo traja! ljubljen, do blaznosti zaljubljen, t ve Že davno vsak otrok. Ali mar samo ti nisi tega zapazila?« Ta izbruh barona Evzebija je prišel tako nepričakovano, in je R*' nato tako presenetil, da se je nehio naslonila na svoj stol, sklenila roke in povesila pogled. Bilo ji je nemogoče pogledati svojemu možu v oči. ker ga ni hotela varati in ni hotela lagati, da ne ve za Mihaelovo ljubezen. »Ce si ti slepa — pa jaz nisem,« se je ljutil baron Evzebij. »Kdaj seni jaz to že zapazil. Toda zaupal sem ti brezpogojno. Sedaj pa se gre za tvojo in za mojo čast. To moraš vendar vedeti, da izgubi vsaka žena svoj*' dobro ime, čim jo začno ljudje sprav ljati v zvezo z Mihaelom Kržinarjem.« • Stara in iskrena nevolja barona Evzebija na ves rod Kržinarjt^ je udarila z novo močjo na dan. »Kržinarji imajo sploh sla* glas,« je zabavljal. »Stiskači so, ošabni, a brezvestni. In posebno ta Mi-, hael; za vsakim ženskim krilom *| lovi...« »To ni res,« je Renata segla sva* jem u možu v besedo. Bilo ji je nei«Sokol« iz Črnomlja in Metlike, dne 5. septembra velik zlet. Belokranjci udeležite >e v velikem številu tega /leta. Dolenjski podružnici »Presvete« je daroval ing. (\ Jekovec do 300 knjig, ki se porabijo deloma za ustanovitev javne knjižnice v Gradacu. Srčna hvala! Podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda v Mokronogu priredi s prijaznim sodelovanjem pevskega kluba »Mokronog« v nedeljo, dne 5. septembra v mokronoškem gradu veliko vi selico v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Xa sporedu je tombola, igrokaza: Pri vratarju« in »Poljub«, petje, godba, šaljiva pošta, ples itd. Ker se posebna vabila ne bodo raz pošiljala, se dolenjski rodoljubi in prijatelji družbe poživljajo, da store svojo narodno dolžnost ter pribite v M i >k ronog. St. Vid - Grobelno. Dne K septembra uprizore tukajšnji narodni igralci narodno igro »Divji lovec«, ki -e je z izbornim uspehom igrala pred par leti ter ostala občinstvu in eenj. gostom v živem spominu. Na splošno željo se ista ponovi v prid revni šolski mladini. Vrši se v Završili v prostorih gosp. Gobca ob 4. popoldne, kar je radi zveze vlakov jako ugodno. Pri igri in odmorih svira domača godba. Po igri prosta zabava in ples. Za točno in ceno postrežbo je preskrbljeno. Na svidenje v prijaznih Završili narodni fantje in dekleta. Iz Poljan se nam piše: Veselica kmetske i>odružnice se je vzlic slabemu vremenu še dovolj dobro obnesla ter se o« I bor zahvaljuje za dobitke in za vse, s čimur je kdo pripomogel k uspehu. Bralno društvo v Otaležu pri Idriji priredi 19. septembra v prostorih g. Franceta Vogriča št. 19 veselico z zanimivim vzporedoin. Prostovoljno gasilno društvo v Postojni darovalo je mesto venca na krsto svojega mnogoletnega častnega, in podpornega člana g. Josipa Dekleva veleposestnika v Postojni, »Cesarja Frane Jožefa I. jubilejni ustanovi za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in siro te« 15 K. "Čebelarski shod v Košani. Novo ustanovljena čebelarska podružnica v Košani priredi za vse sosedne čebelarje čebelarski shod v nedeljo 29. t. m. ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Na shodu ix< predaval o naprednem čebelarstvu in o čebelarski zadrugi g. nadučitelj Likozar. Čebelarstvo se je s snovanjem podružnic in s predavanjem na raznih čebelarskih shodih nenavadno hitro povzdignila ter daje že prav lep dohodek našim kmetovalcem. Obisk koče v kamniški Bistrici je nepričakovano ugoden. V spominski knjigi je doslej vpisanih nad IMM* obiskovalcev, pripomniti na je, da se jih skoraj tretjina ne vpiše. Obiskovalci Bistriške koče. osobito tujci ne morejo prek valiti fine, točne postrežbe in izborne kuhinje, ki se dobi v tej priprosti planinski koči. Mnogo zaslug, da se je tujski promet v divni Bistrici tako povzdignil, pridobila si je slavna uprava kamniške korporacije s tem. da je zgradila krasno pešpot ob Bistrici, kjer se obiskovalcu nudi drugi Vintgar. Največ priznanja gre v tem eziru članu korporacijske uprave j:. J. Koschierju, pod čigar vodstvom se je izgotovila navedena pešpot. Kdor se hoče naužiti svežega planinskega zraka ter občudovati veličastnost gorskih velikanov brez napora in truda, naj pohiti v divno romantično Bistrico! V koči je na razpolago za prenočišče 24 ležišč ter je s pijačo, z mrzlimi in gor-kimi jedili (vedno sveže meso) izborno preskrbljeno. Cene zmerne. Po sedanjem načinu hode koča oskrbovana do L oktobra. Končno še omenimo, da je pot v Bistrico za časa lova na divje kozle t. j. od 31. avgusta do 4. septembra popolnoma brez nevarnosti, ker >e lov vrši le visoko v gorovju. Kranjskogorska davkarija je dobila dvojezični slovensko - nemški napis. Najmanj to moramo zahtevati na vseli uradih na Slovenskem! V Kranjski gori je letos letovišče vkljub slabemu vremenu, in vkljub specijelai protiagitaciji gra-ških listov prav izvrstno obiskano. Največ je Cehov, kar posebno i zvestim gospodo iz Ljubljane in seve tudi Tajč - Koširja grozno jezi. Krnnj-skogorci pa uvidevnjo, da se od Cehov mnogo več zasluži, kot od ljubljanskih Nemcev, in nič več ne zabavljajo na tiste, ki se nočejo klanjati brezpogojno nemškemu bogu. »Iz manevrov«. Pred nekaj leti so trije slovenski prostovoljci v družbi dveh slovenskih dijakov v neki gostilni v Celovcu v separirani sobi »Kaj li ga še zagovarjaš f« je zakričal in vstal s stola ter se oprl ob mizo. »Ti ^e ga upaš pričo mene zagovarjati.' Kaj ne nvidiš. kakšen meni vzbuditi.« kako moreš tako i^o- sum mora to v »Evzebij v oriti ?« Govorim resnico. Morda bom moral dati svoje življenje, da operem tvojo čast — ali vse bolj vidim, da si me varal i, da ljubiš tudi ti Mihaela, da si me izdala.« Poinosno je vstala Renata. Izgledala je popolnoma mirno. Kakor otroka je potisnila Evzebija od sebe in nazaj na njegov stol. »Zdaj boš mene poslušal,« je rekla z resnim, za povedu jočim glasom. »Mogoče, da zaslužim mnogo očitanj, ali tega ne zaslužim. Nisem te varala in nisem te izdala. Nikdar nisem nobenemu moškemu na svetu rekla besedo, ki bi ga opravičevala misliti, da ga ljubim. Ti veš, da govorim resnico in da nikdar ni prišla čez moje ustnice neresnična beseda. Ti me zdaj dolžiš, da sem te varala, a vendar veš in, če si pošten,moraš to tudi priznati, da sem ti bila vedno vdana, da sem te vedno spoštovala in te imela rada vzlic razliki v starosti. Nisem ti delala sramote in zato zavračam s preziranjem tvoje ob-dolžitve.« Kadar je Renata tako nastopila, je bil Evzebij brez moči, kajti vedel je vendar, da Renata ne izreče nikdar neresnične besede. Iz njenega ogorčenja je spoznal, kako hudo jo je razžalil in ko se je ponosno odor-uiln od njega, lo je odbila roko, ki jo je steza 1 plati nji ter hotela oditi iz sobe, tedaj se je Kvzebij baron denarja prestrašil, da ga zapusti za vedno. Renata — ne beži od mene — ostani pri meni — odpusti mi — prosim te — odpusti mi — saj sem ves blazen — saj ne vem kaj govorim — odpusti mi, saj te ljubim tako neskončno — —« Padel je pred Renato na koleni in prosil novic: »Odpusti mi, Renata, saj te ljubim čez vse — čez vse —« »Bog mi je priča, da ti odpuščam od vsega srca,« je mehko rekla Renata in solze so ji stopile v oči. Nagnila se je k Evzebija, da bi mu pomagala vstati. Hotela ga je prijeti |>od ramo. » ... ljubim ... čez vse ... je jecljal stari mož in v tem trenotku padel na tla. »Jezus... Evzebij... ne umreti... ne umreti,« je kričala Renata. Z močnima rokama je dvignila moža in ga stisnila k sebi. »Evzebij . .. ali slišiš ... Evzebij — govori...« Vse klicanje je bilo zaman, Evzebij baron Benalja je bil mrtev. (Dalja prihodnjič.) zapeli par slovenskih pesmic. To zvedši jih je tedanji šolski poveljnik vodil od Poncija do Pilata ter so bili končno od polkovnika s pripombo, da taki ljudje niso vredni nositi častniške uniforme, občutno kaznovani. Na to dejstvo me je opomnil slučaj, ki se mi je pripetil v nedeljo, dne 22. t. m. v Škocjanu pri Divači. Ko sem sedel {»opoldne s štirimi gospodi i u dvema damama v gostilni pri Škocjanskih jamah, je pridrvelo v sobo okoli 12 častnikov in kadetov e. kr. 87 pešpolka, ki je sedaj v Divači na vajah. Ne meneč se za dame so si začeli slačiti od dežja mokre jopiče iu ko so se vsedli okoli mize so pod vodstvom znanega brežiškega germana Scbmidta ( iz Brežic) začeli peti nemške puršovske pesmi in razbijati s komolci po mizi. Mi smo ostali mirni in si prihranili stvar za javnost. Radovedni pa smo, če bo gospod polkovnik, ko to zve, na enak način posvaril mlade gospode, kot se je to zgodilo gori omenjenim trem prostovoljcem. Iz Radeč pri Zidanem mostu: Kaj pa ko bi naš župan, trški predsednik in cestni odbornik enkrat ogledal brv pod trgom. Saj ni treba, da bi prišel v salonski suknji in s slamnikom - širokokrajnikom. Kar po domače naj naredi. Videl 1m>, da morajo ljudje hoditi pol kilometra daleč, če hočejo priti do prvega mostu, ki drži čez potok. Ce ima oča Jaka čas za čuk irske »špase«, naj si ga vzame tudi za gospodarske po-t rebe. Na pošto v Zidani most je prišel za asistenta neki ZwoIf|>oth. Možic ne zna nobene slovenske besede. Ali res ne bode konec izzivanju od vladne strani. Bo treba napeti druge st rune! Slovensko pevsko društvi* »Vranska Vila?< priredi dne 29. avgusta t. 1. korporativni izlet z zastavo v Zagorje ob Savi ter sodeluje pri tamošnji sokolski -Javnosti. Cesar je potrdil izvolitev župana Jabornegga v Celju. Pravijo, da j< Jabornegg šoštanjskemu \Vosch-naggu zelo soroden. Krepkega ženskega otroka so našli 2f). t. m. v farni cerkvi v Celju. Otroka, ki je okrog dva meseca stai, je prevzela mestna občina celjska. Oglasila se je pa že neka gospa, ki hoče vzeti otroka za svojega. Županska zveza se je ustanovila dne 22. t. m. v Dutovljah na Krasu. Predsednik je tomajski župan gosp. Vran, podpredsednik pa itodžupan komenski. gosp. I. Švara. \a živiimzdravniški visoki šoli na Dunaju je podeliti 9 štipendij po 600 K. Dve se ]k>delite s L oktobrom 1909, sedem pa s 1. januarjem 1910. Prosilci morajo vložiti svoje prošnje s potrebnimi iz k azili pri rektorata c. in kr. živinozdravniške visoke šole na Dunaju do 30. oktobra t. 1. »Zagrebški proces in evropsko javno mnenje«. Pod tem naslovom je izšla v Parizu brošura, v katero so poslal] prispevke ljudje svetovne slave: sreča varno se z mnogimi od njih povsod, kjerkoli se gre za boj proti krivici. V brošuri najdemo med drugimi sledeča imena: Bjornson. Brandes, Novikov. Kropotkin, Denis, Lombroso Masarvk itd. Ch. Loisse-aux pravi v brošuri na nekem mestu: »Avstrija se ne spreminja: ne spremeni se nikdar ... Ni zmožna starati se: ali se poni lajn? Dvomi se o tem. Vidimo, da se iz naročja muselman-skega sveta poraja nov svet, liberalen, človekoljuben, željen reforem — vsaj po svojih idejah. Tam se je rodila stranka, smer, ki ima pravico na ime »Mlado!urki«. Na obzorju še ni videti stranke »Mlade Avstrije« . . .« Krvoločna podlasica. Vsled zajezitve Gruberjevega kanala je nastalo v strugi vse polno mlakuž, pri katerih se zbirajo cele trope podgan, ki se gostijo z raznimi ostanki, katere je naplavila voda. Tako so se tudi včeraj popoldne motili z neko račjo v suhi strugi dve podgani. Kar se pojavi izza grmovja vitka, živahna in čedna živa lica s precejšnjo belo liso na oprsju. Hipoma je spregledala situacijo in v par elastičnih, mojstrskih skokih je bila pri podganah, ki sta preplašeno zacvilili, ugledavši svojega smrtnega sovražnika. Toda podlasica se ni zmenila za to tarnanje, ampak hladnokrvno se je zakadila v najbližu jo glodalko ter ji po bliskovo pregriznila žilo na vratu. Ravno tako naglo je izpustila svojo žrtev ter planila za drugo podgano, ki je vsa zmedena bežala proti sredini struge, kjer ji nenadoma velika luža zapre pot. Toda brez pomisleka se zakroj>i v vodo, hoteč si s plavanjem oteti življenje, pa tudi podlasica ni bila nič počasnejša in h ajdi za njo! Kmalu sta bili skupaj; vnel se je ljut, a kratek boj, v katerem je podlasica na svoj znani način zmagala. Splavala je na suho, poravnala si svoj kožušček ter izginila na obrežju, ker se je približala tropa otrok, ne da bi zamogla svoje mrtve žrtve še enkrat natančneje pregledati. Mastna, pazi ada i alnlan za dalo, stanovanja in službe bo v ponedeljek dne 90. t. m. zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta, na kar se občinstvo opozarja. Nesreča. Ko se je predsinočnjem peljal po Dunajski cesti 551etni tesar Anton Zorman iz Male vasi, je pripeljal iz Lehnerjevega dvorišča hlapec Anton VVobak, ki je Zormana s konjem podrl in ga na nogah znatno poškodoval. Čigava sta psa? Zatekla se je rjava lovska psica z dolgo dlako, košatim repom ter ima sprednje noge spodaj bele. Psica je brez znamke ter je dresirana. Lastnik jo dobi nazaj pri gospodu Adolfu Grazerju na Francovem nabrežju št. 7, L nadstr. Tudi v Spodnjo Šiško št. 121 se je zatekel majhen rjav jazbečar z znamko št. 501. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odj>eljalo v Ameriko 20 Hrvatov, 25 Maeedon-cev in 10 Slovencev, nazaj je prišlo pa 20 Hrvatov. Najdene stvari. Blagaj niču i ključi so bili najdeni v Kamniku v Samčevem predoru. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi v trgovini Skala v Kamniku. Zatekel se je kanal ček, katerega dobi lastnik v trafiki na Sv. Jakoba trgu. Nova gostilna. Gospod Fr. Kavčič je, kakor je razvidno iz našega inseratnega dela v svoji hiši na Pri-vozu št. 4 Otvori! gostilno. Že oseba g. Kavčiča jamči za izborno jed in pijačo in točno postrežbo, bodi torej nova gostilna toplo priporočena. Celotni orkester »Slovenske Filharmonije« koncert ira jutri v hotelu »Tivoli« od 5. do pol 8. zvečer pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Markuzzija. od S. do 10. pa pod vodstvom kapelnika g. Talicha. Vstop prost. Razne stvori * Zidarji stavkajo. V Parizu je stopilo v stavko 4000 zidarjev, ker podjetniki nečejo Opustiti akordnega dela. * Pasteurjev zavod v Parizu dobi v kratkem 56 milijonov frankov zapuščine pa umrlem bogatašu Osi-risu. Kakor se je sedaj izkazalo, je bil zavod na robu propada. * Kotel eksplodiral. V Borde-auxu je dne 25. avgusta eksplodiral v neki tovarni kotel, ki je porušil celo poslopje. 28 delavcev je zelo nevarno oj»ečenih. mnogo jih pa leži pod razvalinami. * Eksplozija v tovarni za patrone. V tovarni za patrone v Budim -l>ešti, ki je last tvrdke Manfred Weiss, se je zgodila včeraj velika eksplozija. 17 delavcev je poškodovanih. Samomor duhovnika. A" Szi-lagvballi na Ogrskem se je ustrelil župnik Sigmnnd Nagv v srce. Vzrok je baje revščina. * Zlato v Rusiji. V transbajkal-skih provincijali je zavladalo pravcato razburjenje, ker se je našlo že več zlata. Delavci, ki so gradili neko železniško progo, so pustili delo in šli za zlatom. Kakor se pripoveduje, so našli zlata v vrednosti 1000 rubljev. * Nravnost med Nemci. Berolin-ska policija ima zo]>et mnogo posla z nemškimi »moralisti«. Proti lastniku nekega restavranta se je namreč uvedla preiskav, a radi sovodstva. Izkazalo se je. da je dajal enoletnim prostovoljcem v najem sobe, v katerih s») le - ti prirejali takozvane »Schbnheitsabende«. Kratkočasili so se s petimi deklicami v naravni Evini obleki. * Zastr u pijenje z rumom. V Vo-rbsvaru blizo Budai>ešte prodaja tamkajšnji konsnm svojim članom razne i>otrebščine. Dne 25. avgusta so si kupili delavci več ruma v zaprtih steklenicah. Vsi delavci, ki so pili dotični rum, so zboleli na zastrp-lj^nju. V teku 48 ur jih je sedem umrlo. Proti konsumnemu društvu se je uvedla preiskava. * Papež prodaja cerkveno državo? Milanski dnevnik »Perseveran-za« poroča iz Rima, da z ozirom na finančne težave Vatikana predlagajo prelat je papežu, naj sklene z Italijo v vprašanju papeževe države modus vivendi na ta način, da bi od laške države sprejel (seveda, ne da bi opustil svoje stališče v tej zadevi) letno rento, ki jo je Italija 1. 1871 dovolila papežu v t. z v. garancijskem zakonu. Doslej papež še ni vzel nobenega od 39 obrokov, ki znašajo vsi skupaj J37 milijonov lir. To bi se seveda prileglo! Telefonsko in brzojavna poročila. Radi zatvoritve čeških šol. Dunaj, 27. avgusta. Vodstvo društva Komenskv je imelo v prisotnosti poslanca Slame sejo, v kateri je sklepalo o zatvoritvi čeških šol na Dunaju in v Poštorni. Sklenilo se je, naj se društvo radi zatvoritve pritoži na upravno sodišče ter izda na narod oklic, v katerem se naj natanko opiše mučeništvo nižjeavstrijakih Cehov. Razpust češkega deželnega Aoraf Praga, 27. avgusta. »Čech« javlja, da je ministrski predsednik baron Bienerth sklenil razpustiti češki deželni zbor, ako se mu ne posreči akcija glede sporazuma med Cehi in Nemci. To vest potrjujejo tudi drugi češki listi. Napadena Ljubljančanka. Reka, 27. avgusta. V ulici Go-verno stanuje 261etna Marija Mestek, doma iz Ljubljane. Radi nekih ljubavnih afer je živela Mestek že dlje časa v hudem sovraštvu z 191etno to-varšieo Antonijo Vosilla. Včeraj popoldne sta se sovražnici slučajno srečali na ulici. Vosilla je potegnila dolg nož in navalila ž njim na svojo nasprotnico. Zadala je Mariji Mestek globoko rano v pleča, da so jo morali nezavestno prepeljati v bolnico. Vosillo je policija aretirala ter jo izročila sodišču. Združenje jugoslovanskih naprednih strank. Zagreb, 27. avgusta. Predlog, naj bi stopile slovenske, hrvatske in srbske napredne stranke med sabo v čim najtesnejši kontakt, pozdravljajo v vseh hrvatskih in srbskih naprednih krogih z velikim navdušenjem. Predsednik hrvatske napredne stranke, poslanec dr. Ivan Lorko-vič sestavlja načrt za enotno delovanje vseh jugoslovanskih strank. V kratkem se obrne dr. Lorkovič ofi-cialno na slovenske naprednjake in srbske sainostalce s vprašanjem, ako so voljni sodelovati pri akciji. Razume se, da se je nadejati povoljnega odgovora. Nato se ima takoj pričeti s pripravljalnimi deli za skupni shod vseh jugoslovanskih naprednih strank, ki se ima tekom prihodnjega leta vršiti v Ljubljani kot za tako prireditev najpripravnejši točki. Na tem shodu se ima med drugim ustanoviti narodni svet vseh jugoslovanskih naprednih strank. Radi ponarejenega zapisnika. Zagreb, 27. avgusta. Kakor smo že javili, se je včeraj vršila tu razprava o tožbi preiskovalnega sodnika dr. Košutiča proti »Obzorovemu« odgovornemu uredniku Grškoviču, ker je »Obzor« tožitelju očital, da je v pravdi Dijanušič kot sodnik 1. 1901 ponaredil zapisnik. Grškoviča je zagovarjal dr. Hinkovič, tožiteljev zastopnik pa je bil dr. Horvat. — Dr. Hinkovič je predlagal, naj se zaslišijo kot priče Fran Kolar, Fran in Luka Dijanušič, dr. Valentekovič in dr. Magdič. Senat je ta predlog odbil ter sklenil, da se imajo o aferi prečitati samo sodni zapisniki. Obravnava je bila popoldne odgođena, da se izpopolni material. Zopet eksplozija v Pešti. Budimpešta, 27. avgusta. V tovarni petrolejske delniške družbe se ^e danes dopoldne prigodila strahovita eksplozija. V kotlu, obsegajočem 2 hektolitra se je vnel bencin ter eksplodiral. Na pokrovu kotla sta delala dva monterja, ki sta sfrčala v zrak in nato padla v goreči plin. Oba sta na opeklinah umrla. Ranjenih je bilo več oseb. Vseslovanski kongres v Sofiji. Sofija, 27. avgusta. Kakor je znano, se je le*tos na slovanski konferenci v Petrogradu sklenilo, da se prihodnje leto skliče vseslovanski kongres, in sicer v prestolnici Bolgarske — v Sofiji. Ta sklep je pozdravila bolgarska javnost z velikim zadoščenjem in slovanski krogi na Bolgarskem so takoj pričeli z intenzivnim delom in z obširnimi pripravami za kongres, ki se ima vršiti meseca maja 1910. Na čelu vse akcije stoji »Slavjansko družestvo«. To se je obrnilo na mestni občinski svet s prošnjo za materialno podporo. — Mestni občinski svet je na to prošnjo v svoji zadnji seji sklenil, da dovoli za vseslovanski kongres 50.000 levov podpore. Novi topovi za Srbijo. Solun, 27. avgusta. Srbija se pogaja s parobrodno družbo »Mesag-gerie maritime« glede prevoza novih topov in vojnega materijala preko Marselja v Solun. Nezadovoljnost v turški armadi. targirad, 27. avgusta. V armadi je v zadnjem času jelo opasno vreti in sicer radi nove uredbe častniških služb. General Šukri paša bi moral biti po tej novi uredbi degradiran na mesto polkovnika, čemer pa se protivi z vso silo, češ da tudi generalisi-mus Šefket paša nima več službenih let kot on. Vzpričo te afere sta med vojaki nastali dve stranki: ena odobril je odredbo vojne oblasti, druga pa zagovarja Šukri pašo. Zeppelin na poletu v Berolin. Friedrlchshafen, 27. avgusta. Zjutraj ob 4. uri 40 minut se je zrakoplov Zeppelin št. III. dvignil v zrak. Priplul je v bližino Norinber-ga, kjer se bo najbrže moral spustiti na zemljo, ker se mu je polomil eden 4 izmed strojev. Torej se je ponesrečil tudi drugi Zeppelinov polet v Berolin. V poni svojega obrata mora* ne samo jesti kruh, nego tudi zdraviti se; tako je bilo nekdaj, ko so vsako prt hlajenje, vsako hripavoat in saslezenje zdravili s potenjem ia čaji. In ob poletni vročini potili se v postelji hvala lepa! Pa imamo že mi bolje: vzamemo pristnih Kavevih sodenskih mineralnih pastilj, si prihranimo s tem vse neprijetnosti in se iznebimo katarjev, da še sami prav ne vemo kako in kdaj Dobivajo se škatlica po K 1*25 po vseh zadevnih trgovinah in ne dajte si natveziti ponaredb Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: \V. Th. Guntzert na Dunaju IV./l, Grosse Neu- gasse 17. žitne oens v Budlmpootl. tona 27. avgusta 1909 T os-Mm. ta« Pšenica za oktober 19o9 . „ ap.il 1910 Ki za okt. 1909 Koruza za maj „ Oves za oktober 19 9 za 60 kg K 1359 50 kg K 18 f 9 za 50 kg K 9 60 za 50 kg K 7»i* za 50 kg K 7 32 KAVI*« «. Nespremenjeno. ^steorsiogldn poračun, iafca oa-d morjem ZM %. gradnji meni tUk TISO t ^ 3 > Caa ssais-vsaja Odda ae mesečna meblovana soba • posebnim vbodom v bližini glivza pošte. NaaloT pove nprcvnifttvo »Slovenskega Naroda*1. ali kaka druga shramba v ahUila L|aM|aaa se vzame v najem. Ponudb« na npravniitvo „Slov. Naroda" pod „iaaa 10™. 3 61— i Pozor! Brivci! Pozor! 3072 3 brivnica fitaojs ti l s sare-sistrs Vetrovi Nebc v ana hI i 26 27 |9. arv. 7. aj. Z pop. 733 2 17 7 si. szahod 733 7 73 i-1 jasno 12 9 I si j vzhod megla 23-8 si. jzahod del., jasno se pri takojšnjem plačilu tabo| Mesečno ae zasluži 290 nt Do-tičnik, ki jo namerava kupiti, lahko sam nekaj časa pri meni dela, da ae prepriča, da se v resnici toliko zasluži. VeČ pove uprava. „Slov. Naroda4. Srefnja včerajšnja temperatura 17 6, norm. 17 7 Padavica v 34 urah 0 0 mm j^k. .az£ .^Sm. xA£.^a^.^Bc aZtf ^Z£aZ£azz ^stszv^aezzš. bradi avadbe m * m m m o/erravcJIo PO železnafo Kina Vino Dunaju IG OS: Državno odlikovanje in častni diplom Higijenična razstav* na Dunaju 1908: ije k alati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = = in malokrvnfm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Iagt>o3ra^i olatvasa« Večkrat odlikovano. Nad eOOO zdravniških »prijavni. J. SERRAVALLO, t \ kr. faul itipjitti alej - TRST-Barkovlja. - m: m m\ m m\ m\ m\ m m\ m\ m\ *\ m\ m\ m m ,Oliver< brzoplsolnego strojo z vidno pisno (oklopni model) so bili tile stroji izločeni in se oddalo prav ceno: 3056 10 1 atvaj Underwood (dobro ohranjen) 2 ztraja Smith-gros (dobro ohranjena) Ogledajo se lahko pri gana* ralnem zastopstva Ollver za Ing monarhija UubUono, MikloJIf ew c 20 Planino aa radi odpoaavaaja po nizki ceni proda n lntetjc Jcrczflt cesti $h 21 jI 3175 Poiave ae pri L. tarfa, Wstfsva sHoo 3 3140 3 3i78 1 jlenojrnf UlnitMUl ae a prej me takoj ▼ pisarni dr. jos. f udana odvetnika v Ljubljani. ■eaMaaiaiaa1 mm aaaa Maj imi aH Iv. Bizovičar umetni in trg. vrtnar tjubljana, Kolczijskc ol. 16 se priporoča za maaaditev vrtov, pirhff in balkonov. — Velika izbira cvet**** in lletmatlh raztlin, (perene). m livrjnie šopke, vence in bukete za razne prilike. 1542 27 Trgovina s cvetlicami iti Naročila na deželo hitro In vestno * w^ .^rv jwv. m «v> «avv s^f* *w» Potrtega srca naznanjamo, da je naša preljubijena, nepozabna hčerka oziroma sestrica Marica v 8 letu svoje starosti, dne 26. t. m. ob 7. zvečer po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne hčerke bode 28 t. m ob 2 pop 1 dne iz deželne bolnee k Sv. Križu 3182 V Ljubljani, 27. avgusta 19 9. Žalujoča rodbina Hrast Dr. S183 + Žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je Bogu Vsegamo-gočnemu dopadlo našo preljubo soprogo, mater, taščo in staro mater, gospo 3181 Marijo Gerčar v sredo, 25 avgusta ob 7 zvečer v starosti '8 let poklicati k Sebi v boljše življenje. Pogreb predrage pokojnice se vrši danes, dne 27 avgusta ob J 47. zvečer iz hiše žalosti na pokopališče na Žaljah Sv maše zadušnice se bodo brale v nadžupnijski cerkvi v Kamniku. V Kamniku, 25. avgusta 19C9. Joalp Sercar, soprog. Marica Btntar roj. Sercar, Joalp, Friderik, Kamll, Anica, otroci. Budolf Bister, c. kr. davčni oficijal, zet. Bogdan in Martlaa Blatar, vnuk AuQfllVP.lt moščanske iiUljUl I uUl šole želi dobiti službo. Ponudbe pod llMlianT na npravniitvo „Slov. Naroda*. 3174 11 odpotuje od 28. avgusta do 14. septembra. Samo 6 dni Havre-New Tor Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša črta v Jtmsriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje se vae eloveneke pokrajine tae> i 049—14 oblastveno potrjena potovalna pisarna CJttbiJana fteutajska cesta 18 Ejubljani v aovt hI« Otlika nalog« stolov in omar I ukiT u pa. 2796-5 Filip Fajdiga mizarstvo na Sv. Petra cesti it 19 v Ljeiljant Z ffltojto dUaka aH S 4taMhl ia bolfta bile, mm apra|-nMta as aJajii laali ▼ blizjni realke. Na razpolago je Utvir in kopalna •oba. NaaloT pora npravniitvo . „S7ov. Naroda". 2037—4 Zdravnik-strokovnjak za otroške bolez n dr. Derč je zopet prevzel svojo prakso. Za reveže ne izvzemSi mestnih ravešev alej kot prej brezplačna ordi naoija ob njegovih ordinaoijakih arah. 3136—2 Za hrvaško se iščejo 3 žgalci apn in pomagalci pri tem delu al m pa Mizarstvo gOs ae zaradi amrti po-3035 eeatnika laks| prsda. 11 Podrobnosti: aV Ms Kupim takoj en miner za razstreljevalna dela. Ponudbe na upravništvo „Slo-venakega Naroda". 3i;g 3 dobro obranjeno, nizek model, s prostim tekom. — Ponudbe s oeno nasloviti na npravniitvo „Slov. Naroda". 31j>4 2 Hulimo posestvo naprodaj BB Dolenfakem blizu tvornice Kar-melj. obstoječe iz hlie. hleva, 2 njiv, traTmika in gozda Cena 1800 kron. Poizve ae v Gabrijelah pri Drašćktt ali v Liabljaml pri ztrat niku Baro«. 3:01—3 teli um elobltf pri boljši družini ali pri kaki dami, kl Ima klavir na razpolago, zračna moblirana soba z dvema posteljama in hrano za starejšo gospo in hčerko. Ponudbe pod „Blizu nć.teljlsča ' na upravništvo „Slov. Naroda". 3177 1 eden starejša, eden mlajša moč, 1 j ^ 3i76—1 blag.jni6arka|Ha|^ en učenec se sprejmejo v trgovino mešane stroke a 15. Mptaaaraai ali poznala. 3v. Razboršek, Šmartno prifitiji. rojeno Zivanot na f ozicah h. št. 21 pri Vipavi. Odgovor na naslov: Viktor Rupnik Sarajevo, Apelova obala št. 42. I > ot>a*o uvedenega ff Aatllff za Ljubi ano in okolico 1 UEr I I rl aprajme prve vrste tamkaj prav dobro vpeljana dana j* lil aka tvornica eterskih olj in esenc, uvozna trge-^mt0^mmmmwm vina spirituoz in čaja. 3j50 Natančne ponudbe z navedbo referenc pod HTHcktlg and rer-liaalich1 Nr. 3813 u BndoUa Moaao na Dnaaln, I. Seilerstatte št 2. JploJno kreditno društvo 2430 10 v Gosposki ulici št. 7 apro|onui hranilna vloga In vloga na tekočI račun In Jih sferaatnla a L InUlani 1909 ps §•/♦% braz odbitka rantnaga davka; aakSeaptlra manlca In dala posolila na osebni kredit po 512% do S1 ,*/». Lastno premoženje znaša v deležih in zakladih K 179 765 55 Skupna aktiva............ „ 1,242166 77 Denarni promet v letu 1908 ........ 6,296 087 46 Otvoritev nove gostilne. Podpisani vljudno naznanjam, da sem v svoji novi hiši na Privozu štev. 4 (Prule) oddaljeni 40 korakov od postaje elek. želea, vila Kosler pričal gostilniško obrt v moderno opremljenih velikih prostorih, ki ao pripravni za zborovanja, veselice itd., na razpolago je tudi klavir in prostor za balinanje. —Postretal bom oenj. gostom z mrzlimi in gor-kimi jedili ter pristno kapljico priljubljenih vin kakor, bizeljskim cvičkom, rebulo, metličanom in refoškom po zmernih cenah. Marčno pivo v sodih in ateklen'cah. OaaeBacaalanaa otwoi»ita»vr w aie^ameaSaa 28. S. maa. Fran Kavčič. 3157--2 Za obilen oblak ae priporočam H 9LQ