Slovenije jih označuje izrazita sezonska spremenljivost. rečni specifični odtok je 3-krat, količina rečne na prebivalca pa 3,7-krat nad evropskim rečjem. Zaradi zgolj delnega čiščenja odpadni1 >o vodni viri praviloma prekomerno obremet kar zlasti velja za vodne tokove. Zato so za bo s pitno vodo ključni kraški izviri in talna .. Suša v letu 2003 ponovno opozarja na .mjnost smotrnega gospodarjenja z vodo tudi v regijah, bogatih z vodnimi viri. Ključne besede: vodni viri, onesnaženost vode, suša, Slovenija. ABSTRACT Water resources of Slovenia The geographic heterogeneity of Slovenia determines different water resources with characteristic seasonal variability as well. The average specific outflow is 3-times, the amount of river water per inhabitant is on the other side 3.7-times above European average. Due to partial purification of wastewaters, the water resources are by default overburdened, i.e. especially evident with watercourses. Carst springs and ground water are essential for drinking water supplies. Drought of the year 2003 indicates therefore again the necessity of reasonable water management in the regions "rich" in the field of water resources. Key words: water resources, water pollution, drought, Slovenia. Avtor: DUŠAN PLUT, dr. geog. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Slovenija E-pošta: dusan.plut@ff.uni-lj.si Avtorja fotografij: MITJA BRICELJ in BOGDAN MACAROL Slovenija - evropsKa arzava z bogatimi vodnimi viri li po izjemni poletni suši v letu 2003 navedena trditev še "zdrži vodo"? Odgovor je še vedno pritrdilen, vse bolj verjetni in očitni učinki podnebnih sprememb zaradi človekovega delovanja pa opozarjajo na pogostejše in izrazitejše podnebne in z njimi povezane vodne (tudi sušne) ekstreme. V pokrajinsko pestri Sloveniji je namreč okoli 26.000 km (dvakratna zračna razdalja med Ljubljano in Darwinom v Avstraliji) stalnih in hudourniških vodnih tokov, okoli 7000 izvirov, 260 slapov, okoli 200 jezer (naravnih in umetnih s površino nad 1 ha), del Tržaškega zaliva, 78 izvirov oziroma vrelcev termalnih in mineralnih voda, mokrišča in dva manjša ledenika. Kot hidrološki naravni spomenik sta razglašena 102 objekta s področja vodnih virov: 31 slapov, 19 vodnih tokov, 16 jezer, 2 morska akvatorija in ena laguna (1, 6). Na ozemlju Slovenije pade v povprečju letno 1567 mm padavin oziroma 1005 m3 ali 31,7 milijarde m3 vode, od tega letno odteče 18,5 milijarde m3 vode oziroma 917 mm, kar je okoli 59 % padavin (preglednica 1; 4). Odtok z ozemlja Slovenije (917 mm) je v primerjavi z evropskim povprečjem (319 mm) skoraj trikrat večji. Skupaj s t.i. tranzitnimi vodami Mure in Drave (v povprečju okoli 13,2 milijarde m3 vode) se na ozemlju Slovenije letno pretoči 32 milijard m3 vode, 58 % od tega izvira z ozemlja Slovenije, 42 % pa z ozemlja Avstrije. GEOGRAFSKI BZORNIK VODE - SLOVENIJA Preglednica I: Vodna bilanca Evrope in Slovenije (4). padavine izhlapevanje odtok koeficient (mm) (mm) (mm) odtoka(%) Evropa 734 415 3 19 43 Slovenija 1567 650 917 59 Jadransko povodje zajema 3863 km2 (19 % državnega ozemlja) in vključuje porečje Soče (z Vipavo) ter ostali del Jadranskega povodja z odtokom v Severni Jadran. Črnomorsko povodje obsega 16.373 km2 (81 % državnega ozemlja), kjer živi okoli 88 % prebivalstva države (preglednica 2). Zajema porečja Mure, Drave in Save (s Kolpo in Sotlo), ki imata del porečja na ozemlju Hrvaške (4). Zaradi pokrajinske raznolikosti Slovenije, razlik v količini padavin in različnih padavinskih režimov se vodne razmere med porečji zelo razlikujejo. Povprečen specifični odtok črnomorskega povodja Slovenije je okoli 25 l/s/km2, odtočni količnik pa je 55 %. Zaradi manjše namočenosti, nadmorske višine in deleža kraškega ozemlja sta povprečna letna specifična odtoka in odtočna količnika nižja kot na ozemlju jadranskega povodja (44,6 l/s/km2; 68 %). V nekaterih porečjih subpanonskih rek (npr. Ledava v porečju Mure) so letni specifični odtoki manjši od 5 l/s/km2, odtočni količniki pa pod 20 % oziroma pod 200 mm. V povirju Save Bohinjke pa dosežejo letni specifični odtoki 90 l/s/km2, odtočni količnik presega 80 % oziroma je večji od 2500 mm (4, 6). Dolžina površinskih vodnih tokov znaša 26.989 km, v povprečju je na km2 površine Slovenije 1,33 km vodotoka, kar je velika gostota glede na več kot štiri desetine kraškega površja (1, 4). Po količini avtohtone in alohtone rečne vode na prebivalca se uvršča Slovenija med najbolj bogate evropske države, saj je leta 1994 znašala količina rečne vode na prebivalca 17.170 m3, kar pomeni 3,7-krat večje količine od evropskega povprečja. Povprečno odteka iz Slovenije 1073 m3/s vode, v obdobju ekstremnih suš pa odteče iz Slovenije le 127 m3/s vode. Razmerja med ekstremnimi pretoki večjih rek so v razmerju 1:50 (100) in več, kar zelo poveča njihovo vodnoekološko občutljivost. Tako je znašal v obdobju 1961-1990 najnižji zabeleženi minimalni pretok Save pri Čatežu 51,9 m3/s, najvišji pa kar 3267 m3/s (1:63), za Savinjo pri Laškem je bilo razmerje 1:335 in za Sočo pri Solkanu 1:382. Na kraški Ljubljanici je bilo zabeleženo pri Mostah pretočno razmerje 1:99, v Pobočju na Krki 1:80, v Metliki na Kolpi 1:243. Preglednica 2: Izbrane značilnosti porečij Slovenije (4). vodni tok, površina delež povpr. poplavna višina povpr. delež delež delež porečje, porečja in porečja in letna območja povpr. odtočni prebivalstva kmečkega zaposlenih povodje povodja povodja količina (ha) letnega količnik leta 1991 prebivalstva v industriji (km2) (%) padavin (mm) odtoka (mm) (%) (%) leta 1991 leta 1991 (%) (%) Mura Drava Sava 1376 6,8 861 18.700 245 28 7,0 23,7 6,0 3253 16,1 1125 16.000 561 50 20,9 24,3 20,7 I 1.744 58,0 1757 31.700 1040 59 59,8 45,0 62,0 Povodje Črnega morja 16.373 80,9 1556 66.400 878 56 87,7 93,0 88,7 Soča Pritoki Jadranskega morja 23 16 1 541 1 1,4 7,6 2278 779 2900 2200 1 588 287 70 37 6,4 5,8 4,6 2,4 6,8 4,5 Povodje Sredozemskega morja 3857 19,1 1732 5 100 1 1 14 64 12,3 7,0 1 1,3 SKUPAJ 20.230 100,0 1567 71.500 922 58 100,0 100,0 100,0 9 §> VODE - SLOVENIJA Slika I: Vodna bilanca Slovenije za obdobje 1961-1990 (4). ODTOK . JADRANSKO POVODJE pdrnn^to - -fTTirmonIm ramodpr Suša - stalnica ali anomalija? Gospodarski razvoj (zlasti v zadnjih petdesetih letih) je prezrl mnoge naravne omejitve, ki jih predstavljajo labilna erozijska žarišča, ozke grape in soteske ter pozidava poplavnih, naravnih površin zadrževanja vode. V obdobju 1973-1991 je bilo osušenih okoli 72.000 ha mokrišč, kar je med drugim onesposobilo njihovo nekdanjo vlogo naravnega regulatorja vodnega odtoka. Krčenje lok in mokrišč je povzročilo poslabšanje vodnega režima v količinskem (povečani ekstremi med nizkimi in visokimi vodami) in kakovostnem pomenu zaradi onesnaženosti in zmanjšane samočistilne sposobnosti voda. Poplave leta 1990 in 1998 so povzročile veliko gospodarsko škodo, po nekaterih ocenah celo večjo od 20 % letnega BDP. Na začetku 80. let 20. stoletja je na poplavnih območjih živela četrtina (480.000), na začetku 21. stoletja pa že okoli tretjina prebivalcev Slovenije. Vse bolj pogoste suše morda že kažejo na učinek tople grede, slovenske subpanonske, kraške in primorske pokrajine pa se najbolj pogosto srečujejo 10 predvsem s poletnim vodnim primanjkljajem in veliko občutljivostjo za onesnaževanje. Tako je pomanjkanje padavin v vegetacijskem obdobju leta 2003 povzročilo eno največjih suš, ki je prizadela skoraj vso državo. Po prvih ocenah naj bi škoda v kmetijstvu znašala okoli 30 milijard SIT. Napovedi o spremembah podnebja opozarjajo na možno pomanjkanje vode zlasti v subpanonski in submediteranski Sloveniji (3). Skupne dinamične zaloge podzemeljske vode (talne in kraške) v Sloveniji znašajo 50,4 m3/s oziroma po zadnjih ocenah 50,9 m3/s. Dinamične zaloge vodonosnikov z razpoklinsko in kraško poroznostjo znašajo 31,6 m3/s ali 62 % in vodonosnikov z med-zrnsko poroznostjo (prodno-peščene, dobro prepustne rečne naplavine) 18,8 m3/s ali 36,8 %. Vodonosniki z medzrnsko poroznostjo skupaj obsegajo 3726 km2 ali 18,4 % površja Slovenije (1). Glavni podzemni vodonosniki v Sloveniji so vzdolž Mure, Drave, Savinje, Save in Soče. V podtalnici, ki se pretaka v vodonosnikih s peski in prodom, je približno 18 m3/s vode, vodonosniki pa pokrivajo okoli 3720 km2 površine (18,3 % ozemlja Slovenije). Območja talne vode so črpališča pitne vode za številne slovenske pokrajine, intenzivno GEOGRAFSKI BZORNIK VODE - SLOVENIJA (kemizirano) kmetijstvo in naselja z neurejenim odvajanjem odpadnih vod so glavni viri obremenjevanja talne vode. V katastru je približno 7000 izvirov, njihov skupni povprečni letni pretok pa je okoli 63 m3/s. Le 486 izvirov ima povprečni letni pretok večji od 10 l/s, njihov skupni pretok pa je okoli 50 m3/s. Onesnažene ali čiste vode? V 90. letih 20. stoletja so bile vse slovenske reke v srednjem in spodnjem toku zmerno do močno onesnažene, v zgornjem toku pa so bile v 1.- 2. kakovostnem razredu le Soča, Sava Dolinka, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica in Savinja. Blejsko jezero se je v 90. letih uvrščalo med mezotrofna (zmerno onesnažena jezera), Bohinjsko pa med oligotrofna (čista) jezera. Razen območij ob jezerih in morju so slovenska zdravilišča, združena v skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, upravičeno eden izmed glavnih stebrov turizma. Z umetnimi vrtinami povečana zmogljivost termalnih voda je omogočila povečanje zmogljivosti in v zaprtih bazenih celoletno razpoložljivost kopaliških voda ter zaradi kakovosti kopalne vode (in mrežne turistične ponudbe) tudi veliko turistično privlačnost (7). Med daljšimi rečnimi odseki, primernimi za kopanje, so bili odseki Kolpe in Krke. Edino še dokaj sklenjeno območje čistejših rek (1.- 2. in ne 1. kakovostni razred!) je bilo v visokogorskem alpskem svetu, kjer pa kakovost vode zlasti ogrožajo kisle Slika 2: »Rdeči kal« v Hrastovem dolu kot primer evtrofikacije vaškega kala, v katerega se stekajo nezajete odpadne vode bližnjih kmetij. Zaradi množične zastopanosti določene vrste alg se je vodna površina obarvala rdeče. Kale so v preteklosti uporabljali za napajanje živine, pranje perila, revnejši prebivalci celo za pitje (foto: Bogdan Macarol). 11 §> VODE - SLOVENIJA padavine in posamezne oblike nekontrolirane turistično-rekreacijske dejavnosti. Ob izjemni suši leta 2003 so presahnili številni vodni tokovi, v nekaterih pa so bile količine odpadne vode večje od naravnega pretoka. Preobremenjeno obalno zaledje Sloveniji s 46,6 km morske obale pripada tudi del Severnega Jadrana, ki je plitev in ekološko občutljiv morski ekosistem, prekomerno obremenjen z odplakami in odpadki okoli 15 milijonov prebivalcev. Površina Tržaškega zaliva je okoli 550 km2, a se zaradi nasipavanja rek in intenzivnega antropogenega krčenja priobalnih ravnic postopoma zmanjšuje, povprečna globina pa je le 19 m (največja globina Bohinjskega jezera je 45 m). Zaradi skromne razsežnosti in plitvega morja je skupna količina vode v Tržaškem zalivu zgolj 11 km3, kar pomembno vpliva na ekološko občutljivost zaliva. Razčlenjenost obale stopnjuje pestrost njene rabe, številni zalivi pa so zaradi zatišnosti za onesnaževanje vode občutljivejši. Zaradi neizrazitega morskega strujanja je izmenjava vode skromna, kar za obremenjevanje prav tako ni ugodno. Poleti leta 2003 pa je prišlo do sezonske spremembe dominantnega gibanja morskih tokov, saj so bili prevladujoči morski tokovi v smeri od italijanske obale proti slovenskemu morju. Zaradi pičlih količin odpadnih vod Pada in drugih vodnih tokov je bila kakovost izjemno toplega Tržaškega zaliva (do 29 ° C v površinskem sloju) zelo visoka, torej primerna tudi za kopanje. V obdobju 1958-1996 se je povprečna letna vrednost višine našega morja povečevala. V primeru uresničitve napovedi globalnih sprememb višine morja, ki predvidevajo dvig morske gladine za 50 cm ob zvišanju globalne temperature zraka za 2,5° C, bi morje poplavilo precejšen del naše obale, povišati bi bilo potrebno protipoplavne obalne nasipe pri Kopru, Izoli in Piranu. Za vodno oskrbo so najpomembnejši kraški izviri: Rižana (Hrastovlje), Hubelj (Ajdovščina), Mrzlek (Solkan), Podroteja (Idrija), Malni (Postojna), Radešca (Dolenjske Toplice), Težka voda (Novo mesto), Dobličica (Črnomelj). Pomembnejši izviri omogočajo izkoriščanje okoli 26 m3/s pitne vode, podtalnice pa so za polovico skromnejše (12,4 m3/s). Kljub razmeroma velikim razpoložljivim količinam pa na dobri četrtini ozemlja Slovenije pitne vode primanjkuje (Kras, Slovenska Istra, Bela krajina, Suha krajina, Slovenske gorice, Kozjansko, Goričko, Trnovsko-Banjška planota), podnebne spremembe pa bodo po napovedih seznam sušnih pokrajin bistveno razširile. Za prihodnost varne oskrbe s pitno vodo so zato za rabo obetavni vodonosniki v dolomitih in globlji vodonosniki, ki so tudi bolje zaščiteni. Slika 3: Kobiljanski potok pri Kobilju poleti 2003. Izrazito odvodno zasnovan hidromelioracijski sistem je ostal brez vode. Prekmurje, po količini padavin najbolj revna slovenska pokrajina, je ob izredno visokih temperaturah postala presušena prodna ravnica. Upad podzemne vode je dosegel najnižjo točko v obdobju merjenja. Industrijsko zasnovana kmetijska pridelava je utrpela izjemno škodo (foto: Mitja Bricelj). 12 GEOGRAFSKI BZORNIK VODE - SLOVENIJA Slika 4: Pišnica pri Kranjski Gori. Huda ura konec avgusta 2003 je zaznamovala tamkajšnji vodni prostor, pri čemer so bile razkrite okolju neprilagojene rabe. Prvotno ime Kranjske Gore je bilo Marija na Belem produ. Krajevno ime tudi nepoznavalcu spregovori o pomenu naravne dinamike na tej lokaciji. Vprašamo se torej lahko, ali gre res za naravno nesrečo (foto: Mitja Bricelj)? Zadnja leta za obisk Triglavskega ledenika? V obdobju 1952-2001 se je po stalnih terenskih meritvah strokovnjakov Geografskega inštituta Antona Melika SAZU obseg Triglavskega ledenika zmanjšal na desetino prvotnega, od okoli 15 ha na pičlih 1,4 ha (po zadnjih meritvah v avgustu 2003 pa celo na manj kot 1 ha). Še bolj zaskrbljujoče je, da se je prostornina ledu zmanjšala na petdesetino prvotne, zadnja izmerjena debelina (povprečna 4 m) pa nikjer ne presega 10 m. Na posameznih mestih se je led stanjšal za več kot 35 m. Njegova prostornina se je zmanjšala za več kot 1,5 milijona m3 in je le še 35.000 m3. V zadnjih desetih letih se je stalilo 3-krat več ledu od preostale celotne količine, ob nadaljevanju podobnih podnebnih razmer naj bi se Literatura 1. Bat, M., 1997: Vodovje, Enciklopedija Slovenije I I, Mladinska knjiga, Ljubljana. 2. Bat, M., Uhan, J. (ur), 2003: Vodno bogastvo Slovenije, Republika Slovenija MOPE, ARSO, I 3 I str. 3. Kajfež Bogataj, L., 2001: Klimatske spremembe in njihove posledice - dejstva in predvidevanja, Gozdarski vestnik 59/4, Ljubljana. 4. Kolbezen, M., PristovJ., 1998: Površinski vodni tokovi in vodna bilanca Slovenije, HMZ RS, Ljubljana. 5. Natek, K., 2002: Ogroženost zaradi naravnih procesov kot strukturni element slovenskih pokrajin, Dela 18, Ljubljana. 6. Plut, D., 2000: Geostrateški pomen vodnih virov Slovenije, Dela 15, Ljubljana. 7. Rumbak, R., 2001: Slovenska naravna zdravilišča, Usklajeno in sonaravno 6, Svet za varstvo okolja RS, Ljubljana. Triglavski ledenik (izjemna naravna dediščina) povsem stalil v nekaj letih. Primerjava med spremembami lokalnega podnebja (bližnja postaja Kredarica) in spremembami obsega ledenika za obdobje 1954-1990 kažejo na pomembno stopnjo povezanosti z naraščanjem zlasti poletnih temperatur. Kaže torej, da na hitro krčenje našega ledenička bolj vplivajo topla poletja in daljša obdobja taljenja snega kot pa podpovprečne zimske snežne padavine. Slovenske pokrajine se ogledujejo v številnih vodnih ogledalih. Zaradi naših nepremišljenih posegov je njihova podoba kljub nekaterim sanacijskim ukrepom praviloma še vedno "motna". Sonaravno ravnanje z vodnim bogastvom je eksistenčna, razvojna in strateška odgovornost države in posameznika. ^ 13