„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 26 h, trikrat 36 h. Naša mladinska organizacija. V četrtek dne 12. nov. ie imel »Pomožni odbor Slov. krščansko-socijalne zveze za Štajersko« svojo sejo, katere se je udeležilo razun odbornikov Se nekaj mledinoljubov in mladeničev iz Maribora, iz Jarenine, iz Studenic, od Sv. Jurija ob juž. železnici in iz ptujske okolice. Iz Ljubljane sta došla cd Zvezincga vodstva stolni vikar Smolnikar in urednik Š t e i 6. V dve uri trajajoči seji se je med glavnim razgovorom ukrenilo veliko koristnega v prcspeh naše mladinske organizacije. Najprej se je pretresoval opravilnik za mladeniške in dekliške zveze. Odobril se je v polnem obsegu. Vsprejeta sta bila še dva dostavka k §§ 5 in 6 glede poročanja v liste in glede govorniških vaj. Glede tajnika se § 6 sedaj glasi: Tajnik (tajnica) vodi imenik udov, piše zapisnike sej voditeljstva, pod-učnih shodov in mladeniških (dekliških) zborov, oskrbuje poročanjevnaše katoliške časnike ter z voditeljem (voditeljico) oziroma z namestnikom (namestnico) podpisuje vsa zvezina pisma. Pri § 6. se za stavkom: »Potem sledi razgovor o podučnem govoru in o vseh drugih zvezinih zadevah* uvrsti sledeči sta- vek: Pri podučnih shodih se vrše tudi govorniške vaje. Glede podučnih govorov ter gradiva in virov za nje je bilo sklenjeno: 1. Izda se prej ko slej »deklama torij« t. j. knjiga pesni za deklamacije, katero uredi tajnik »Pomožnega odbora«. 2. Govorniki na podučnih shodih se prosijo, da vsak spiše nekaj kratkih govorov za mladeniške ali dekliške zveze, da lahko izda ljubljanska »Zveza« kakor najhitreje »knjigo govorov zamia-deniške in dekliške zveze« 3. Priporoča se, da govorniki sistematično obravnavajo razne predmete n. pr. zgodovino, narodno gospodarstvo, občinski volilni red za Štajersko, socijalno vprašanje itd. 4. Tedenski časopisi naj se pregledujejo in razlagajo, v njih je dovolj gradiva za govore. Udje zvez naj sami zbirajo, kar ne razumejo v časnikih. V čitalnici bodi pripravljena škatlja; kar udje v časnikih ne razumejo, naj zapišejo na male listke in jih naj brez svojega podpisa vržsjo v škatljo. Duhovni voditelj pregleda listke in ob podučnih shodih razloži udom neznane reči. 5. Vsako bralno društvo si omisli knjigo »Poročilo o II. slov. katoliškem shodu v Ljubljani, katero naj posebno naši mladeniči dobro proučijo, da se bo vse naše gibanje in delovanje vršilo na katoliško - slovenski podlagi. Glede knjižnic naših bralnih društev je bilo skic njeno: 1. Zre za naj posreduje, da se prepotrebna knjiga za naša dekleta in za naše žene, »Vrla gospodinja« takoj zopet ponatisne. 2. »Zbirka ijudskihiger«nsjse pridno nadaljuje in se naj v kratkem izda V. zvezek. 3 Priporoča se, da se zapisnik knjig ozira na sledečo razdelitev: A. Zabavne knjige, B. nabožne, C. kraje- živ-Ijenjepisne in zgodovinske, Č. prirodoslovne gospodarske. D. Splošno pcdučne. Dotični znak se naj zaznamuje tudi v izposojeval-nem zapisniku, po katerem se lahko koncem leta sestavi poročilo, koliko knjig vsakega teh razdelkov je bilo pročitanih. 4. Vsako bralno društvo imej v društveni sebi nabit red za knjižnico. 5. Naši časniki se naj dajo vezati koncem leta, da vsakega vsaj po eden iztis pride v društveno knjižnico. 6 Lampetovih Drobtinic in knjižice »Naši liberalci« še je precej v zalogi in njih bhko dokč naša bralna društva zastonj; povrniti treba le poštnino. Naslov: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. 6 Z eza izdaj imenik v katoliškem duhu pisanih knj g. Imenik uredi Evald Vračko, kaplan v Jarenini, njemu nsj založn ki pošiljajo knjigo v pre- „LeTblajtar“. Znano je, da so dijaki za burke vedno pripravni. Kjer le morejo, staknejo kako priložnost, ki jim prinese kaj smeha in zabave, mnogo jeze pa navadno onemu, nad katerega se spravijo ob takih prilikah. Nekdaj so si zbrali za cilj svojih hudomušnih puščic nekega »lebiajtarja.« Razna mesta imajo namreč pravico pobirati davek od rečij, ki so podvržene daću. V ta namen so postavljene na vseh, tudi na majhnih potih, ki vodijo v mesto, male kočice, v katerih prebivajo stražniki, pobirajoči od prišlecev, namenjenih v mesto, davek, ako imajo ti kaj mesnega, kaj vina ali žganja s seboj. Tem stražnikom torej so nadeli — kedaj in kje ne vem — ono uprav klasično ime »leblajtar«. Mnogi izmed njih se odlikuje po svoji sitnosti, včasih tudi po grobosti. Tako je prišlo, da je eden prav nalašč sitnosti stresal nad nekim dijakom, ko je hotel iti iz kolodvora v mesto. Dotični, glavni šaljivec v razredu, je lepo molčal, a mislil si je: pridemo že še skupaj. Opazoval je potem več dni zaporedoma »lebiajtarja«, dokler ni natanko vedel, kdaj ima isti službene ure. Čez dober mesec pa mu jo je zagodel. Od postaje se privleče nekega lepega popoludne cela kopa dijakov, kakor da bi prišli iz ravno došlega vlaka. Skoraj vsak je imel nekaj v roki. Tudi oni pridejo mimo sitnega stražnika, ki jim veli: »Gospoda, prosim počasi!« Dijaki se lepo uvrste, drug za drugim. Komaj so se zadrževali smeha, vedoč kaj pride. Prvi je šel mimo njega, tičal je obe roki pod suknjo tako, da se je zdelo, da skriva tamkaj kako stvar. »Leblajtarju«, ki se je imel za bog vč kako premetenega, so se zasvetile oči, češ, ga že imamo, in prav zvito smehljaje se, je rekel: »Prosim, pokažite, kaj nesete!« »Ne nesem nič!« »Saj vidim in poznam po obleki, le izvlecite izpod suknje!« »A, po tem sodite vi; pa se motite. Na postaji me je v gnječi nekdo sunil pod rebra; še sedaj me boli, da se moram držati.« Po teh dijakovih besedah so se tiste zasmehljive črtice na paznikovem obrazu izgubile, zlasti ker je začelo prijetno sme- i janje med čakajočim občinstvom. — Di-j jaki so sprevideli, da ne smejo iti po vrsti pred paznika, ker bi sicer spoznal, da ga hočejo navihati. Odločili so, da naj pusti vsak pred seboj dve ali tri druge osebe. Drugi dijak jo imel samo dežnik v rokah, a ravno ko je stopal mimo stražnika, se mu je kar tako »slučajno« odgrnila suknja in iz notranjega žepa je pogledal radovedno »lebiajtarja« zapečaten vrat precej velike zelene steklenice. Seveda je to onega zbodlo v oči. Dijak je hotel iti mimo, a ustavilo ga je službeno povelje: »Počakajte, prosim: dajte, da vidim, kaj imate v oni steklenici!« Dijak se je delal, kakor da bi bil v zadregi. Nekako boječe je vprašal: »V kaki steklenici?« A potem se je kar hitro osrčil, rekoč: »Znabiti mislite to-le? No, tu notri je voda.« Segel je v žep in podal pazniku steklenico. Temu se je čudno zdelo, kako da nosijo ljudje po svetu vodo v zapečatenih steklenicah. Približal je zamašek k nosu, in glej šmenta, dišala je cela stvar po žganju. Zato reče dijaku: »Tu notri je žganje.« •4K- Sklep uredništva v ponedeljek opoldne, gled. 7. Zveza naj razpiše nagrado za igro, primerno za kmečke odre, ki bi povdar-jala posebno narodni moment. 8 Pozdravlja se namera »Zveze«, ki misli za 1.1904 izdati »koledarček« za mladeniče, posebno za tajnike naših društev z navadno koledarsko vsebino, s primernim podučnim gradivom in z zapisnico. Glede skupne vseslovanske organizacije naših društev se je sklenilo: 1. Bralna dru- štva na Štajerskem naj v kratkem skličejo seje, pri katerih naj skle ne jo pristop k ljubljanski »Zzezi«, podpišejo pristopnico, izpolnijo jim priposlane tiskovine ter vse skupaj pošljejo podpisanemu tajniku »Pomožnega odbora za Štajersko, da bodo do novega že vsa naša društva pri »Zvezi.« Istotako se naj denarni doneski ali celoletno ali pcluletno pošiljajo blagajniku. 2 Južno-Štajersko se naj razdeli v posamezna okrožja, v katerih bo od »Pomožnega odbora« določen ud »Zveze« v nje imenu izvrševal nadzorstvo nad delovanjem društev, poživljal zaspana društva ter pospeševal ustanavljanje novih društev. Glede notranjega poslovanja se priporoča društvenim tajnikom, da vestno spisujejo zapisnike sej občnih zborov in vseh društvenih prireditev. Pri mnogih društvih so razni zapisniki v velikem neredu ali pa jih sploh ni, kar novim odbornikom jako otežuje delo. Knjigo »Poročilo o I shodu katol. slov. ne-politiških društev, ki se je vršil leta 1902 v Ljubljani“ imej vsako društvo ter jo naj natanko proučijo odborniki, ker hrani v sebi popolen navod za delovanje naših društev. Ker je varčnost našemu narodu jako potrebna čednost, se priporoča, da se kjer le mogoče, vpeljejo »Čebelice«. Opravilnih za »Čebelice« po nalogu »Pomožnega odbora« sestavi jareninski kaplan E vald Vračko. Zares, mnogo jako važnih sklepov je bilo storjenih pri tej seji, želeti je, da jih uvažujejo vsa naša nepolitična društva ter natanko izvršujejo, da bo hitro in krepko napredovala naša mladinska organizacija. Fr. Sal. Gomilšek, kaplan tajnik „Pomožnega odbora za Štajersko“ P. Sv, Benedikt v Slov. goricah. Politične vesti. Na Kranjskem stori katoliško-narodna stranka zelo veliko za politično izobrazbo priprostega ljudstva. Predzadnjo nedeljo je priredila 18 shodov, zadnjo nedeljo pa 4. Na vsakem shodu zahtevajo volilci burno splošno, enako in narav no-stno volilno pravico. Tudi pri nas bi bilo treba delovanja v smislu katoliško narodnega programa, a še smo preveč navezani na stare liberalce, ki se boje dela in politične izobrazbe med ljudstvom! Na Dunaju so zopet zadnji teden jugoslovanski dijaki glasno zahtevali ustanovitve jugoslovanskega vseučilišča. Tudi to nam je potrebno, toda pozabiti ne smemo, da še marsikje nimamo niti slovenskih ljudskih šol, kjer bi jih bilo krvavo treba, ker sicer se nam ljudstvo potujči v par desetletjih! Ko zahtevamo eno, ne pozabimo na drugo, ki nam je istotako potrebno! Nemški cesar ima neko bolezen v grlu in se je moral dati že operirati. Operacija se je posrečila, vendar se čuje zadnje dni, da cesar še vkljub temu ni zdrav na grlu. Nekateri menijo, da bo dobil raka, ker je tudi njegov oče, kakor znano umrl na enaki bolezni. Za M a k e d o n c e sta posredovali pri Turčiji Avstrija in Rusija, kakor je našim čitateljem znano, ter ji predložili svoje želje, ki jih zahtevate v Makedoniji. Turčija se je skraja upirala, zdaj pa se je vendar-le udala, in hoče vse izpolniti, kar se od nje zahteva. Gospodarske stvari. Nekatera pravila za ohranitev živalskega zdravja, 1. Ne napajaj vroče in potne živine z mrzlo vodo ter je ne puščaj stati na prepihu ali v mrzlih hlevih. 2. Na potu daj konjem vode, predno po- ženeš, a ne, kadar ustaviš. 3 Napajaj domače živali s čisto, svežo, ne premrzlo, a tudi ne pretoplo vedo. 4. Ne napajaj pred krmljenjem. 5. Krmi živino o natanko določenem času. 6. Nikar ne pokladaj vele in sparjene detelje, da zabraniš hitro napenjanje in pogubonosno ujedanje. 7. Imej samo toliko živine, kolikor jo moreš dobro prehraniti. 8. Nikar živalske klaje hitro izpreminjati, temveč prehajaj polagoma od jedne krme k drugi, različni. 9. Seno, oves in rezanice so najboljša in najzdravejša konjska piča; ostalo krmivo pa konjem manj ugaja ali jim celo škoduje. 10. Svinjam prija najbolj kuhana piča. 11. Ne krmi krompirjevke (krompirjeve cime.) 12. Ko-renstvo ugaja molznim kravam in pitalnim govedom, dočim ne prija mladi nedorastli živini in konjem. 13. Daj živini sem in tja nekoliko soli. 14. Ne pokladaj izprijene klaje, predno je primerno ne pripraviš in njene škodljivosti ne pomanjšaš. 15. Sola-mura (= slana maka, ki se napravi pri naseljevanju svinskega mesa), je strup domačim živalim. 16. Hlevi morajo biti suhi, zračni, zadosti svetli, primerno topli, dovolj visoki, dosti prostorni, proti izhodu obrneni in iznad okolišča malo povišani. 17. Sne-tivo žito je brejim samicam zelo nevarno. 18. Samice je treba v drugi polovici bre-jasti točnejše krmiti. Jeden teden pred porodom pa se naj pritrga nekoliko klaje. 19. Puščanje krvi, izprijena in težko prebavna Maja in premrzla ali smrdljiva voda so nevarne nosečim živalim. 20. Snaženje, čohanje kože in umno gleštanje je polovica krmljenja in polovica zdravja. 21. Za težka dela ne vprezaj konja pred dovršenim četrtim letom. 22. Nikar konj preobkladati, nikar delati z njimi do cbnemoglosti — privošči jim potrebnega počivanja. 23. Konjem ne ugaja večdnevno počivanje. 24. Dolgo trajajoča in hitra vožnja je volom škodljiva. 25. Ne vprezaj vola o pekoči vročini. 26. Pitalna goveda imej v temnem hlevu ter jih krmi o natanko določenem času. 27. Prašiče moraš čedno držati, večkrat jim nastiijati ter jih opirati s hladno vodo (osobito v vročini), zakaj umno gleštani ščetinarji so bolj zdravi ter se hitreje debele, kakor pa nečisti in umazani. »Umna živinoreja« »Ne, tam notri je voda!« Ubogemu »leblajtarju« ni ostalo drugega, kakor da je z naporom odprl steklenico ; notri je našel —- vodo. Dijaki so samo zamašek namočili v brinjevcu. Ljudje so se začeli smejati, paznika je oblila rudečica sramote; zagodrnjal je na odhajajočega dijaka, godrnjal je pa potem tudi še na vse druge, ki so se lepo vrstili v zabavo sebi in čakajočim ljudem. Zadnji pride s težkim kovčekom v roki prav ponižno stopicajo oni šaljivec, ki je vso to komedijo napravil. Vsi prejšnji so ga čakali kakih dvajset korakov od mitnice, smeje se razkačenemu pazniku, ki je sedaj hotel veš svoj žolč izliti nad tem zadnjim revežem. »Kaj imate v kovčeku?« »Sam’ špeh’ so notri!« Govoril je nalašč nerazločno kranjsko narečje. Po naše bi rekli: sami špehi so notri. Da je pa mogoče to razumeti, mora človek znati, da pravijo dijaki svojim knjigam »špehi«. Nadeli so jim to ime za to, ker so navadno take podedovane knjige, iz katerih so že sedanji zdravniki, doktorji itd. zajemali svojo modrost, ravno tako mastne, kakor svinjska koža, katere se drži še nekoliko slanine. — »Leblajtarju« pa, ki tega ni razumel, še manj, ker je dijak nerazločno govoril, so se zasvetile oči in z zadovoljnim nasmehom je dejal: »Tako naravnost mi še ni nikdo povedal, kaj nese. Koliko pa ga je?« Dijak: »Koga?« »Leblajtar«: »I no, Speha 1 Koliko tehta?« Dijak: »Ne vem natanko, koliko tehtajo.« Malo čudno se je zdelo pazniku, da govori dijak o množini, a razlagal si je to tako, da je več kosov svinjine. Stehtal je torej vse skupaj in vpraša dijaka, ki se je z ruto brisal po obrazu, da bi zakrival smeh, koliko tehta sam kovček. Pa tudi tega ni vedel in moral je dati ključ, da bi se vzel’ »špeh’« ven. Misliti si morate obraz »leblajtarjev«, ko je začel vleči knjigo za knjigo na dan. Dijak se je smejal, da ni mogel jezečemu se pazniku niti pojasniti stvari; nalogo so prevzeli dragi dijaki, ki so iz svojega oddaljenega stališča med glasnim smehom vseh navzočih prihiteli pomagat svojemu tovariša knjige spravit v kovček. A potem so vsi jadrno odhiteli; bali so se le nekoliko, da jih »naiimani« »leblajtar« ne naznani onim ljudem, ki imajo mesec pod vratom. Po takem potu bi prišli tudi s šolo navskriž. A paznik tega ni storil, govore pa, da je bii od tistega časa nekoliko bolj uljuđen z ljudmi. _________ »P. L« Hudobni vihar. Pripoveduje se čudna dogodbica izza časov, ko je bil Napoleon III. še predsednik. Na svojem potovanja leta 1851 v južno Francijo, katero je nastopil za to, da bi navdušil in pridobil prebivalstvo zopet za cesarstvo, prišel je tudi v mesto Bordeaux Tam so bile izvršene velikanske priprave za slovesni sprejem. Med drugim je dal postaviti prelekt tudi slavolok, na Čegar visočini je stal angelj v rokah z lavorjevim vencem z napisom: »To zasluži!« Ta venec bi se imel po vrvici spustiti navzdol v trenutku, ko bi se peljal Napoleon pod slavolokom. Nastal je pa ravno nekaj trenutkov pred prihodom kočije hud piš in ta hudobni vihar je odnesel lavorjev venec, in tako se je zgodilo, da se je spustila ob prihodu navzdol samo vrv z napisom: »To zasluži!« Ljudska šola in gospodarstvo. »Slov. Učitelj« jako pametno piäe: »Zadružništvo in živinoreja obetata biti rešiteljici kmetske krize in zato zaslužita, da bi se jima posvetilo tudi v naših šolskih knjigah nekoliko več pozornosti! Kako pa se obravnava po naših šolah domača živina? Kratek odgovor: opis, pripomni se korist — in končano jel To je pač premalo za našega kmeta! Zakaj bi ne bil v šolskih berilih kak vzoren načrt hleva, skednja itd. Ko se po naših berilih obravnava domača živina, zakaj bi ne bile omenjene tudi razne živinske bolezni, kakor so: bolezen v gobcu in na parkljih (parkelj-nica), ki je nalezljiva in kužna; večkrat se še človeka prime. Druge take bolezni so: črnica, kužna pljučnica, ovčje koze ali osepnice, konjski in ovčji garji, stekline pri domačih živalih, goveja kuga itd. Upam, da bi nič ne škodilo, če bi živinskim opisom priklopili še to-le: 1. bolezni, 2. vzrok bolezni in razširjanje iste na človeka, 3. znamenje bolezni in 4. zdravljenje živaltj. Mislim, da bi večkrat kak oče prijel za tako šolsko berilo, ki bi mu bilo (ne samo otroku) tudi njemu nekak kažipot; zveza med domom in šolo bi bila trdna!« — To bi bilo v resnici bolj pametno, kakor pa politika. Konsnmna društva naFrancoskem. Na predlog nacionalista Congyja je francoska zbornica sklenila zvišati za 700.000 frankov dosedanjo državno podporo kon-sumnim društvom. Marljivost boljša nego nadarjenost. Mnogo je otrok, ki so jako nadarjeni in se zelo lahko uče ter so v šolah vedno med prvimi, v življenju pa ne pridejo naprej, ne dosežejo ničesar, ker niso de-lalni, skrbni in vsirajni, nego se zanašajo le na svoj talent. Pri njih se vresničuje basen o polžu in zajcu, ki sta tekla za stavo. Polž je, dasi počasi ležeč, vstrajno se pomikal proti svojemu cilju; zajec pa, zaupajoč na svoje noge, se je igral med potjo, čas potratil in stavo — izgubil. Tako je tudi pri ljudeh. Mnogi vrlo nadarjeni dijaki se vsled lahkomišijenosti in brezskrbnosti izgube ali vsaj ne dosežejo ničesar, dočim postanejo drugi, slabeje nadarjeni, toda marljivi in vstrajni, vplivni in slavni možje. Pri nekaterih se dogaja tudi to, da v mladosti duševne moči takorekoč spe in se še le v zrelejši dobi izbude; tudi taki dosežejo vspehe če so delalni, marljivi, vstrajni. Taki slavni možje, ki so veljali v mladosti za slaboumnike in so morali prve čase svojega šolanja presedeti v sramotilni ali oslovski klopi, so bili n. pr. slavni švedski botanik Linne, znani kemik Liebig, Aleksander pl. Humboldt, francoski naravoslovec Arsgo, angleški zvezdoslovec Izak Newton, elektrik Davy, pesniki: Walter Scott, Bürger, Oliver Goldsmith, veliki vojskovodje: Blücher, Wellington, da tudi Napoleon L, in državnik B;smark. Tudi med svetniki se nahajajo taki, ki so veljali v mladosti za prazne glave, ki pa so v zreli dobi postali učenjaki. Taki so n. pr. sv. Albert Veliki, (Albertus Magnus), sv. Izidor, nadškof v Sevih in dr. Zgodovina Amerike, novega sveta, nam imenuje može, ki so s pičlimi predštudi-jami dosegli visoka dostojanstva. Tako Abraham Lincoln, general Jackson, predsednik Johnson, ki se je še le od svoje žene naučil brati in pisati i. dr. Nadarjenost je pač dar od Boga, ki je, ako se ne izrabi, podobna zakopanemu evangeljskemu talentu, koji ni bil nikake koristi — zakopal se je. A marljivost je pridobljena čednost, pridobljena po neupogljivi volji. Ker je pa človeška volja presta, da se lahko dela dobro ali hudo, zato se mora pridnost višje ceniti nego nadarjenost. Razne novice in druge reči. Naše misli. Nebo je oblačno, debele megle se vlačijo po zemlji, le tuintam se še prikaže omedlelo solnce skozi oblake in megle. Neprijazno vreme! Hrupne veselice so minole, vesela ženitovanja so sklenjena, ljudje zahajajo zopet marljiveje v cerkev k priljubljenim zornicam. V adventu smo ter pričakujemo božičnih praznikov in novega leta. Toda ta dež, ki nas moči dan za dnevom, ta ne spada v advent! Bele, mehke snežinke, ki se ti poredno zaletavajo v toplo lice in se ti drzno vsedejo na rame, na klobuk, na obleko ter potem zopet kmalu izginejo, te zne-žinke bi morale sedaj padati po zraku. A še jih ni, še jih ni...! Tudi v našem upravništvu je sedaj tako dolgočasno življenje. Pravim v upravništvu, ne v uredništvu, kajti tukaj je vedno živahno življenje, neumorno delovanje. In snežnike, ki jih zdaj pričakujejo v upravništvu, to so novi naročniki! Še jih ni, še jih ni, ker še ni novo leto tukaj! A kadar pride novo leto, takrat bodo gotovo našemu upravništvu ljube snežinke priletele v neštetih množinah semkaj. Že naprej pozdravljene ! V Mariboru so se zadnji petek končale občinske volitve! Izmed 30 občinskih očetov je eden social demokrat, drugi so Nemci, nemčurji in protestantje. Nemci so mnogo sleparili, da so v tretjem razredu s svojimi kandidati zmagali proti socialdemokratom! Slovenec-plemenitaš. Presvitli cesar je povzdignil odličnega slovenskega rodoljuba in velikega dobrotnika za blage narodne namene, veletržca Josipa Gorupa v Trstu v plemenitaški stan ter mu je podelil pridevek Slavinjski. Ime slavnega rodoljuba bo odslej Josip Gorup pl. Slavinjski. Naša društva pri „Zvezi.“ V prvi polovici letošnjega leta so pristopila sledeča društva na Štajerskem k ljubljanski »Slov. krščansko-socijalni zvezi:« 1. Kmetijsko bralno društvo v Bočni pri Gornjem gradu; 2. Bralno društvo na Dobrni pri Celju; 3. Bralno društvo v Cirkovcah nad Ptujem; 4. Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici; 5. Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu; 6. Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuju. V zadnjem času so še pristopila sledeča društva: 7. Bralno društvo pri Sv. Barbari pri Mariboru; 8. Kat. bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Urbanu pri Ptuju; 9. Kat. bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah. Vsa ostala naša mnogoštevilna katoliško-slovenska nepolitična društva pa naj pri prvi odbor o vi seji sklenejo pristop k »Zvezi* ter naj vpošljejo pristopno izjavo tajniku »Pomožnega odbora za Štajersko.« Ne obreknj poštenih Jjudij! Za vernega in zavednega Slovenca ni kmalu kaj tako razžaljivo, kakor če mu poveš, da je v zvezi s ptujskim »Štajercem« O tem noče nihče nič vedeti »Štajercu« je to znano, za to pa si včasi namisli laž, češ ta in ta mož me tudi čita. Hoče si s tem pridobiti ugled. A vselej se mu ne posreči. Tudi vrlega narodnjaka g. Fr. Pri-meca, gostilničarja v Hotinjivasi, je hotel spraviti med svoje čitatelje. Ta pa ga je pošteno zavrnil in v zadnji številki mora »Štajerc« rad ali nerad prinesti ta-le preklic: »V smislu § 19 tisk. zak. zahtevam, da priobčite z ozirom na dopis »Iz Ho-tinjevesi« v štev. 21 z dne 18. oktobra 1903. na istem mestu in z istimi črkami v prihodnjo izdajo vašega lista sledeči popravek: Ni res, da hočem »Štajerca« prebirati, res pa je, da ga ne maram čitati, ni res, da ga skoraj po šiloma jemlem občinski pismonoši, res pa je, da ga nikoli nisem zahteval od njega. V Hotinji vasi, dne 3. novembra 1903. Franc Primec, gostilničar.« Hud tobak, kaj ne? Iz Jarenine. Naši poučni shodi, katerih smo imeli že pet, se dobro obnesejo. Na predzadnjem je govoril mladenič Gran-dovšek iz Spodnje Sv. Kungote o pogubo-nosnem uplivu »Štajerca« in mladenič Franc Sekol iz Jarenine. Na zadnjem pa je govoril navdušeno in lepo zopet mladenič Franc Sekol o slovenski zgodovini. Žal, da nimamo velikih prostorov. Prihodnji poučni shod bomo naznanili v »Slov. Gosp.«, katerega ima tukaj vsaka narodna hiša. »Čebelica« lepo napreduje, akoravno že hudobni naši nasprotniki svoje jezike radi te koristne naprave brusijo. Pobožni nemški Ptujčani. Dne 3. novembra in naslednja dva dni se je slavila v starodavnem mestu Ptuju šestnajst-stoletnica, odkar je umrl ondotni škof Viktorin mučeniške smrti. Naš prevzvišeni škof so izprosili v Rimu za vsakega, ki se je vdeležil slavnosti, tudi bogate odpustke. Da počastijo sv. Viktorina, in da postanejo deležni odpustkov, so tudi slovenski verniki iz okolice v procesijah prihajali v Ptuj. To je nekaj celo navadnega, mislil si bo vsakdo, kaj ne? In če rečemo, da se je v procesijah tudi molilo, prepevalo, v cerkvi pa romarjem pridgalo, tudi to ni nič nenavadnega 1 Toda čujte in strmite, kako so se obnašali Ptujčani ob tej priliki! Ko so slišali v mestu molitve slovenskih romarjev, njih petje in pridige njih duhovnikov, postali so tako razkačeni, da so hodili se zaraditega pritoževal k preč. g. proštu. Uho nemških meščanov je bilo seveda razžaljeno, ker je slišalo slovensko pesem, slovensko molitev in slovensko pridigo! Ali ni to skrajna nestrpnost? A še več se je zgodilo! Prišli so nemški nestrpneži celo v cerkev ter odgnali pevce in pevke, ki so bili namenjeni peti pri veliki maši! Na ta način se v mestu Ptuj od nemških meščanov nastopa proti Slovencem!! Kakor da bi Slovenci ne bili ljudje, kakor da bi bil njih jezik jezik divjakov, tako se ravna proti njim!! Cela okolica ptujska bi morala zahtevati sedaj od mesta Ptuj zadoščenje za to nečuveno žalitev! Ptujski Slovenci, pojdite med ljudstvo in povejte mu, kako se ravna proti njemu! Moliti in peti ne sme okoličan v Ptuju v svojem jeziku, pač pa sme v slovenskem jeziku kupovati pri nemškem meščanu! Ali ni to poniževalno, ali ni to razžaljivo? Ptujska okolica, vzbudi se in zahtevaj cd nemških Ptujčanov zadoščenje! Ptuj živi od Tebe, okolica, za to ne pripusti, da bi se tako žaljivo s Teboj postopalo. Na nege, ptujska okolica! Kakor ogenj naj gre cd hiše do hiše: Ptuj, daj nam zadoščenje! Sejem sv. Katarine v Ptuju je moral ptujskim kramarjem vreči lep dobiček, ker ga obadva njihova lista, Šlajerc in Petau-erca, tako zelo hvalita, da človek kar v duhu vidi zadovoljne obraze nemških kramarjev. Seveda, kadar jim Slovenec nosi denar, takrat so zadovoljni. Če pa Slovenec pride v Ptuj Boga molit, kaker se je zgodilo ob priliki Viktorinove slavnosti, takrat pa nemški kramar in gostilničar ne more slišati slovenskega glasa. Nemec ima Slovenca le takrat rad, če mu Slovenec nosi denar! Zapomnimo si to! Iz ptujske okolice. Neusmiljena smrt ne prizanese nikomur, temveč vse cd kraja kosi. Iztrga majhnega otročiča iz materinega naročja. Pobere sivega starčka in pa staro ženico že ob palici, tudi večkrat po-tekne svojo britko koso po cdraščeni mladini. Izdere starišem veselo ljubo in čez vse drago dekle. In spet nam je pobrala v najlepših mladeniških letih Franceta Miheljaka, predsednika mladeniške Marijine družbe v Ptuji, izvrstnega pevca in gorečega tretjerednika, ki je služil že štiri leta kot strežnik bolnikov na deželni bolnišnici v Ptuju. Bolehal je že dalj časa, pa je mirno udan v voljo božjo prenašal bolezen. Umrl je v nedeljo 8. novembra. K zadnjemu počitku smo ga spremili v torek 10. novembra popoldne. Imel je res veličasten sprevod z vsemi štirimi gospodi duhovniki, precejšnim številom družbenih tovarišev ! z Marijinimi svetinjicami in gorečimi sve- j čami in drugega pobožnega ljudstva. Ob ! grobu so mu zapeli tovariši pevci zelo j; pretresljivo žalostinko. Potem v so imeli i nagrobni govor č. g. o. Peter Žirovnik v tako jedrnatih in do srca segajočih besedah, da se je vse navzoče ljudstvo na glas jokalo. Naj v miru počiva! Ptujska gora. V 23 številki ptujskega »kričača« kvasi znani nam dopisun o zadnjih občinskih volitvah na Ptujski Gori. | To ja eden izmed tistih, katerega je že vse okrog zapustilo zaradi njegove časti-lakomnosti. Zato pa gleda velikokrat plaho okoli sebe, kakor koklja, kadar se že piščeta ne zmenijo veliko za njo. Ker vidi, da pri pošten h osebah zanj prijaznost pojema, se je začel prilizovati nekaterim Štajerče-vim ljubimcem, misleč, da bi ga ti spravili k imenitni občinski mizi, da bi se tam z največjo žlico časti najedel. Zna tudi toliko povedati o našem v resnici poštenem županu, katerega vsako nedeljo vidimo pri sv. maši, česar pa o tem Šta-jerčevem dopisniku še ob velikih praznikih ne moremo reči. Blagi dopisunček! Dve očesci sicer imaš, a bodeš si že moral še za dve stekleni poskrbeti, da boš vendar videl, da na spodnji strani nove šole je itak prostoren vrt, na desni strani je mimo peš pot med ograjami, na levi je spet eno poslopje, in spredaj je pa občinska cesta. Kje toraj hočeš ti imeti vrt, menda ca strehi šolskega poslopja ali sosednih hiš? Kaj pa ti stopnjice preti gosp. Hul-naglnu tako oči trgajo? Hvaležni moramo biti župljani temu gospodu za to, da je iz lastne blagajne to oskrbel. Pišeš, da bi bilo dobro, da bi se pobočje obkolilo. No, to ni silno, kar stari ljudje pomnijo, da še tam dol nikdo ni padel, ker je na glavnem trgu tako široki prostor, da lahko deset vozov vštric pelja. Le torej tako naprej, dopisun, če Bog da, bomo že še videli, kako boš ti sad tvoje setve žel. Gorčan. Iz Korondičberga. Ko nekega dne žalosten opazujem skozi rešpetlin raz holmca, pod katerim imam svoj brlog, ali se bo že skoraj zvedrilo ali ne, obrnem se proti jugovzhodu ter začnem epazovati glavni trg boifanskega mesta Biš. Ko pa pogledam proti Mateja Kocmuta hiši, ostrmim. Ne morem verjeti! V hiši na mizi ležal je paternošter in molitvenik, iz katerega je Matija poprej nekaj bral. Ven iz kota pa je prilezla grda ptujska korondiča in stari začel jo je božati od glave do repa ter z veseljem vsev prebral, kar je imela na sebi popisanega. Žalosten, da sem se tako kruto varal, ker sem imel poprej tega starčka za najbolj pobožnega moža pri Sv. Boiienku, sem se napotil proti svojemu brlogu; pa ko sem se vračal, zapazim na svojo veliko veselje, da se je začelo jasniti in bom najbrže mogel v kratkem prirediti velik lov z novim električnim cepiklom; čeravno nekateri trdč, da velikega lova ne bo, ker so cepiklista zasledili. Pa ne čudite se preveč, gospod urednik, ko Vam povem, da so jih v celem Korondičbergu, ki obsega tri iare, zasledili celih edemndvajset; pa še med temi nisem jaz zraven 1 Pa predno bodo mene zasledili, dobili jih bodo gotovo čez petdeset. Da pa si ne bodo korondičevi pristaši preveč trli glave, jim naznanjam, da tedaj, ko bom obhajal desetletnico dopisništva, se bom sam izdal. To pa ne bo tako hitro, ker sem še sedaj komaj začel dopisovati četrto leto. Če pa kateri noče tako dolgo čakati, da bi tedaj za cepiklista izvedel, pa lahko pride že sedaj mene vprašat. Cepiklist Vohajzanjim. Velika Nedelja. Letošnji smrtonosni jesenski čas je zahteval tudi iz naše Marijine družbe svoje žrtve. Dve izredno pridni in vzgledni hčerki Marij :ni je presadil nebeški Vrtnar v svoj večno lepi vrtec, kjer ni trpljenja in gorja, kjer ne mori več nobena mrzla slana nežnih cvetk, katere še so se komaj začele razcvitati ter še bi tako rade cvetele, ah, tako rade dehtele ... 24. oktobra smo položili v naročje hladni zemlji Marijo Anderlič, že-iarsko hči iz Mihovec, in 11. novembra smo spremili k zadnjemu počitku Roziko Schmidi, c. kr. poštno ekspeditorico. [Obe je pobrala neizprosna smrt v cvetju njunega življenja. — Kakor se zlato čisti v ognju vseh primesi, tako je dopadlo nebeškemu Ženinu, ljubitelju čistih src, oči- j stiti tudi ti dve hčerki Marijini v dolgotrajni, zelo mučni bolezni, vseh, tudi najmanjših madežev ter jima dati priložnost, vplesti si v svoj deviški venec tudi mnoge druge bisere za dolgo večnost. In res smo občudovali pri obeh pravo mučeniško potrpežljivost in udanost v voljo božjo. Da, marsikatero srce se je krčilo sočutja pri pogledu na bolnici, a vsakdo je zdihnil: res, tako more trpeti in umirati le dobra hčerka Marijina! Posebno sočutje še je vzbujala po celi župniji priljubljena gospica Schmidi-nova. Tukaj rojena, je že od nekdaj kazala svoje sočutno, blago srce do vseh ljudi. Odkar pa je pomagala svoji blagi mamici na pošti, ni prišel nikdar na pošto tako reven ali neveden človek, da bi mu Rozika ne svetovala in ne postregla z največjo ljubeznivostjo in blagohotnostjo. In ko se je leta 1901. ustanovila tukajšna Marijina družba, bila je gospica Rozika ena izmed prvih, ki se je vpisala. Društvena pravila je imela za sveto postavo svojega življenja in nikdar se ni sramovala javno nositi Marijino svetinjo ter se vdeleževati skupno z drugimi, tudi najbolj revnimi tovarišicami,družbenih slovesnosti. Toda Rezike ni več med nami. Po dolgi, nad tri mesece trajajoči bolezni, je izročila dne 9 novembra svojo blago, čisto dušo v roke nebeškemu Ženinu. Pogreb je bil res veličasten. Mnogo gospode, celo iz najdalnejih mest, je prihitelo pokropit in spremit k večnemu počitku povsod priljubljeno gospico. Marijina družba fantov kakor deklet, ki so belooblečene nesle truplo pokojnice, pa je bila pri spovedi skoraj polnoštevilna. Mnogo udov je prejelo na dan pogreba sv. zakramente ter darovalo za blago pokojnico sv. obhajilo. Pretresljiv pa je bil prizor na pokopališču. Možje v vojaških in drug h uniformah, — med njimi tudi zaročenec pokojne, — kakor vsa nedogledna množica je glasno ihtela ter se ni hotela ločiti od liube rajne hčerke, sestre,1 prijateljice ... Še le črez dolgo se je razšla množica. Zdaj pa krije tvoje deviško telo, zvesta hčerka Marijina, težka odeja zemlje in — vencev, tvoja duša pa naj uživa v miru zasluženo veselje v nebesih ter prosi tudi za nas zapuščene, tvoj duh pa ostani vedno živ med tovarišicami, hčerkami Marijinimi, ter jim kliči v živ spomin vedno one lepe besede turobne žalostinke, katero so ti zapele v slovo zapuščene prijateljice: „Kdor otrok je zvest Mariji, Smrti naj se ne boji; Luč nebeška mu zasije Ko ugasnejo oči.“ Slovenjegraška kmetij, zadruga. Slovenjegraški nemčurji se grozno jezijo, da slovenska zadruga tako dobro pro-gpeva in da slovenski kmetje ne hodijo več radi k nemškutarskim trgovcem, odkar imajo lastno zadrugo. Vsled tega so zlobni nemčurji v »Štajercu« in drugih nemških listih razglasih naenkrat obreko-valni glas, da je zadruga v konkurzu. To je seveda laž in »Štajercu« se je bilo treba bati, da bo tožen. Tožbe pa se je zbal in v zadnji številki mora nemčurski junak vse preklicati, kar je pisal ter se s tem pred lastnimi bralci postaviti za lažnika. Ne verjamite nemškim listom! Bivši tajnik celjskega okrajnega zastopa Josip Kosem je bil pred porotnem sodišču v Celju obsojen na pet let ječe, ker je poneveril pri okrajnem za-stopu nad 40 000 K, od katerih še 25 000 ni pokritih. Mi nočemo niti besedice reči v zagovor Josipa Košema in smo tudi mnenja, da ne sme okraj niti vinarja škode trpeti zaradi tega poneverjenja, ampak nesramno vedenje nemških in nem-čurskih časnikov moramo odločno zavrniti. Ti sedaj s posebno sastjo povdarjajo, da je bil Slovenec. Nemci in nemškutarji morajo vedeti, da še mi nismo pozabiti na njihovega tata in goljufa Mravljaka, ki odvega dva Košema in je ne-primeroma več škode in žalosti naredil kot Kosem. la ta Mravljak je bil čislan od Nemcev, njih voditelj, a na tihem je kradel in goljufal. Pometajte pred svojim pragom! V Brežicah je otvoril Matajzov komi Š?er lastno trgovino. Oa je kakor Matajs nemčurskega mišljenja in nasprotnik slovenskega narodnostnega gibanja. Skraja bo seveda Se previdno postopal, potem pa bo naredil kakor vsak nemčurski trgovec: Ko bo obogatel, volil in delal bo proti Slovencem! Iz Mrčnih sel pri Koprivnici. Pozori Občani iz Mrčnih sel, bliža se volitev župana. Koga bote volili ? Možje voliici 1 Vzdramite se iz spanja, ter oglejte se malo okrog sebe, videli boste, da si lahko pomagate. Velite si za župana značajnega, narodnega moža, ki bode deloval za blagor občine in ne v blagor svojega grla. Stojte trdno na dan volitve! Ne dajte se premotiti od tistih, ki se Vam prilizujejo v ovčji obleki, pa so zgrabljivi volkovi. Duhovske vesti. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jožti Pl e p el e c od Prihove v Slivnico pri Mariboru; Anton Kovačič od Slivnice pri Celju na Prihovo; Jožti Kavčič od Sv. Kunigunde na Pohorju v Ljubno; Alojzij Musi iz Ljubnega v Rečico; Jožef Kostanjevec iz Rečice kot provizor v Soboto; Franc Bratušek k Sv. Miklavžu pri Ormožu; Jožt i T r a I e n i k iz Galicije kol provizor v Loko. Spremembe v štajerski minoritski provinciji. P. Allons Svet je prestavljen Kot župni upravitelj k Sv. Trojici v H dozah; P. Karol Belšak, gvardijan na Dunaju kot gvardijan in župni upravitelj v Ptuj; P. Andrej Brdnik, kaplan v Št. Vidu pri Ptuju je imenovan župnim upraviteljem istotam; P. Norbert Povoden je prestavljen kot kaplan v Ptuj in P. Rafael Potrč kot kaplan k Sv. Vidu pri Ptuju. * * * Koroške novice. V nedeljo, dne 22. nov. je na Koroškem bilo pet slovenskih shodov. Po posredovanju katoliško političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, so Slovenci zborovali v Prevaljah, v Šmihelu nad Pliberkom, v Št. Jakobu v rožni dolini, na Trati pri Glinjah in v Hodišah. Povsod so bili z navdušenjem sprejeti odločni ugovori proti nečuvenim krivicam, ki se koroškim Slovencem gode v šoli in na sodniji. — Na Jezerskem je umrl narodni učitelj g. Val. Legat; mesto umrlega je nekoliko časa potem podučeval g. M. Hercele, ki pa je bil letos imenovan za šolskega voditelja v Vogrče. Dne 15. okt. letos bi se naj na Jezerskem šola začela. Gospod župnik Lubej so začetek šole oznanili iz prižnice, otroci so prišli, pa učitelja ni bilo. Po sv. maši so šli domov. In sedaj čaka že čez en mesec nad sto šolskih otrok brez šolskega pouka na učitelja, kateri pa od nikoder ne pride, ker šolska oblast za šolo učitelja preskrbeli noče. — V Libučah pri Pliberku sta obhajala še čvrsta in zdrava 50!etni jubilej svojega zakona Juri in Žtfa Valentar, p. d. Han-slna. Ravnotam so dne 19. nov. na pokopališču v eno in isto jamo skupaj pokopali dve sestri SOletno Katro in 761etno Trezo C gier iz Ponikve. — Due 22 nov. je bil na župniji v Hodišah umeščen novi župnik č. g. Iv. Šporn. Popoldan istega dne pa je v Hodišah zborovala Ciril in Metodova podružnica za Kotmaroves in okolico. — V Celovcu je dne 20. nov. umrl deželni poslanec in odvetnik dr. M. Abuja. Rajni je bil sicer slovenskih starišev sin, doma iz Blač ob Žili, pa sča-som se je izneveril svojemu narodu. Nasprotniki so znali zmožnega moža dobro porabiti v boju zoper Slovence. Daleč okoli je bil na glasu kot izvrsten odvetnik in govornik. Je pač bil rodom Slovenec. Pred smrtjo je udano sprejel sv. zakramente. Pogreb je bil velikanski. — Banka Supan v Celovcu je poslala na Dunaj v navadnem rekomandiranem pismu 400 kron, ker se je hotela ogniti visoki poštnini. Pismo je brez sledu izginilo in zato se vrše po vseh poštnih postajah stroge preiskave. — Vetrinj pri Celovcu ni velik kraj. Glede vode pa je tako ugodno oskrbljen, da dobi električno razsvetljavo. — Sentrupertska nar. šola pri Velikovcu dobro uspeva. Letos šteje 212 otrok. Podpirajte jo Slovenci! Za pravice slovenskega jezika. Nemški sodniki na Koroškem nočejo več pripustiti, da bi se v sodnih dvoranah obravnavalo s strankami slovenski. Mnogi sodniki res niti slovenski ne znajo ! Vsled tega pa se je bati, da Slovenci v sodiščih ne najdejo pravice, ker ne morejo povedati v tujščini, kar bi radi, in ker se sodnik ž njimi noče ali ne more razumeti! Za to je postala med koroškimi Slovenci velika nevolja zaradi razmer pri sodiščih. Slovenski državni poslanci, osobiti štajerski poslanec dr. Ploj, so se toplo zavzeli v državnem zboru za koroške Slovence ter se priti žili čez krivice, ki se jim gode. Dne 26. novembra pa je šlo posebno odposlanstvo koroških Slovencev na Dunaj, da tam stori potrebne korake za veljavo slovenskega jezika pri koroških sodiščih. V odposlanstvu so bili: dr. Brelc, Grafenauer, Janežič, župan Kobentar iz Št. Jakoba, ter posestnika Majer in Božič. Bili so pri načelnikih slovanskih klubov, kateri so jim obljubili, da jih bodo podpirali. Ob pol 3. pa jih je sprejel mini-sterski predsednik Körber. Dr. Körber je bil navidezno silno presenečen, ko mu je odposlanstvo dokazalo, da Slovenci na Koroškem ne zahtevajo ničesar novega, marveč, da tirjajo samo one pravice nazaj, katere so do nedavnega časa še brez ugovora mirno uživali in katere so tudi sod-nijske oblasti uvaževale. Dr. Körber je odposlanstvu izjavil, da sme biti prepričana, da bode vestno pazil, da se bodo strogo izvrševale vse zakonite določbe, da si bede dal predložiti vse sodnijske zapisnike in bo ukrenil vse, da se ne bodo kršili zakoni. Slovenski poslanci so po svojem predsedniku dr. Šušteršiču vložili tudi posebno vprašanje na pravosodnega ministra zaradi Slovencem sovražnega nastopanja koroških uradnikov ter navedli vse njihove protizakonite čine. Koroški Slovenci naj zahtevajo tudi, kakor mi štajerski Slovenci, da naj bodo na slovenski zemlji nastavljeni samo slovenski uradniki, ki naše ljudstvo in naš jezik ljubijo, ne pa sovražijo. Iskrena prošnja. Približuje se z:ma, mraz. Sočutje imamo z drobnimi ptičicami, ki pridejo v zimskem mrazu zavetja in živeža iskat k našim hišam, — in z ubogimi otročiči, ki dohajajo dostikrat od daleč in zelo slabo oblečeni v šolo, bi ga ne imeli? Izmed vseh 212 našo »Narodno šolo« obiskajočih otrok so večina ubogih starišev. Živo potrebujejo za zimo obuvala in tople obleke. Na kvaterno sredo, dne 16. grudna tega leta se bo v naši šoli priredila zopet običajna slavnostna božičnica. Udano podpisano šolsko vodstvo usoja si zopet potrkati na blaga srca slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, naj pridejo mu na pomoč z raznimi darovi v blagu, sosebno pa v denarju. Ker pa je čas že zelo kratek in stane ve-, liko truda in časa, da se darovi za toliko j otrok nakupijo in uredijo, tedaj uljudno I prosimo, naj se nam blagovolijo blagohotni darovi prav kmalu poslati. Za vso dobrotljivost se vsem blagim dobrotnikom že poprej zahvaljujemo in kličemo prisrčni Bog plati! V Št. Rupertu, dnč 16. listopada 1903. Vodstvo »Narodne šole«. Iz Celovca. V sredo, dne 25. nov. je sklicalo katoliško politično društvo v Celovec zaupne može iz slovenske Koroške. Shod je bil dobro obiskovan. Govoril je najprej izvrstno o žalostnih razmerah pri sodnijah gosp. deželni poslanec Grafenauer. Predložil je zaupnikom v podpis resolucijo, v kateri se vlada poživlja, naj bode pri sodiščih tudi Slovencem pravična. Drugi govornik, šentjakobski gospod župnik Ražun, je v jedrnatih besedah slikal žalostne šolske razmere na slovenskem Koroškem. Predložil je potem načrt, kako da se naj končno uredi šolstvo na Koroškem. Tretji govornik je bil g. dr. Brejc, odvetnik v Celovcu. V izbornem svojem govoru nam razloži svoje misli o političnem delovanju koroških Slovencev, kakošno da cd sedaj naj bode. Po govoru se je vnela živahna debata, pri kateri je padla marsikatera pikra opazka in se je izreklo ogorčenje nad postopanjem katoliških Nemcev v zadnjem zasedanju deželnega zbora. V razgovor je prišla tudi potrebna preustrojitev »Mira«. Znani požrtvovalni delavec na gospodarskem polju č. g. Podgorc nazadnje vspodbuja navzoče, da koroški Slovenci poleg svojega političnega in verskega delovanja ne smejo zanemarjati gospodarske strani. Poda tudi načrt, kako naj posebno na obmejni strani skrbimo, da rešimo kmeta iz krempljev nasprotnikov. Skrbeti moramo tudi, da dobimo Slovenci svojega zastopnika pri deželni kmetijski družbi, da ne bodo povsod v takozvane »Gaue« izvoljeni sami nasprotniki. V prisrčnih besedah se nazadnje spomni č. g. Poljanec odločnih zagovornikov koroških Slovencev, g. Grafenauerja in g. dr. Brejca ter jima izreče v imenu zaupnikov zatiranega naroda slovenskega na Koroškem zahvalo in zaupanje. Dal ljubi Bog, da se od lepih mislij in načrtov, ki so se sklenili na zaupnem shodu uresničijo vsaj nekateri, in da bi voditelji koroških Slovencev v pravi ljubezni in jedinosti delovali za slovensko ljudstvo v tutnem Korotanu, ki je bil nekdaj naš, pa ne sme nikdar postati nemška lastnina. V celovškem bogoslovju je letos 50 bogoslovcev. Od teh je 17 Slovencev in sicer so v IV. letu gospodje: Miklavič Jožef, Sadjak And. in Smodej Franjo. V III. letu gospodje: Dolinar Ivan, Jelenec Vekoslav, Linasi Jož., Lučovnik Ivan, Vart Jožef, Vuk Franjo. V II. letu gospodje: Lakner Valent, Sekol Ivan, Ulbink Tomaž. V I. letu gospodje: Benetek Tomaž. Hafner Ulrik, Karner Edmund, Schiller Janko, Tojnko Rok. Spod. Dravograd na Koroškem. V pondeljek, dne 23. novembra t. 1. smo imeli tukaj občinske volitve, pri katerih je naša kmetska stranka propadla. Naši kmetje so temu največ sami krivi, ker se za volitve niso nič zanimali, nasprotno so pa naši nemčurji na vso moč agitirali Pred volitvijcr sta bila dva nasprotnika pri odborniku, postavljenemu od kmetov ter ga prosila, naj v tretjem volilnem razredu agitira za nemčurske kočarje. Kajti v tretjem razredu nemčurji niso imeli upanja, dobiti dosti glasov. Obljubila sta, da bodo nemčurji, ki so večjidel v prvem volilnem razredu, volili kmetske odbornike. Kmetski odbornik je seveda Sel na limanice, misleč, ako prvi volilni razred besedo drži, potem je itak dobro, kajti potemtakem bi bilo purgarjev in kmetov vsakih polovico v odboru in s tem bi bili tudi mi kmetje zadovoljni. Ali čujte in strmite, kakšni so nemčurji. Po volitvi prvega volilnega razreda se je pokazalo, da purgarji, razven kmetov Vranik, WölbI in Črk, katerim vsa čast, v prvem volilnem razredu niso nobenega od kmetov postavljenega odbornika volili, dočim so kmetje v tretjem volilnem razredu za purgarske kočarje glasovali in tako pokazali, da so mož-beseda in ne babe. Edino to nas veseli, da purgarji take zmage ne morejo imenovati častne. Vprašam vas, ali je to tudi »fortschrittlich«? Nam kmetom pa naj bode to prihodnjič v svarilo. Zdaj so se naSi nasprotniki v pravi luči pokazali in mi vemo, kaj naj storimo pri prihodnji volitvi. Takrat bomo tudi mi kmetje pokazali, da smo »fortschrittlich«, ko boste nemški purgarji iz občinskega odbora »maräirali«. Kajti takrat se bomo mi krščanski kmetje zjedinili in odklenkalo bo vasi večini v občinskem zastopu. — Več kmetov. Škocijan. Prav radi sedaj pri nas prebiramo lepe knjige Mohorjeve družbe, ki Šteje v naSi fari lepo število 123 udov. Zraven pa Se nam dela kratek čas Mir, Naš Dom in Bogoljub. Tudi Glasnik naj-svetejših Src Ima precej naročnikov. Da smrdljive golazni, ki slisi na ime »Štajerc«, pri nas ne manjka, kdo bi tajil ? V naSi fari imamo nekatere tako korajžne fan-teke, da so proti njim Makedonci, ki Turke baje 8 kostmi vred hrustajo, le bojazljive Salobarde. PiSejo po »svejt« okol pisma, v katerih grozijo z vsemi mogočimi strahovi, podpisati pa se vendar ne upajo. In ko bode spet enkrat kaki tabor v Skocijanu, tedaj jim pride celo velikovska fakin aža na pomoč; to je korajža. Nol no! Neka stvarca se rada napihuje in poči. V Škoei-janu pa smo zborovali in Se bomo večkrat zborovali, če je potem Vam, liberalnim nemSkutarčkom, prav ali ne! V nedeljo, dne 16. novembra smo imeli pri nas veličasten pogreb. Zagrebli smo »starega Vovkovega očeta«, Anselma Hofmajerja, brata tudi že rajnega presta g. Hofmajerja v Dravogradu. Rajni je prebival pri svojem sinu Šimenu Hofmajerju po dom. Greifu v Klopinju. V petek, dne 13. nov. zvečer podal se je iz sobe v lopo, padel ter bil mrtev. Varuj nas Bog nagle in nepre-videne smrti! Duhovske zadeve. Č g. Jos. Fugger, provizor v Kampu, je imenovan za župnika v Št. Janžu v Rožu. — Umrl ie dne 10. nov. č. g. J. Pajdar, župnik v Škofi-čah v Labudski dolini, rodom Čeh. Dosegel je 38 let. Porodil se je dne 15. okt. 1865. v Domažlicah na Češkem. Bil je vzgleden duhovnik in zelo priljuben. N. p. v m! — Prestavljeni so: g. provizor Iv. Česky iz Lipe v Javorije; g. proviz. Jan. Loigge iz Št. Janža v Rožu v Pečnico; g. provizor Pet. Sorger iz Roj v Tveng; g. kaplan J. Keuschnig iz Trga za proviz or ja v Kamp; g. J. Rescher iz Tvenga v Trg. — V stalni pokoj je stopil č. g. S. Bach-maier, župnik v Rojah. — Težko zbolel je č. g. Fr. Savbah, dekan v Domačalah. — Prestavljena sta gg. Iv. Hornbök, kaplan v Trbižu, v Pliberk; g. Fr. Božič, kaplan v Pliberku, za provizorja v Javorije; g. Iv. Česky ostane na Lipi. — Za provizorja v Škcficah v Labudski dolini je imenovan g. Iv. Larcher, ki je doslej služboval v Braziliji. * Tri znamenja hude zime. Gozdarji, zeliSčarji in drvarji prerokujejo letos hudo zimo. Te svoje trditve utemeljujejo na sledeči način: Gozdarji in drvarji pravijo: Če odsekaS na Vseh svetnikov iz bukve treščico in je suha (kar je bila letos) potem bo zima huda, če je vlažna, potem bo zima mila. ZeliSčarji trdijo: Če se kebri in ogrci zgodaj zarijejo tako globoko v zemljo, da pridejo pod korenine svedrca (encijana) tedaj bo huda zima. Tudi to so že letos opazili v začetku novembra. Tretjo znamenje hude zime so slednjič gosi. Že 31. oktobra so se selile divje gosi v južne kraje, kar je znamenje zgodne in hude zime. Tudi domača gos naznanja letos hudo zimo. Na Martinovo je bila namreč prsna kost pri zaklani gosi bela in ne rujava. O ženskih pogovorih. Neki zloben angleški statistik je izračunal v odstotkih o čem ženske govore. Ženske govore: o svojih uslužbenkah 20 odstotkov, o otrocih 18, o sosedih 15, o oblekah 16, o gledališču 10, o zdravskih in domačih sredstvih 9, o cerkvi 6, o sploSnih zadevah 5, o soprogu 3, o leposlovju i umetnosti 0. Zaigrana soproga. V Krakovu je neki strastni igralec zaigral vse svoje premoženje in končno še svojo prisotno soprogo. Ko je dobilec hotel svoj dobitek vzeti, vsprejela ga je zaigrana soproga s takimi zaušnicami, da je takoj prostovoljno odstopil dobitek. Končno je priložila še svojemu soprogu nekoliko prav gorkih zauSaic. O nevarnosti šolskega črnila. Kakor je pred kratkem preiskovanje šolskega črnila pokazalo, nahaja se v črnilu pogosto plesen in druge zdravju škodljive bakterije, posebno v takem črnilu, katero se precej po vporabi ne zakrije. Majhne živali, kakor: morski preSički, miši in podgane, katerim so te bakterije vcepili, so poginile čez malo dni. Iz tega izvirajo žalostni dogodljaji, da je lahko ranjenje z v črnilu pomočenim peresom provzročilo zastrupljenje krvi in smrt dotične osebe. Mnogo otrok ima slabo navado, devati peresa v usta in jih lizati, tako da pridejo te nevarne bakterije s slino v želodec ter povzročajo tam, četudi ne zastrupljenje krvi, kali raznih nevarnih bolezni. Drugi zopet poližejo packo, ki so jo napravili v Šolski zvezek. Radi tega je dolžnost starišev in učiteljev, opozoriti otroke na nevarnost in škodljivost črnila, in jim te napake pravočasno odvaditi.' Papiga pregnala tatove. V stanovanje neke pariške dame so v njeni odsotnosti nedavno vdrli o polnoči tat je ter nabrali na kup raznih dragocenosti. Tedaj se je oglasilo iz sosednje sobe prav razločno: »Dober dan gospodje! Prosim sedite!« Tatje seveda niso sluSali vljudnega vabila, temuč so zbežali, pustivši v sobi večji del nabranega blaga. Drugi dan je sporočila soseda policiji, da so vrata v sosednje stanovanje vlomljena. Takoj je priSel policijski komisar z moštvom preiskavat. Med pregledavanjem jih je začel nekdo grdo psovati iz sosednje sobe. Policijski komisar je brž skočil v sobo misleč, da mu je treba zgrabiti človeka, ki je razžalil stražo. Zagledal pa je papigo, ki mu je ravno tako vljudno kot prejšnjo noč tatom zaklicala: »Dober dan gospodje! Prosim sedite!« Sedaj je bilo redarjem znano, kdo je tatove odgnal. Najmanjši človek. V neki prazni trgovini v Piazzi piccoli v Trstu sta dva premetena »podjetnika« že celi teden kazala za 20 kr. vstopnino »najmanjšega človeka na svetu.« Veliki lepaki po voglih so naznanjali to čudo in radovedneži so kar drli gledat. Samo v nedeljo sta skupila nad 200 gld. Ljudem se je kazal nekak moški nestvor, o katerem sta »podjetnika« trdila, da je 22 let star ter govori angleško, špansko in portugalsko. V ponedeljek je prišlo nekaj gospodov, ki so si tega nenavadnega moža od blizu ogledali ter spoznali, da je to — obrita opica. Brž so šli povedat policiji, a ko je ta prišla, bil je lokal zaklenjen in sleparja sta izginila z opico vred. Kako je častniški sluga svojemu gospodu pregnal kolero. Ko so leta 1855. v nekem mestu, v katerem je bila vojaška posadka, raznesli vest, da se bliža kolera, dal je neki poročnik svojemu slugi naslednji vkaz: »Kakor hitro opaziš, da se barva mojega obraza spreminja in mi gre na bluvanje, pošlješ po zdravnika, vzameš takoj krtačo in me drgneš z vsemi močmi.« Neko jutro pride poročnik od neke veselice domov, bil je bled in vpaden, in tudi slabo mu je prihajalo. Sluga je hitro poslal po zdravnika, in začel poročnika z krtačo drgniti. Kmalu je bil obraz ves črn. Zdravnik pride in — »to je kolera«, zavpije, »hitro po štabnega zdravnika.« Štabni zdravnik pride, preišče bolnika in vpraša slugo: »Kako je to, da je gosped poročnik tako črn?« Sluga odgovori: »Drgnil sem ga s krtačo za čevlje!« Brez zdravniške pomoči je bolnik ozdravel; potreboval je le kos mila, da je pregnal sledove kolere. Pijan vol. Na nekem dvorišču v Moslavini so pretakali vino. Vino so iz soda točili v škafa in nosili v klet. Hlapec, ki ja imel med tem drug opravek, je pozabil poln Škaf vina na dvorišču. Prišel pa je vol, ki se je na vrtu pasel, na dvorišče, zagledal vino, in ker je bil žejen, je pil. Izpil je vse vino. Na to pa je začel bezlati po dvorišču, biti z nogami in straSno dreti se. Poznalo se mu je tudi, da se močno opoteka. Polivali so ga z vodo, da se je streznil. Na viden način pa kaže sedaj izkušena žival, da se je v nesreči izmodrila. Če zagleda v škafu vodo, se previdno bliža in natančno prepriča, če je v Škafu res — voda. Vremenski prerok. V Hebu živi Adam Christof, ki je v hebdski okolici znan radi svojih prerokovanj. Prorokoval je, da bode bodoča zima zelo huda. Hud in dolg mraz bo vladal in posledica temu bo, da bodo studenci dajali vedno manj vode, in da bodo trpeli vsled tega ljudje in živali. 10., 15., 21., 23., 24., 25., 28. in 29. novembra so dnevi, ko bode zelo snežilo (!) 7. in 8. december sta osode-polna dneva, 12., 15., 20., 21., 23., 24. in 25. december bodo pa zelo kritični dnevi. Odtiski prstov izdali roparje. Na čuden način je londonska policija nasla provzročitelje uloma v prodajalno nekega zlatarja. Vlomilci so odnesli dragocenosti za več tisoč funtov šterlingov. Dolgo časa jim ni bilo mogoče priti na sled. Končno je odkrila policija na stekleni strehi od-tiske prstov, jih fotografirala ter primerjala z odtiski vseh kaznjencev, ki jih ima policija shranjene. Spoznala je, da so ti odtiski zelo jednaki odtiskom slavnega vlomilca Elliotta. Policija je torej zasledovala tega in njegove tovariše ter jih slednjič v stanovanju aretovala. Vendar je Se negotovo, če ji bode mogoče ta vlom dokazati, ker pri njih niso našli še nobenega vkrade-nih predmetov. O srbskem kralju Petru so raznesli židovski listi najrazličnejše vesti med svet, med drugimi tudi vest, da ga je zadela kap, kar je popolnoma izmišljeno. Kralj je popolnoma zdrav in kap je pobožna želja onih, ki bi radi v kalnem lovili. Cesarstvo na prodaj. Pariški listi naznanjajo, da se v novembru proda na javni dražbi takozvano Sandvieh-otočje, obstoječe iz 8 otokov. Cena je samo 2500 frankov. Prodajalci so Amerikam, katerim so se otoki leta 1898 prisodili. Cena je zato tako nizka, ker so štirje otoki gole skale, na katerih ne more nihče živeti, na ostalih pa živi le nekaj dijakov. Vkljub temu bo gotovo dovolj kupcev, ki bodo z naslovom vladarja lovili bogate neveste po kopališčih. Tudi ima kupec pravico ustanoviti svoj red ter ga častilakomnim bogatašem prodajati. Sala na železnici. Stari oče se je vozil s svojim 91etnim nečakom po železnici. Seveda je kupil zanj le polovično karto, ker nečak še ni dopolnil 10 leta. Kar se vlak na sredi pota nenadoma vstavi. Stari mož je bil potegnil za zasilno zavornico in se proti sprevodniku tako zagovarjal, da je njegov nečak ravnokar dopolnil 10. leto in da železniške uprave ne mara goljufati; doplačal bede vso voznino. Siten popotnik. »Prosim, dajte mi vozni listek za tja in nazaj« Uradnik: »Kam pa se hočete peljati?« Popotnik: »K svaku.« Uradnik: »Kje pa stanuje Vaš svak?« Popotnik: »Kaj vam to mari, dajte mi vozni listek, pa je, nimam časa.« Povračilo. Slabe volje sedi zvečer gospodar Jože s svojo soprogo ter jo pogleduje jeznega obraza. Več časa molčita in nobeden ne zine besede. »Torej to imam od tega,« začne naposled gospodar, »vso gotovino sem žrtvoval, ker sem pomagal temu pobalinu. Šest sto trdih dolarjev sera moral zanj šteli, da bi se še ne zapletel v sodnijske sitnosti. Pa naj mi le še jedenkrat pride v hišo« — in tu pograbi ves besen težko palico. »Za božjo voljo,« joka žena »brata pa vendar ne bodeš pretepal!« »Moje hiše ne zapusti več živ,« kriči < in kolne. — Mlada žena si pa ihteč za- j krije obraz. Jeza moževa je bila opravičena. Pred štirimi leti si je njegov brat Jakob j omislil lastno domačijo, in on mu je pri \ tem gmotno pomagal, in kjer si je oni kaj j izposodil, se je on imenoval poroka. Brat j pa je šel — žsl bel j rakovo pot, kakor ! naprej. Ko je pa prišel čas, da bi dolge ! poplačal, je zmogel komaj polovico, in \ upniki so prišli nad poroka, kateri je moral ! položiti šest stotakov. Od tedaj je živel vedno v največji jezi ; in je gledal samo na to, kakor bi se j maščeval. ' Bilo je sredi decembra. V sobi je bilo j vse tiho, kar zavpije žena na ves glas; na I pragu je stal brat njenega moža. Par tre-notkov je bil gospodar Jožef, kakor bi I okamene!, nato pa plane po konci in drvi j s kletvijo v ustih proti lastnemu bratu. »Jožef, odpusti, usliši me!« zakliče brat Jakob. Tudi žena prosi moža za božjo voljo, — pa zaman. On pograbi sekiro in mahne proti bratu. »Jože, Jože, odpusti mul« zakliče žena in prime moža za roko. »Bodite zdravi — za vedno!« se začuje Jakobov glas, in z naglimi koraki zapusti hišo lastnega brata. Ni ga bilo cd nikoder več. —' — Več let je že preteklo. Jeza Jožefova se je polagoma ohladila, in dobre letine so sčasoma nadomestile to, kar je zgubil zavoljo brata. V istem času so tam delali tudi železnico, in Jožef je prodal kos svojega zemljišča za lep denar. Popoludne je. Jožef in žena sta pregledovala polje. V tem hipu pa začuje žena klic na pomaganje. Oče pogleda tja, in lasje se mu ježijo od strahu. Na železnič-nem tiru se igra štiriletna hčerka, ki ni zapazila prevelike nevarnosti, kajti lokomotiva je bila že tako blizu, da že ni bilo skoro pomagati mogoče. Žena, ki je hitela tja, bi bila gotovo prepozno prišla. Ravno takrat hiti neki mož po cesti. S silnim skokom na tir in zopet nazaj — je rešil otroka. Bil je že najskrajni čas. Vsa zasopla je prihitela mati, da bi se tujcu zahvalila, toda ona ostrmi in gleda nepremično rešitelja otroka. »Je li to tvoj otrok, Neža?« »Jakob, ši li res ti?« je šepetala žena presenečena in ona ga je prijela za reko, da bi ga peljala v hišo. Sedaj je tudi Jožef sem prihitel. »Odpusti Jožef,« mu naproti zakliče »prišel sem, da poravnam, kar sem ti dolžan.« Toda Jožef ga ne pusti dalje govoriti. »Odpusti mi ti, ker sera te tako žalil. Kar sem po tebi zgubil je malo, — kar si mi pa ti ohranil, za to te more le Bog poplačati!« M. G. Veselje in žalost. Dve sestri, veselje in žalost, sta obhodile ves široki svet. Mnogo ste po zemlji si nagledale, veliko poskusile, za selo po-vsodi vidljiva znamenja svojih stopinj zapustile. Vedno ste iz pota druga drugi šle. Kedar je ena prišla v kako ves, sö je že druga iz nje pobrala; in če je ena stopila pod streho kake hiše, je že druga bila čez prag. Enkrat se vendar snidete; mnogo druga drugi potožite, ter se pogovarjate o raznih stvareh. Dokler ste si srca izpraznile, so pretekli celi tedni. Manjkalo pa tudi ni grenkih, ki ste jih druga drugi povedale. — Veselje žalosti oponaša, kako neusmiljenega srca da je, ker druga ne ve, kakor ljudi stiskati in žaliti, grenkost po svetu saditi. — »Pred tebo vse beži in se skriva, bodi mlad ali star, mož ali žena. Vsacemu si nepovoljen, trdosrčen gost. Jok je tvoj tovariš, grenke solze so ti pijače, katerih ti pa tudi nikoli dovolj ni. Kakor vodeničen človek bolj ko pije, bolj ga žeja: delaš žalost tudi ti. Več grenkosti storiš, boljše ti de; huje človeka tlačiš, več ši še grenkega domišljujeff. Mačeha trdosrčna si celemu svetu — vse te čerti,« tako je veselje žalosti oponašalo. Zdaj se žalost oglasi in tako govori: »Pometi prej pred lastnim pragom, kakor pred druzega greš; bruna v svojih očeh ne čutiš, pezdir pa v mojem vidiš 1 Več hudega kakor jaz, storiš po svetu ti. Ti ljudem vse možgane zmešaš in njim pamet celo zmotiš. Kjer ti svoj ogenj zakuriš, poskakuje jih mnogo okoli tebe, kakor muhe okoli plamena, dokler se na duši marsikdo opeče in v pravo nesrečo — v greh zabrede. Kjer si ti doma, ljudje pogosto pozabijo Boga, v dobri volji se jih množica pokaži. Kar ti popačiš, moram jaz popravljati; katere ti omažeš, jih le jaz osnažiti zamorem. Ti ljudi v prevzetijo vabiš in v napuh peljaš; jaz pa jih na pravo pot zavračam in ponižnosti učim. In ker si nikjer mesta ne najdeš, ampak kakor jaz, po svetu vedno se potikaš: sve si enake zares obe. Tukaj na zemlji sve minljivi; le v večnosti se spreminjale več ne bove: tam boš ti, sestrica vesela ostala, ko mene več ne bo; le tukaj sve si sestri.« Tako sta veselje in žalost se pomenkovali, se hudo skregali, v jezi in sovražtvu se ločili, in se še sovražita, ter po svetu preganjata do danešnjega dne. Veselje in žalost sta dekli božji; kamur cn zapove ali dopusti, tje se podate. Kakor je vse ped milim Bogom nestanovitno in minljivo, sta tudi veselje in žalost. Dan in noč, solnce in dež se menjata, veselje in žalost ravno tako! Človek! ne prevzemi se v veselji, ne boj se tudi trpljenja. Ako si vesel, ne žali Boga, ne stori greha; si žalosten, ne obupaj, ne mrmraj — veselje in žalost na zemlji le kratko trpi, le v večnosti nima ne kraja ne konca. Torej trpi voljno na zemlji po božji volji, da se boš vekomaj v nebesih veselil; — veseli se modro brez greha na svetu, da ne boš enkrat v peklu se jokal. Išči pravega veselja, ki ga pa svet dati ne more; varuj se le žalosti, katera čaka grešnike na onem svetu. Nebo in zemlja bota prešla, ostala nam bo večnost, ostalo tudi vekomaj veselje ali žalost, kakor smo .si zaslužili. Fr. Š. Računska igra. Mladini se mora včasih kak kratek čas napraviti, naj si bo že s petjem, ali s kako pedučno pripovedko itd. Se ve, da vsaka reč mora svojo pravo mero imeti; preveč med ti tudi škoduje. Tudi pri računanji imaš torej priliko, otrokom, zlasti bolj odrašče-nim kako veselje napraviti. Računska igra: vganiti številko, ktero si je kdo mislil, bi jim vtegnila prav mikavna biti. Osnuje se tako-le: Šolar ček naj si misli sam pri sebi kako manjšo številko, in si jo skrivaj na tablico zapiše, postavim: 4, 9, 12, 18 itd. To številko naj šolarček z 2 pomnoži; k tej množini naj 4 došteje; znesek zopet z 5 pomnoži; k množini 12 došteje; znesek zopet z 10 pomnoži in sedaj od množine 320 odvzame. Daj si zdaj, učenik, od šo-larčka celi znesek povedati, ki ga je zra-čunal; odbriši proč enote in desetice, kar pa čez ostane, je številka, katero si je učenec mislil. Vzemimo v izgled številko 8. 8 X 2 = 16 + 4 = 20 X 5 = 100. 100 + 12 = 112. 112 x 10 = 1120. 1120 — 320 = 800 = 8. .m E Vzajema zavarovalca v Ljiljani Dunajeka cesta št. 19 v Medjatovl hiši v pritličju vaprejema zavarovanja vsakovrstnih peeleplj, premičnin in poljsBiifi prliSelUov proti požarni škodi, kakor tudi i6 zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vaprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v Ljubljani, kakor tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta posel. — Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Slnvenel! pristopajte k domači zavarovalnici! b==d e-a EB-' S S" e» jsoa ero oo" ^ F3 w 1=0 Prva slovenska trgovina = .... z manufakturnim blagom JOŽEF ULAGA v Mariboru, Tegetthoffova ulica 21, 38 priporoča svojo 7—26 veliko zalogo vsakovrstnega blaga v*»» za moške in ženske obleke ter tudi vsakovrstne odeje, robce, preproge itd. Vse po najnižji ceni. — Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Vsakdo, kdor nakupi pri meni za 30 kron blaga, dobi, ako pošlje svojo fotografijo, svojo veliko sliko, ki ie vredna 10 K. ZahvaBss. Podpisani se v svojem, kakor v imenu vseh domačih, najprisrčneje zahvaljuje vsem prijateljicam in znancem za izkazano sožalje povodom dolge bolezni in smrti predrage, nepozabne sestrice Antonije Ritonja, katero smo dne 13. listopada spremili k zadnjemu počitku. — Najprisrčnejšo zahvalo izrekam prečastiti duhovščini, domači pa tudi č. g, P. Eiektu, hiši Sattleijevi in Mlinarčevej v Ivanjcih ter tisti njeni prijateljici, katera sejejo že tako lepo spominjala v „Našem Domu“, Priporočam jo v molitev in spomin! Ivanjski vrh, 23. listopada 1903. 47 i—i Matevž Ritonja. Boljše kakor v vsaki drugi trgovini se kupi v manufakturni trgovini z blagom 37 1—7 P. Sretere ,pri Mariji Inrški,1 Marlfior, TegretttfcoiFoTra ulica št. 23. Sukno za moške od 70 kr. do najfinejše vrste, volneno blago za ženske od 15 kr. naprej; barhent bel, moder, ali pisan od 16 kr, naprej; platno belo in pisano od 9 kr. naprej; svileni robo! Od 70 kr. naprej; koce za konje od 90 kr. naprej ; odeje in rjuhe na veliko izber. — Nadalje prodaja -»Č"1 mehkega in trdega, po zelo znižanih cenah; zofe, divane, preproge z zastori itd, itd. * • Za velečasttte gospode duhovnike najflnejie sukno za talarje la obleka. • Najcenejša prodajalnica ur, zlatnine in srebrnine, optičnih predmetov, godbenih avtomatov, ~ gramofonov '____________________________ Dietingerja naslednik T. Fehrenbach Maribor, Gosposka ul. 26, filijalka Dravska ul. 2. Eemonter ura iz niklna' črna jeklena rem. ura srebrna remonter ura srebrna verižica srebrna vratna verižica 14 karati zlata ženska remonter ura 14 karat, zlata možka remonter ura 14 karat, zlata verižica 14 karat, zlati prstan 14 karat, zlati uhani ura na nihalo ura z godbo okrogle kuhinjske ure ure budilnice Vsaka ura je izskušana in natančno urejena. — Popravljanje ur, zlatnine in srebrnine 60 kr. — Ilustrovani ceniki o urah, zlatnini in srebrnini zastonj in franko. — Zamenja se stara zlatnina in druge starinske vrednosti. 29 W m druge starinske vrednosti. 29 toeeč%%XKič58čiKKiž®ee8e0