Koledar za december 1918,
Namen molitve apostolstva določen od sv. Očeta Razširfenje in organizacija apostolstva molitve.
	Dnevi	Godovi	Posebni nameni so poleg še vse	Cešcen.e presv. l esni. ie.e*a v	
			nujne zadeve.	ljublj. skoL	| lavam, shot.
1 2 3 4 5 ti 7	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Hetek Sobota	Eligij Bibijana Franc Ks. Barbara Saba. sp. Nikolai Ambrozij	Duh pokore adveutne spovedi Srečen razvoj novih držav Misijoni med neverniki Um'rojoči, dar končne stanovitnosti Zedinjenje razkolnikov Liublj. stolnica in cela škofija Naši škofie	Ljublj Križ. Boh. Bistrica Lozice Zagorje ob S. Metlika Novo mesto Mošnje	I Marib. Sv. Jož. j Bolnišnica Limbuš | Ruše 1 Sv. Lovrenc
b b 10 11 12 13 14	Nedei,a Poned. Torek Sreda Četrtek Hetek Sobota	Br sp.B.D.M. Siri j Loret. M. B. Damaz Maksenc ij Lucija spiridijon	Marijine družbe Srečna vrnitev vojakov Mariiine božje poti Rimska cerkev Zaslep. in zapeljani v krive nazore Bolni na očeti Naša inteligenca	Ljublj. stol. Kamnik žup. Kokra Studenec Loka uršul. Drapgoše Grahovo	J p. Mariboru 1 De v. Mama / v Puščavi Sv Križ p. M. j Selnica G Sv. Kung.
16 16 17 18 19 20 •21	Nedela Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobita	Celiian Evzebij Lazar Gracijan Nemezij' Liberat Tomaž, ap.	Bralci in sotrudniki Bogoljuba Dar molitve Pravo zaupanje v pomoč božjo Ljudska glasovanja Trdovratni grešniki Krščanski tisk Potrdi in olirani nas t soeri, prosimo te, usiiši sas!	Zagiaaec Adlešiči j-orica Turjak Lipoglav ?ava Krašnja *	Sv. Mart. n.P. Sv. Barb, p. M. Sv. Mari. p. V 1 Sv. Peter f niže Marib. 1 Cerkev I šol, sester i Sv. Alojzij f v Mariboru i Dev Marija ] milosti v J Mariboru Sv. Mart. u. K.
22 23 24 26 26 27 28	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Pobota	Demetnj Viktorija Adam in Eva Božič Štefan Janez, ap. Nedolžni otr.	Nemarni v spolnj. svojih dolžnosti Kuge, lakote in vojske, reši nas, o G ! Otroci, r umnosti, da mnrf bm sr. krsta Mir ljudem na zraiji. Praštro malega Jezusa l'rava ljub do bližnj. (tudi do sovraž) Bogoslovske vede Vsi, ki trpe krivico	Ovsiše Liublj. Marij. Harije Vspa\a Postojna Vrh p.Vinici Reteče	
-9 30 31	Nedelja Poned. Torek	Tomaž, šk. David Silvester	F< nižanje sovražnikov sv. cerkve Zaupanje v previdnost božjo Vsi Jetos umrii, zahvala za vse dobr.	Semič Koša na Ljublj. bog.	i Stolna cerkev v I Mariboru
Odpustki
za mesec december 1918.
1.	Nedelja, prva v mescu. Udom rožno-venške bratovščine trije popolni odpustki: a) če obiščejo bratovsko kapelo in tam molijo po namenu sv. očeta: b) če so pri mesečni procesiji; c) če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
2.	Ponedeljek. Spomin vseh rajnih treh redov sv. Frančiška. Popolni odpustek za vse v cerkvah treh redov sv. Frančiška.
3.	Torek. Sv. Frančišek Ksaverij. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Reš-njega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; b) udom »Dejanja sv. Detinstva«, če molijo za razširjanje »Dejanja«.
5.	četrtek, prvi v mescu. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan.
6.	Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jezusovega ter molijo po namenu sv. očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan.
7.	Sobota, prva v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežni Materi božji, da nekoliko zado-ste za razžaljenja, storjena Materi božji, ter molijo po namenu sv. očeta.
8.	Nedelja. Brezmadežno Spočetje Marije Device. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati,
Leto XVI.	Štev, 12.
Kaj smo doživeli!...
Takih in tolikih reči, kakor mesca oktobra in novembra tega leta, ni bilo že več kot tisoč let. Vsak dan nam je prinesel novo veliko novico. Mah na mah, padec na padec. Tisočletni stebri so padali in se rušili v prah.
Koncem septembra se je vdala Bolgarija. Kmalu na to je onemogla Turčija. 3. novembra je sklenila premirje Avstrija; in nazadnje je videla tudi ošabna Nemčija, da ne more nikamor več; njen meč, s katerim je grozila celemu svetu, se je skrhal; morala ga je vtetkniti v nožnico in dne 11. novembra skleniti premirje. Ta 11. november je znamenit v zgodovini človeštva. Nekdo je dejal, da je ta dan konec vseh vojska na svetu. Če bo to res, se bo šele videlo. Res pa je gotovo, da je bil ta dan konec prestrašne svetovne vojske, kakršne svet še ni videl. In upanje je, da bodo vojske vsaj bolj redke, ako se že ne bodo popolnoma odpravile.
Vmes so se godili drugi velevažni dogodki. Bolgarski kralj, rodom Nemec, ki ima tudi veliko slovanske krvi na vesti, jo je moral iz Bolgarije pobrati. Za njim je nastopil vlado njegov sin Boris. A njegova vlada je trajala samo par tednov. Tudi ta je moral izpustiti komaj prijeto žezlo iz rok. Nič ni pomagalo, da ga je dal njegov katoliški oče krstiti na pravoslavno vero.
— Nemški cesar se je dolgo obotavljal. Krčevito se je oklepal prestola. Nazadnje je pa tudi on, ki je mislil, da si bo uklonil cel svet, moral odložiti krono in žezlo in stopiti s prestola. In ne le to. Čutil se ni več. varnega na nemških tleh. Zato je pobegnil na Nizozemsko, kjer imajo zastraženega in ga bodo najbrž izročili mednarodnemu sodišču, da ga sodi. Po pravici. Če male tatiče in pretepače zapirajo, koliko bolj take, ki imajo na vesti milijone mrtvih!
Tudi naš bivši avstrijski cesar Karel se je odpovedal svojim vladarskim pravicam. Avstrija je šla narazen na kose. Kdo bi si bil mislil, da bomo kdaj gledali konec te toliko proslavljane Avstrije! Upanje je bilo, da bo cesarju vsaj še nekaj ostalo: ali zveza narodov in držav, ali vsaj nemški del Avstrije. Ali tudi to upanje se ni izpolnilo. Vse kaže, da je cesar ob vse ...
Na razvalinah stare Avstrije pa so nastale nove države: na severu Češka, na severo-vzhodu gre h Poljski Galicija, na vzhodu bodo Rumuni iztrgali velik kos iz telesa Avstrije. Na jugu pa je stopila na plan naša Jugoslavija. Rodila se je tako-rekoč čez noč. Kako hitro je to šlo in kako zlahka! Navadno se pri takih preobratih prelije mnogo krvi. Pri nas je šlo to doslej brez kaplje krvi. No, saj se je je prelilo
17
že preje dovolj i — Na večer pred Vsemi Sveli se je v Ljubljani na javnem trgu proglasila narodna vlada. In na Vseh Svetnikov dan po veliki sv. maši so zapeli v stolnici Te Deum laudamus. Ta Te Deum je odmeval v srcu vseh pravih Slovencev. Veselo navdušenje je zavladalo po vsej domovini.
To veselje je toliko večje, ker so s« obenem po štiriletnih neskončnih mukah vrnili ubogi trpini-vojaki domu. Prehod vojaštva čez našo domovino se je izvršil dosti hitro in mirno. V štirinajstih dneh je bilo vse končano. Tudi posebnih izgredov ni bilo. Vsak je le na to mislil, kako bo prej doma.
* * *..
Kadar je otrok rojen, posebno prvi otrok novemu zakonskemu paru, je to za hišo vesel dogodek, A z veseljem pridejo tudi skrbi v hišo. Skrbi, če bo otrok zdrav, kako ga preživiti, kako obvarovati pred nevarnostmi življenja, kako ga kaj izučiti in h kruhu spraviti. Take skrbi so nastale z veseljem vred zdaj tudi v naši jugoslovanski hiši. Posebno dve skrbi: kako hišo urediti, da se bo prijetno v njej stanovalo in kako jo zavarovati, pred zunanjim sovražnikom, Kakor je namreč ob rojstvu Jezusovem Herod stregel božjemu Detetu po življenju, tako preži Italijan na našo slovensko zemljo, da bi jo en kos pobasal v svojo mavho- Kako se tega nepridiprava otresti, to je zdaj ena naših velikih skrbi, Druga pa, kakor rečeno, je ta, kako našo državo urediti tako, da bomo v njej živeli mirno in se svobodno razvijali.
Kakor že v zadnji številki povedano, nas zanima in zadeva najbolj to, kako bo v Jugoslaviji za vero. Za narod bo že dobro; če bo še za vero, potem bomo z vsem zadovoljni. Država in Cerkev namreč segata ena v drugo, kakor prsti obeh rok med seboj; aH pa sta lahko ločeni ena od druge. Od tega medsebojnega razmerja je veliko odvisno, kako se razvija krščansko življenje med vernim ljudstvom. Da omenimo samo ene zelo važne reči: veronauk ▼ šoli. Na Italijanskem in po drugih drža-
vah se krščanski nauk ne sme nič poučevati po šolah. Šola je zgolj posvetna, brez-verna. Duhovniki morajo zbirati otroke drugod, da jih učijo verskih resnic. Moderni svet, pri vseh narodih, veri in Cerkvi ni prijazen. Povsod se sliši klic, da naj se Cerkev in država popolnoma ločita- V taki državi torej, kjer država noče imeti nobene zveze s Cerkvijo, je veronauk po šolah popolnoma izključen. Pa je še mnogo drugih reči, pri katerih lahko država Cerkev ali podpira ali ovira, ali se zanjo nič ne briga. Na tem medsebojnem razmerju je veliko ležeče, in naša velika naloga je zdaj ta, da to razmerje tako uredimo, da v tem oziru vsaj slabše ne bo, kakor je bilo v Avstriji; če mogoče ,pa še boljše. Duhovniki in verno ljudstvo moramo dobro skupaj držati in pravice svete Cerkve krepko braniti!
Tega seveda ne sme nikdo pričakovati, da bo v Jugoslaviji vsega hudega, vsakega nasprotovanja in vsake neprilike konec, da bo zemlja nehala biti solzna dolina, da nam bodo pečene piske same v usta letele. Delati bo treba, truditi se za vse dobro in braniti svoje pravice. Če katoličani ne bomo spali, ampak se pridno gibali in delovali, smemo upati, da ne bo slabo.
* * *
Nekateri žalujejo po stari Avstriji in cesarju. Za to ne bo odveč, č«* rečemo v pojasnilo tudi o tem par besedi. Pomenimo se najpreje o cesarju. Naš bivši cesar Karel je bil res dober, krščanski mož, še boljša pa cesarica Cita, In človeku se res skoro bridko zdi, da sta ravno ta dva dobra človeka morala priti ob vso dedščino svojih srečnejših prednikov. Toda tolažiti se smeta s tem, da bosta imela odslej veliko mirnejše življenje kakor na vladarskem prestolu. Saj ves ta šum in šara, ki obdaja vladarje, teh ljudi ne dela srečnih. In potem pomislimo, koliko pa je drugih družin še mnogo bolj nesrečnih, ki so morale zavoljo cesarja zgubiti očeta, sinove, posestvo in premoženjel Če morajo ti vse to prenesti, bo tudi cesarska rodbina ne-
kaj prestala; v pomanjkanju «e bo živela. — Sicer pa potrebujemo na vladarskem prestolu ne le dobrega človeka, ampak dobrega vladarja. To pa je veliko vprašanje, če je tisti, ki je slučajno prišel na prestol, imel tudi vladarske zmožnosti. Karel je imel res dobro voljo, a ni imel potrebnega poguma in odločnosti, da bi bil svoje dobre namene tudi izpeljal. Vedno je poudarjal, kako želi miru, a nič ni mogel storiti, da bi vojsko okrajšal, dokler se ni sama končala. Nemci so ga imeli popolnoma v oblasti. Enako ali še slabše je bilo pri njegovem predniku Francu Jožefu, ki je pod vplivom Nemcev in Mažarov vladal tako nesrečno, da je pritiral svojo državo na rob prepada in zapustil svojemu nasledniku tako žalostno dedščino. — Ali ni bila to velikanska nespamet, da so dali enemu samemu človeku v roke oblast nad življenjem in smrtjo milijonov ljudi!? In 86le-ten, popolnoma onemogel človek, 'naj o tem odločuje! Zato so imeli vso oblast nad njim pruski in mažarski, protestantski in kalvinsiki ošabni mogočnjaki. Tako gospodarstvo je moralo pripeljati do poloma. Po tem nam ni treba biti žal.
Kar se tiče Avstrije same, bi ne bilo pravično, ko bi jo hoteli popolnoma v nič dejati. Skoro vsaka stvar na svetu ima kaj dobrega na sebi, Avstrija tudi, in še marsikaj. Na drugi strani pa je imela tudi toliko napak in razpok v sebi, da se je morala nazadnje porušiti. Država, ki ni pravična, nima pravice obstanka. Pravičnost je podlaga kraljestev. Avstrija pa ni bila pravična, zato je propadla. Država ima dolžnost vse svoje narode enako braniti in negovati. Avstrija je pa negovala le dva, druge pa zatirala. Nas Slovencev je bilo razmeroma vedno manj; in če bi šlo tako naprej, bi nas bilo enkrat konec. Zato, kdor je ljubil svoj narod, ni mogel nikakor ljubiti Avstrije. Srajca je človeku bližja kakor suknja. Ljubezen mora biti urejena; to se pravi: biti mora v pravem redu. Otrok mora ljubiti bolj očeta, kot strica; in če stric očeta sovraži in preganja, otrok strica ne more ljubiti
Reklo se je pogostokrat »katoliška Avstrija«, Res po številu prebivalstva je bila večinoma katoliška. A pri vsem tem v katoliškem oziru ni bilo v Avstriji vse, kakor bi moralo biti. Rim je sklenil 2 Avstrijo konkordat, t. j. pogodbo. To pogodbo je Avstrija potem prelomila in zavrgla; pravice pa, ki jih je Cerkev Avstriji v tej pogodbi dala ,si je ta pridržala. Cerkev je bila v Avstriji od države le preveč odvisna in ji morala preveč služiti. To se je pokazalo posebno v vojski. Ali niste videli, s kakšnim veseljem so planili po zvonovih in orgijah, da so jih oplenili! In pri vojaštvu, kakšne so bile razmere! Kakšna pohujševanja in zapeljevanja teh ubogih fantov! Kakšna popačen ost! Srce nam Je krvavelo, ko smo take reči slišali, pa nismo smeli nič reči. Na drugi strani pa kako slaba duševna oskrba! Vojaki so smeli hoditi po grešnih potih, a večkrat niso smeli iti v cerkev, ko niso imeli nič dela. Kake težave so imeli vojni kurati! Ukazovalo se jim je, kaj smejo pridigovati, kaj ne. Videli so toliko napačnega, pa niso mogli ničesar pomagati. Če so pa hoteli kaj grajati, so jim že grozili, da jih postavijo pred vojaško sodišče. Eden teh gospodov je rekel nedavno; Naj bi bili tisti, ki ne morejo Avstrije prehvaliti, le nekaj ur pri vojakih in gledali to, kar smo mi gledali, potem bi vedeli, kakšna je »katoliška Avstrija«!
To bodi povedano tistim, ki se ne morejo s srcem ločiti od Avstrije, ki so videli v Avstriji neko božjo napravo, kateri je obljubljen obstanek do konca sveta, kakor katoliški Cerkvi. Morda tole komu, ki je na Avstrijo s srcem navezan, ne bo všeč. Ne moremo pomagati. Resnica nad vse! Bogoljub bo belo vedno imenoval belo, črno pa črno. Ko bi se bila smela resnica vedno govoriti in bi se ne bilo toliko olepševalo, bi ne bilo prišlo do razpada, Resnica se ne da vekomaj prikrivati
in krivica se maščuje slej ali prej.
* * *
Po vsem tem, četudi cesarska rodbina ,vzbuja sočutje, se smemo in moremo nad propadom Avstrije že potolažiti, Ka-
17»
/
i
ko bo v tem oziru v naši novi državi, danes seveda še ne moremo natanko vedeti. Seveda so tudi pri nas ljudje, in dosti jib je, ki bi radi Cerkvi vzeli vso moč in vpliv na življenje ljudstva. Zato bo treba nam katoličanom delati, čuti in moliti, da ne bo prvič vsaj slabše kakor je bilo v Avstriji, drugič pa da bo še bolje. Cerkev mora biti prosta, a ne dekla državi. Vendar pa mora država dajati Cerkvi nekaj varstva, zaslombe in podpore. Zelo velik napredek bo že samo to, če se odpravi le vojaška služba (militarizem), ta šola vse popačenosti in hudobije. Koliko pohujše-vanja bo prihranjenega našim fantom; koliko skrbi in žalosti njih staršem! — Vse-kako se bo ž njimi ravnalo lepše kot doslej. Kajti mi vsi, poglavarji in podložniki, bomo ene krvi. Človek se bo predstojnikom smilil, ker je n a š človek, rojak, domačin, Dočim so imeK tuji oblastniki dozdaj posebno veselje naše ljudi mučiti in v smrt pošiljati.
» • *
Velike reči smo doživeli, da takih nismo nikdar pričakovali 1 Pa marsikaj nas še čaka. Prva leta naše države bodo naj-
važnejša, Zdaj se bo stavila podlaga za vse nadaljno življenje. Kar je Bogoljub že zadnjič rekel, ponavlja in prosi danes vnovič: Molite! Molite veliko in goreče za blagor domovine! Molite posamezno in molite skupno! Skupne molitvene ure, sv. obhajila, skupni shodi in božja pota. Ker zdaj ni čas za romanja, naj pa zaenkrat samo sklenejo vse Marijine družbe na Slovenskem, da bodo napravile prihodnje leto skupne shode, skupna božja pota, prvič v zahvalo končane vojske, drugič za srečo in blagoslov naši domovini, — Molite pa tudi takoj zdaj goreče, da bi se na mirovni konerenci, ki se bo v kratkem začela in kjer se bo napravil končni obračun čez celo vojsko, da bi se nam tam priznala popolna naša pravica. Kajti, kar se bo zdaj odločilo, to se ne bo kmalu spremenilo.
Hvaležni smo Bogu za konec vojske, hvaležni za Jugoslavijo. Bog jo ohrani, Bog jo vladaj! Bog daj našim voditeljem modrost in pravičnost, katoličanom pa pogum in marljivost! Bog daj našemu narodu hoditi po zemljski domovini tako, da prispe v nebeško!	,
Pozdrav ali naročilo
Po več ko štiriletnem nečloveškem trpljenju ste, ubogi trpini, pravi mučenci, končno srečno zopet doma! Pozdravljeni, gorko pozdravljeni na domačih tleh, v domačem kraju! Kako težko smo vas pričakovali! Hvala Boga, da smo vendar uča-kali te nesrečne vojske srečnega konca in da smo zopet skupaj!
Mi smo z vami vred trpeli, z vami živo čutili. Smilili ste se nam, globoko smilili; a pomagati vam nismo mogH. Zato pa se tudi veselimo z vami vred vaše rešitve, vaše vrnitve. Še enkrat toplo pozdravljeni!
Vrnili ste se domu kot zmagovalci. Niste sicer priborili zmage tistim, ki so vas
* Dajte to vojakom brat, ali jim sami preberite, posamezno ali skupnoJ
rrnivšim se vojakom!*
v vojsko poslali; priborili pa ste jo svoje-mn narodu, Jugoslaviji, Hvala Bogu, da je tako! Nikdar vas ne bodo več tujci gonili pred seboj v smrt. -
Zdaj pa sprejmite od nas nekaj priporočil in naročil, ki se nam zde v teh okoliščinah za vas primerna in potrebna,
1, Zahvalite se Bogu, da ste prišli kljub tolikim nevarnostim vendar še živi in kolikor toliko zdravi domu! To je zares velika sreča in milost božja. Koliko vaiših tovarišev spd po grobovih smrtno spanje! Koliko jih je, to se bo šele dognalo. Enkrat so pisali, da je že trinajst milijonov mrtvih. Natančnejše preiskovanje bo pokazalo, če je ta ogromna številka resnična. Mi smo molili zanje in še bomo. Tudi vi se

jih spominjajte I Obenem pa Boga hvalite,	d e , ki ste jih morda iz vojske s seboj prida vas je pustil še pri življenju!	nesli I Mnogo, mnogo lepega smo slišali o
2.	Zahvalite se Bogu, če mogoče,	slovenskih vojakih — kako so n. pr. v Ju-celo za vse hudo, kar ste prestali! Da	denburgu opravljali sami zase Šmarnice in hvalimo Boga za dobro, kar nam da, to je	pobožnost Jezusovega Srca cel mesec ju-naravno; a če ga hvalimo tudi za težave,	nij — in še marsikaj podobnega. Slišali ld nam jih pošilja, te je posebno lepo, Bo-	pa smo tudi mnogo, mnogo žalostnega ... gu ljubo in zaslužno. Sv. Frančišek Šaleški	Kar ste videli in slišali pri vojakih slabega je rekel tako lepo: Jaz sem Bogu hvale-	in se morda tudi sami kaj navzeli in nava-žen za dobro in hudo, kar mi pošlje. Ka-	dili, to z vojaško suknjo vred vrzite proč! dar mi pošlje kaj dobrega, poljubim njego-	Ne nosite od vojakov slabih navad domu: vo desnico, kadar pa kaj hudega, pa njego-	Preklinjevanja, bogokletstva, zabavljanja vo levico. — Tudi vi recite, če le morete:	čez Boga in vero ter druge take vojaške Hudo je bilo, a zdaj je minulo. Hvala Bogu	nečednosti! Ni tako čudno, če se je kdo za vse, kar sem prestal!	v tem silnem trpljenju in velikem pohujše-
3.	Darujte Bogu svoje pre-	vanju sam privadil kaj slabega. A s kon-stane težave! Neizmerno ste trpelL	cem vojske bodi tudi tega konec! Ko se je Naj bi vendar ne bilo to silno trpljenje	slišalo marsikaj slabega, smo bili v skrbeh zastonj! In ne bo zastonj, če si znate to	in nekateri so se skrbljitfo vpraševali: kaf trpljenje obrniti v prid. Pri spominu na vse	bo, ko pridejo ti domu!? Kakšni bodo! . . . grozote vojske, recite: Naj je bilo vse za	Drugi pa so rekli: Ne bo tako hudo! V tem pokoro mojih grehov, za okrajšajije vic na	peklu vojaškem mora človek seveda po-onem svetu! Naj je bilo v čast Kristusu,	divjati, če ni posebno trden v dobrem. A ki je zame trpel! Naj je tudi v pomoč in	ko pridejo ti ljudje domu- med domače do-rešenje mojih padlih tovarišev iz vic! —	bro ljudstvo, v redne domače razmere, Čim večkrat boste tako govorili, tem več	bodo zopet čisto drugi ljudje, in .se bodo dobička si boste skovali iz svojega trplje-	oprijeli naših lepih, slovenskih in krščan-nja. S tem si boste iz trnjeve krone pletli	skih navad. — In tako, upamo, da tudi re» krono nebeško.	bo. Oprimite se zopet starega krščanskega
4.	Spravite se dobro z Bo-	življenja: hodite spet vsako nedeljo k sv. g o m! Vemo, da ste bih pri vojakih v ver-	maši, poslušajte božjo besedo, prejemajt« skem oziru na slabem. To je velik zločin	sv. zakramente itd.
bivše Avstrije, da je vas, ko vas je poši-	Pa tudi odpustite drug dru-
ljala v smrtno nevarnost, versko tako sla-	g e m u, če ima kdo zoper koga kako pri-
bo oskrbela. Vojaški kurati tožijo, kako	tožbo! Če ste slišali vi, ki ste bili doma,
težko stališče so imeli, kako jih je voja-	o kom v vojski kaj slabega, ali narobe:
ško poveljstvo oviralo v njih delu. Tudi so	vi vojaki o teh, ki so bili doma, da se }e
imeli preveč moštva, da bi bili mogli vse-	kdo kaj spozabil, postal nezvest, — odpu-
mu kaj. Poveljniki, ki sami nimajo nobe-	stite si! Bog vam je ah vam bo odpustil,
nega smisla za verske potrebe, so vara	odpustite si tudi med seboj! Naj ne vladajo
dajali slabe zglede in vas ovirali v izpol-	po družinah žalostne posledice vojske:
njevanju verskih dolžnosti. Če ste se torej	prepir in sovraštvo! Rane, ki jih je vojska
versko kaj zanemarili, spravite se lepo z	prizadejala, naj se kolikor mogoče popol-
Bogom. Opravite, če še niste, vkrat-	noma zacelijo!
kem dobro spoved. Morda celo malo	Grozno je bilo trpljenje štiriletne voj-
dolge spovedi čez vsa vaša vojaška leta.	ske. Tudi mi doma smo veliko trpeli. Ne-
S tem se operete vsega vojaškega blata	izmerno več pa vi tam v vojski. — A t
in začnete novo lepo življenje .	veliko tolažbo nam je beseda sv, Pavla:
5.	Opustite vse slabe nava-	»Tem, ki Boga ljubijo, služi vse k dobre-
mu.« In še bolj druga beseda: »Trpljenje tedanjega časa se ne da primerjati t prihodnjo slavo, ki se bo nad nami raz-odela.«
Ali slišite? Se ne da primerjati! Huda ®o bila vojna leta, grozno trpljenje, A slava nebeška bo taka, da bomo rekli: je bilo pa le vse trpljenje majhno proti temu! Če »o telesa ječala pod težo tega trpljenja, bodo pa duše od tega uživale in bo večnost tem lepša! In tako bomo nazadnje le
na dobičku . . .
• • •
Še invalidom eno besedo posebej! Vi boste dobivali nekaj pokojnine ali pre-skrbnine, Potrebni ste je in spodobi se vam. Saj prevelika ne bo. Vsak vam jo mora privoščiti iz srca. — Vendar se zaradi tega nikar ne vdajajte popolni brez-delnosti! Vsak naj dela, kolikor mu njegove moči dopuščajo! Popolna brezdel-nost ali lenoba bi bila za vas nesreča. Kakor se stoječa voda usmradi in se zaredi v njej raznovrstna golazen, tako se tudi človek, ki je brez vsakega dela, rad vda raznim nečednostim: pijančevanju in kar je navadno s tem v zvezi. To bi bila za vas telesna in dušna poguba. Delo napravlja
človeka bolj srečnega kakor pohajkovanje. Če človek nič ne dela, ne ve, čemu je na svetu. Če pa dela, dobi veselje do življenja, Zato naj se vsak izmed vas s čim peča. S tem bo koristil sebi in lahko koristi tudi drugim.
Nikdar se ne vdajajte preveliki opojnosti, če ste pohabljeni! Tudi ne iščite tolažbe v preobilni pijači. Obrnite svoje oči kvišku! Tolažbe iščite v veri, v trpljenju Kristusovem, v žalostih Matere božje, v zgledih svetnikov in v lepem krščanskem življenju. Vera vam pove, da bo to življenje in trpljenje kratko, da bodo ta leta naenkrat proč. Večnost pa bo brezkončna in kdor bo tam srečen, tisti se bo lahko drugim smejal.
Razen tegale pozdrava in naročila se je natisnilo še enkrat »Tolažilno pismo ranjenemu vojaku«, ki ga je Bogoljub prinesel že leta 1915. To pismo naj bi dobil vsak slovenski ranjenec in invalid v roke. Dobi se naprodaj pri Ničma1W v Ljubljani; kdor ga ne more ali noče plačati, dobi ga zastonj, zase aH za druge, .enega ali več. Koliko se bo trpinom žalosti prihranilo in zasluženja pridobilo, če jim damo to v roke. Skrbite vsi, ki imate kaj sočutja s trpečim sobratom, da dobe to pisanje vsi r roke!
Križanemu.
Križani,
k tebi govorim, na tvoja prsa se spustim ,., Tako si razprostrl roke — fesnd, tesnd objamem te .., Križani,
le en sam pogled,
tvoj obraz je tako mil in bled ...
Le pogled tvojih oči
kot Petru v jutru one noči — Križani,
krog mene se vse gubi, ostajaš le ti, le ti,,. Tako si razprostrl roke, tesno objamem in poljubim te, Križani, ti moj,
ti moj up in pokoj — — —
Dvajset pripomočkov za ohranitev sv. čistosti *
Pripomočki za ohranitev čistosti so deloma nadnaravni, deloma naravni; obojih se je treba posluževati. Naj bedo navedeni najpogla-vitnejiL
* Po Ncldinu S. J, de VI. decalogi praecepto.
1.	Pred vsem, varovati se vseh grešnih priložnosti (bodisi kraja ali družbe, oseb«, berila itd.).
2.	Vojskovati se zoper skušnjave kar ix začetka. Skušnjava postaja vedno moČsejia,
vsaka pozornost jo poveča, zatorej bežati kar iz početka.
3.	Moliti, izgovarjati najsvetejša imena »Jezusi Marija!« Pokrižati se, rabiti blagoslovljeno vodo.
4.	Priporočati se posebnemu varstvu pre-Mažene Device Marije. Njej v čast moliti zjutraj ali zvečer kake molitve, n. pr. »Češčena bodi Kraljica« ali »Pod tvoje varstvo« ali zdifa-Ijej »Presladko Srce Marijino, bodi moje re-šenje« (300 dni odpustka).
5.	Priporočati se sv, Jožefu, angelu vari-hu, krstnemu patronu, sv, Alojziju.
6.	Premišljevati Jezusovo trpljenje in njegovo grenko smrt (kakor n. pr. pri križevem potu, rožnem vencu).
7.	Prejemati pogostoma svete zakramente; pristopiti vsak dan k sv. obhajilu. Sv. obhajilo je eden najkrepkejših pripomočkov za ohranitev čistosti.	.
8.	Misliti na božjo vsepričujočnost, na Boga, ki vse vidi in vse ve, tudi naše najskriv-nejše misli in dela-
9.	Misliti na štiri poslednje reči: na smrt, »odbo, peket, nebesa.
10.	Misliti na strašne posledice nečistosti, ki so strašne za dušo in telo; dušo oropa posvečujoče milosti božje, teles« nakoplje (večkrat) ostudne bolezni.
11.	Zatajevati samega sebe, natanko izpolnjevati dolžnosti svojega stanu, voljno prenašati vsakdanje križe in težave, telesno delati do utrujenosti.
12.	Varovati se lenobe, po kop se lahko pride v naivečje skušnjave,
13.	Obuditi v skušnjavah resno voljo rajši umreti kakor smrtno grešiti, obuditi popolno ljubezen do Boga.
14.	Varovati se samote, na drugi strani pa zopet občevanja z drugim spolom, slabe družbe, slabih krajev, igrališč, kinematografom itd.
15.	Varovati se opojnih pijač, vina, piva, posebno žganja, preobilo mesnih jedi, posebno močno sol jenih in popranih; zvečer pred počitkom užiti samo malo in mrzlih jedil.
16.	Spati na hladnem, čistem zraku na desni strani Zgodaj vstati in takoj, ko se zbudiš.
17.	Umivati se z mrzlo vodo, rabiti mrzle polkopeli.
18.	Varovati se preozke in pretople obleke, ponoči pretople odeje.
19.	V bolnih, takozvanih patologičnih slučajih vprašati za nasvet zdravnika. Odraslim, ki so vdani nečistosti, je svetovati, da stopijo v zakon.
Eva.
20. Najdejo se mladeniči, ki imajo resno ▼oljo varovati se nečistosti in čisto živeti, todai buce in dolgotrajne skušnjave jih nadlegujejo is tako vendarle nazadnje omagajo, privolijo' Ja padejo v smrten greh. Takim je svetovati, naj se vstrajno in stanovitno vojskujejo in naj ne privolijo v greh. Kar bi se jim zoper njih voljo zgodilo, jim ne bo Šteto v greh.
Zopet se dobijo posebno mladi ljudje, ki imajo, ko se vležejo k počitku, strahovite skušnjave, tako da niti zaspati ne morejo, če •• zooer nje vojskujejo. T*kim je svetovati,
naj obudijo resničen stud nad grehom nečistosti, naj prosijo Boga milostljive pomoči, in potem naj mirno zaspijo; ne bodo imeli greh*.
F. AL, župnik.
Krasno ogledalo krščanskemu ženstvns
Sv. kneginja Elizabeta.
Njena blažena smrt.
O mladem človeka, ki blaženo umre v cvetu čednosti in cvetu let, pravi nedosegljivo lepo Bog Sv. Duh,- »Zgodaj je kon-'čal, pa je izpolnil veliko let; zakaj njegova chiša je dopadla Bogu, zato je hitel, vzeti ga izmed hudobij.« (Modr. 4, 13, 14.) — To velja popolnoma o sv, Elizabeti, Njena duša je bila lepa kot rajska roža. Zato io je Bog vzljubil in hitel, da jo presadi na nebeške livade v cvetni dobi 24 let.
Samo 24 let je živela, a ta kratka leta so bila težka na dobrih delih, teJja kot pri mnogih drugih zemljanih stotine let; »Življenje brez madeža je velika starost.« (Modr. 4, 9.)
Začetkom novembra 1.1231. je v nekakem zamaknjenju zaslišala glas Jezusov: »Služabnica moja, čas je, da se ti povrne tvoje delo, tvoje uboštvo in tvoja zapu-ščenost, ki si jo prenašala zaradi mene. Pridi k meni, mila prijateljica, moja ljuba izvoljena nevesta, na prestol večnosti, ki ti ga je pripravil moj Oče od začetka.«
Gospod jo je povabil in začela se je takoj pripravljati na odhod s tega sveta. K tistim, ki jih je najrajše imela, se je šla tudi poslovit, namreč k bolnikom v bolnišnici. Vsa vesela jim da blagoslov kakor svojim ljubim otrokom in razdeli med nje, kar je še imela.
Že čez nekaj dni jo napade mrzlica, da mora leči v postelj. Dva tedna jo je mu-&Ia bolezen, a svetnica je bila vedno vesela in je neprestano molila. Proti koncu ji je bilo naznanjeno, da bo čez tri dni umrla. — Dasi je bilo celo življenje preblage kne-ginje ena sama lepa priprava na smrt, je vendar hotela te tri dni nemoteno porabiti Za bližnjo pripravo na odhod iz te solzne
doline, zato si je prepovedala vsak obisk, da bi je ljudje ne motili. Rekla je: »Zdaj hočem biti z Bogom sama in premišljeva- . ti svoj konec, misliti na ostro sodbo in na vsemogočnega Sodnika.« Skrbno se je pripravljala na svojo zadnjo spoved. V ponižni zavesti svoje grešnosti je bridko jokala nad svojimi grehi, dasi so bili sami mali pogreški in že zdavnaj odpuščeni.
Njen zgled nam govori, da bodi tudi celo naše življenje priprava na srečno smrt. Lepa smrt je umetnost, ki jo zna samo tisti, ki se je celo svoje življenje vadil v čednosti. Vsak dan smo bližje smrti. Naj bi bil vsak dan tako preživljen, da bo ne samo en korak bližje grobu, ampak tudi en korak bližje nebes!	_	I
Kako je sv. kneginja lepo porabila zadnje dni! Razumimo jof Ko je bolezen tu, vedimo, da trka večni Sodnik in kliče dušo na odhod k sodbi. Dobro poravnajmo račun z Bogom, ker tam ne bo noben vinar odpuščen, ampak izžgan z ognjem vic: »Resnično, povem ti, ne pojdeš odondod, dokler ne plačaš zadnjega vinarja.« (Mat 5, 26.) — Škoda je torej, ako se bolnik preveč moti z raznimi obiskovalci in trati dragocene minute.
Naravnost neusmiljeno in brezsrčno pa je tisto neumno gosposko sočutje, ki bolniku prikriva njegov resen položaj in ga s sladkimi besedami vara, da ne bo umrl. Koliko jih je bilo že tako oguljufa-nih, da so umrli neprevideni. morda nepripravljeni in so po tej goljufiji prišli ob Boga -in ob nebesa! Kako osodepolno in strašno odgovorno! Zato skrbite, da bodo vaši domači pravočasno previden!!
V nedeljo zjutraj, 18, novembra je
bila sv. kneginja previdena. Njena pobož-nost pri sv. opravilu je bila angelska. Nato se je kakor zatopila v prisrčno zahvalo do večera, ne da bi spregovorila s kom kako besedico. — Na večer pa se ji je srce ta-korekoč odprlo kot kristalno čist studen-ček in je prekipevalo lepih besedi o Bogu in o trpljenju Gospodovem. — Ko je šlo h koncu, je sladko zapela in povedala navzočim, da so tudi angeli ž njo prepevali
Proti polnoči ji je zažarel obraz v ned-naravnem sijaju in blaženosti. Tako je bil svetal, da niso mogli navzoči vanj gledati. Luč večnosti jo je že ožarjala pri zatonu na tem svetu.
Predno luč dogori, nazadnje še par-krat močno vsplamti. Tako je vsplamte-vala Flizabetina duša v ljubezni božji, govoreč lepo in ginlivo o Jezusu, ki se je o polnoči za nas rodil in v polnočni uri vstal od smrti ter tako dovršil naše o^rvšpnje. Še prisrčno pomoli za vse okoli stojeie. in izgovori zadnje besede: »O Maritp pridi mi na pomoč. Zdaj ;e čas, da vsemogočni Gospod k Sebi pokliče te, ki so niegoH prijatelji Ženin gre po nevesto.® Na*o nagne glavo in umrje mirno in sladko, kakor bi zaspalo nedolžno dete. To je bilo nekoliko čez polnoč, 19. nov. 1231 1.
Ljtibi čitatelj, ljuba čitateljica, bo - li naiina smrt vsaj od daleč tako lepa in "srečna? Odgovor je star, pa vedno resn:čen: »Kakršno življenje, taka smrt.« Tomaž Kempčan odgovarja malo obširneje: »Srečen in pameten tisti, ki si prizadeva biti tak v življenju, kakršen želi biti ob smrti. Trudi se zdaj tako živeti, da se boš mogel ob smrti vesel rti! Uči se, zdaj svetu odmreti, da boš takrat začel s Kristusom živeti!«
Da si je revščino ljubila in siromakom vse razdelila, si je vendar izgovorila dve stvari: siromašno obleko, v kateri naj jo pokopljejo in pa grob v frančiškanski cerkvi. Bila je prva tretjerednica na Nemškem, red je iz srca ljubila, zato je želela .biti pokopana v cerkvi svojih redovnih sobratov. Želja se ji je izpolnila.
Sveto truplo je ležalo v cerkveni ka-
peli skoro pet dni. Lepša je bila zdaj mrtva, kakor prej živa. Tako je Bog takoj po smrti deloma poveličal njeno telo. —■ Okoli mrtvaškega odra so se zgrinjali tisoči in tisoči, ne da bi zanjo molih; saj so vedeli, da je v nebesih, ampak jokali so se, ker so izgubili usmiljeno mater, pa so jo častili in se v zbranih molitvah priporočali njeni priprošnji v nebesih. Nato so jo z veliko slovesnostjo pokopali. A niso pokopali njenega spomina v ljudskih srcih* Tam je živel dalje vedno mlad, neizbrisljiv. Neprestano so ga poživljali čudeži na njenem grobu. Zato jo je papež Gregorij IX* že 26. maja 1235. leta proglasil za svetnico.
Leto pozneje, leta 1236. šo jo odkopaH in odprli rakev. Telo je bilo izpostavljeno v češčenje več-dni. Več kot milijon romarjev jo je prišlo počastit. Po končanih slovesnostih so jo položili v dragoceno rakev. Zbrali so se škofje in opatje, knezi in kralji, vsem na čelu sam cesar, tisoči plemstva in milijonska množica ljudstva, pa so jo nesli v sijajni procesiji v častnejši grob. Nad njim pa so sezidali stolno cerkev njej v čast, ki stoji še danes. — Med slovesnim sprevodom se je prepevala njena čast in ljudstvo je med drugim govorilo: » V življenju je zaničevala slavo tega sveta in se odtegovala imenitnim in visokim družbam, zdaj pa je postavljena in poče-ščena z najvišjim veličastvom papeževim in cesarjevim. Njo, ki je vselej zadnje mesto volila, ki je na tla sedala, ki je ubožna in zaničevana ležala v prahu, to zdaj knežje roke povzdigujejo k največji časti. Pa si jo je tudi zaslužila; zakaj sama se je osiromašila, vse prodala, kar je imela, da si je kupila biser večnosti.«
Te besede se strinjajo z Gospodovimi, ko je tako-le rekel: »In slehern, kdor zapusti hišo aH brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo (moža) ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo, stoterno prejel in dosegel večno življenje.« (Mat. 19, 29.)
Tako je storila sv. Elizabeta. Vse na svetu je zaradi Boga zapustila: bogastvo in čast, družino in dom, zato je pa našla Boga in nebesa
Blagor človeku, ki jo pc svojem stanu posnema! Blagor vam, krščanjke žene in dekleta, ako se ne vdajate ničcmur-nosti sveta, ampak se Boga bojite in Nje-
mu v ljubezni služite! »Goljufiva je prijetnost in prazna je lepota; žena, ki se boji Gospoda, ona bo hvaljena,« (Pregovori 31, 30.)	M. Š,
O krščanskem pozdravu - nekaj novega.
Neka) mescev je preteklo, kar je Bogoljub priporočal vsem, naj se vpelje povsod krščanski pozdrav. Pri tem je pa Bogoljub opazil, da navadni krščanski pozdrav je vendar dolg. Ali bi se ne dal skrajšati, da bi se lahko povsod rabil? In res smo prišli do lepega, kratkega krščanskega pozdrava; Hvaljen Jezus — Amen, ki se je hvala Bogu že precej udomačil.
Pisatelj teh vrstic je pa opazil v Istri b na Hrvatskem, posebno v Slavoniji, da verno ljudstvo pri krščanskem pozdravu dostavi tudi sladko ime preblažene Device Marije, tako da se v hrvatskem jeziku ta pozdrav glasi: Hvaljen Isus i Marija! — Amen! (ali vazda budi = vedno bodil).
Ko učimo, da nam Jezus vse milosti deli po Mariji, bi morali to tudi na zunaj pokazati v večjem češčenju preblažene Device Marije. Saj je bila Marija vedno združena z Jezusom, ker je bila njegova mati. —
Zato predlaga podpisani, naj bi bili imeni Jezusa in Marije združeni v našem
krščanskem pozdravu. Naj bo torej novi krščanski pozdrav v naših ustih in v našem srcu: Hvaljen Jezus in Marijaf
—	Amen!
In za ta prelepi krščanski pozdrav so> podelili sv. oče Pij X. dne 26. junija 1913 iste odpustke kakor za prejšnji pozdrav, torej 100 dni. Latinski pozdrav se glasi V originalu: Laudetur Jesus et Maria! — Hodie et semper!
Naj se vpelje ta pozdrav posebno v naših Marijinih družbah, saj družbenice morajo posebno skrbeti za Marijino čast.
—	Morda bo kdo rekel, da je ta pozdrav dolg? Ali se ne bomo tudi kaj potrudili za Marijo Devico?
Pridi k nam tvoje kraljestvo, o Je zus, po Mariji, — to hočemo izprositi z novim krščanskim pozdravom: Hvaljen Jezus in Marija! — Amen.
Skedenj pri Trstu, dne 23. septembra 1918.
Gvido Glavan, kaplan.
-— 7
Vihar in grom udarjata nasproti, valovi žugajo mi iz ozadja, nevarna vožnja v nočni je temoti. Marija, Ti si moja rešnja ladja!
Nevihta tuli z divjimi glasom, tresoča roka se upira v veslo; pred mano se kupičijo valovi, po Tebi preko njih — je moje geslo.
Po Tebi v raj.
Srdito val ob čolnič moj udarja,
odpirajo se globočine morja, z višav zre name, trudnega krmarja Marija, zvezda mojega obzorja.
Polega vihra, v dalji jutro vstaja, oko si varnega obrežja išče, dospel moj čolnič srečno je do kraja, Marija, k Tebi v rešnje pristanišče.
Marija, Ti rešilna ladja moja, zaupanje je vate moje veslo; življenje polno je gorja in boja, po Tebi v raj — glasi se moje geslo.
LimbarskL
Devetdnevnica v čast sv. Frančišku Ksaveriju.
Češčenje sv. Frančiška Ksaverija po na-ii slovenski domovini ni še dosti razširjeno in ravno tako je zlasti po deželi le malo komu znana milostna devetdnevnica v čast temu svetniku.
To devetdnevnico je vpeljal sam sv. Fsan-čišek Ksaverij, ki je koncem L 1633. v Napo-Iju čudežno ozdravil na smrt bolnega o. Marcela Mastrilli-ja iz Jezusove družbe ter mu v prikazni, ki jo je ta goreči duhovnik imel, obljubil, da dobe vsi, ki njega v devetdnevni-ci od 4. do 12. sušca pobožno časte ter v tem času vredno prejmejo sv. zakramente, od Boga milosti, katerih si želijo.
Od tega časa se redno opravlja milostna devetdnevnica po vseh hišah družbe Jezusove in tudi marsikje drugje. Predrugačilo se je le to, da se more ta devetdnevnica opravljati ne le od 4. do 12. sušca temveč tudi v v s a -
k e m času. Marsikdo, ki jo je goreče in zaupno opravil, je že zadobil od Boga po pri-prošnji sv. Frančiška Ksav. velike milosti. — Koliko hudo bolnih je že po njej ozdravelo, koliko duš bilo pripeljanih k Bogu!
Pobožen častilec, ki je bil zadnji dan' de-vetdnevnice čudežno uslišan, je dal v zahvalo tiskati v tiskarni sv. Cirila v Mariboru posebne brošurice z naslovom: »Milostna devetdnevnica v Čast sv. Frančišku Ksaveriju. Po EcL Fischer S. J.« z namenom, da pospeši razširjenje češčenja sv. Frančiška Ksaverija.
To brošurico naj bi si nabavila zlasti vodstva ženskih Marijinih družb ter jih razdelila med svoje članice, da bi se na ta način češčenje tega velikega svetnika-misijonarja pospešilo in poživilo ter bodo obenem vneti njegovi častilci brezdvomno deležni izrednih milosti. K Bogu — po njegovih svetnikih)
Kaj se vidi na Goriškem?
(Poroča urednik.) (Dalje.)
Kakšen velikanski skok smo naredili od zadnjič, kar smo pred enim mesecem bih na Repentabru ter smo ogledovali Goriško — pa do danes. Takrat je stala avstrijska armada če tam za Piavo. Vedeli smo, da dolgo ne bo reč tam. A da se bo vsa stvar tako hitro •premenila, tega pa nismo slutili. Med tem časom se je vojska končala, Avstrija razpadla, 'Jugoslavija nastala, in vsa avstrijska armada je šla nazaj preko Goriškega in cele Slovenije ter se razpršila na vse strani nekdanje Avstrije. Velikanska mora, ki nas je tlačila nad štiri leta, je odvzeta od nas in globoko tmo se oddahnili, da je te vojaške nadloge vendar enkrat konec. Tudi našim Goričanom je odvzeta skrb, ki jih je morila, če se namreč ne bo fronta preložila zopet nazaj na Goriško in jim ne bo treba drugič bežati. Ta nevarnost je zdaj proč.
A prišla je nad ubogo Primorsko, ki je v vojski toliko trpela, še druga skrb in bridkost. Italijani, tisti Italijani, ki niso v vojski mogli nikamor naprej, so se zdaj, ko se jim nikdo ne ustavlja, začutili naenkrat pogumne in so se razlili čez vse Primorsko in Notranj-1 »ko, ter prišli skoraj pred vrata Ljubljane, do Vrhnike. Velika skrb in žalost se je polastila Primorcev in Notranjeev, češ, kaj bo, če tako ostane! Če Lahi tega, kar so zasedli, ne bodo hoteli dati iz rok! Če bodo odtrgam jn za
vedno ločeni od ostalih bratov Slovencevl Potem bi se vojska zanje zelo nesrečno končala. Jugoslavija bi zanje ne imela nobenega pomena, ker bi jim bila vrata vanjo zaprta. — Te skrbi in bridkosti navdajajo sedaj Primorce. Tudi mi v središču Slovenije smo bilf v skrbeh zanje, kaj, če jih zgubimol To bi bila za nas preboleča rana, če bi nam Lahi tako-rekoč en del našega telesa odtrgali. Vendar smo se tolažili in še vedno upali, da ne bo tako, kakor italijanski oiicirčki mislijo. Pričakovali smo in pričakujemo, da nam bodo na mirovni konferenci merodajni možje, ki so med vojsko tolikokrat zagotavljali, da se bori za pravico malih narodov, našo pravico prisodili in državno mejo pravično potegnili. In res se je medtem časom večkrat zagotavljalo, zlasti pa danes 19. novembra časniki zagotavljajo, da bo naša zemlja res naša in da jo bodo morali Italijani pobrati nazaj. Kar je res njihovega, Furlane, te jim radi prepustimo. Ostalo Goriško in Gorica sama pa morajo biti našil Kajti čeprav je Gorica na videz precej italijanska, je vendar okolica okoli in okoli slovenska. In če bi nam Gorico odvzeli, bi vsa Goriška ne imela nobenega središča. Trst sam, ko bi se dal s kitajskim zidom tako za-graditi, da bi ne mogel noben Slovenec vanj, bi jaz prepustil Italijanom ali komurkoli. Kajti Trst je velik pohujševalec cele obširne slo-
venske okolice. Ker se pa tak zid okoli Trsta ne da potegniti, ker verski oziri tukaj ne bodo prišli v poštev, in ker je tudi tržaška okolica vsa slovenska ter potrebujemo Trst iz trgovskih ozirov, zato zahtevamo tudi Trst zase.
Upajmo torej, da bodo ubogi Primorci tudi to zadnjo bridko poskušnjo srečno prestali, da ne bodo odtrgani od matere Jugoslavije, marveč, da bomo živeli pod eno streho. Za enkrat so pač odtrgani od nas. |Ves promet med nami in njimi je ustavljen, in najbrž do danes še niso dobili v roke zadnjega Bogoljuba, v katerem smo primerjali goriške cerkvene in druge razmere z razmerami ostalih Slovencev. Ko se bodo enkrat Italijanov, ki so se zdaj tako grdo izkazali, znebili, potem jim priporočamo, da bi se kolikor mogoče otresli italijanskega vpliva v cerkvenem in vsem drugem življenju: v noši, navadah, posebna, pa v napakah: grdem bo-gokletstvu, v javnem plesu in drugih.
Pa vrnimo se zopet nazaj na Repentabor, odkoder se še vedno nismo posIoviK! Zadnjič smo si le z Repentabra doli ogledovali Kras in Primorje, ter ga primerjali ostali Sloveniji Danes pojdimo nazaj v cerkev na Repen-tabru k službi božji na veliki praznik Marijinega vnebovzetja. Pred prvo sv. mašo so prišli ljudje k spovedi. No, to je navada povsod o praznikih. Kar pa ni povsod v napadi, je. pa lepi red, ki sem ga opazoval pH spovedancih. Nobene gneče in nobenega grdega prerivanja, kakor ga je tolikokrat videti drugod pri spovednicah. Ljudje so prihajali lepo in mirno eden za drugim iz klopi, t katerih so čakali na spoved. To -mi je jako ugajalo. Zares vljudnosti in olike bi se drugi Slovenci smeli in morali hoditi učit k Primorcem! — Jaz sem imel prvo sv. mašo. Ob desetih pa jo je zapel gospod župnik. Po končani pridigi, ker ni bilo prav pripravnega prostora v zakristiji, sem šel ven pred cerkev, da tam opravim še ostali kos brevirja, obenem pa tudi maio ljudi opazujem, kako se udeležujejo božje službe. Seveda kakor je ob •hodih že navada, se je nabralo tudi tukaj ■ekaj ljudi, ki jim za mašo prav nič velik« ni Gospod župnik mi je potem zatrjeval, da to niso domačini, kar mu seveda prav rad verjamem. Njegovi farani da so verni, dobri in pohlevni — To nesrečno postajanje med službo božjo zunaj cerkve, kdaj ga bomo odpravili! Globokega obžalovanja je vredno to, da imajo ljudje tako malo vesti, da s tako lahkoto delajo smrtne grehe! Za koliko je človek na boljšem, če stoji eno uro zunaj cerkvenega zidu namesto znotraj? Ali se mu sploh •plača hoditi do- cerkve, kdor ne misli noter iti? Po kaj je prišel tak človek do cerkve, »n
kaj nese od službe božje seboj domov? En smrtni greh, pa nič drugega I Vendar imajo mladi, včasih pa tudi stari ljudje, tako veselje zunaj cerkve ostajati, kakor bi bilo zunaj vse z medom namazano, znotraj pa sam pelin m pokora. In vendar je med slovesno sv. mašo v cerkvi prijetnefe kakor pa zunaj cerkve. V cerkvi je lepa razsvetljava, cvetje, rauzika' in "petje. Vstof k raznim koncertom ljudje po mestih drago plačujejo, v cerkvi pa petja še zastonj nočejo poslušati Ali bomo kdaj naše ljudstvo versko toliko vzgojili, da bo opustilo to grdo razvado ostajanja zunaj cerkve?! — Moja navzočnost jim je pač nekoliko veselje grenila, jih krotila in bližje cerkvi pritisnila. Toda hujše kakor med Slovenci je v tem oziru z Italijani. Med »božjepotniki« je bilo tudi nekaj Italijanov iz Trsta. Ti imajo pa svoje manire in tudi svojo vero. Opazoval sem neko italijansko gospo z dvema otrokoma. Ni mogla najti med sv. mašo pota v cerkev, marveč je vlačila svoja otroka, prav kakor koklja piščance, vsepovsod okoli po griču. In ker nisem hotel igrati vloge .policaja, da bi šel vsakega posebe v cerkev gonit, marveč sem samo stal v senci zvonika, moleč svoj brevir, je ona z otrokoma neovirano in nežinirano krožila okoli Po končani sv. maši pa sem videl isto gospo z otrokoma v cerkvi, kako je šl« okoli velikega oltarja, pred njim molila ter oblezla na to vse oltarje in svetnike. Občudoval sem to pobožnost! To vam je prav prava italijanska vera in pobožnost Italijani imajo vero, včasih še prav močno vero, ampak svojo. Ne le da ti Italijan moli, kakor se tudi pri nas zgodi, da bi v lotriji zadel; marveč posebno tam doli v Kalabriji, v južni Italiji, sem slišal praviti da Kalabrezar moli tudi preden gre krast, da bi se mu dobro posrečilo; da, slišal sem celo, če je res, da se tudi ubijalec, ki ima namen koga ubiti, gre preje priporočit Madont, da bi dobro zadeli ... Take globoke pobožnosti seveda nas Bog obvaruj! Italijan ima tudi tako lepo ma-niro, da kar sredi pridige vstane iz klopi in se spravlja z velikim šumom iz cerkve. Pri nas se nam pač tam izza duri včasih kdo med pridigo iz cerkve zmuzne, a iz srede cerkve vendar ne, če ni velike sile.
Tudi popoldne je bila cerkev prilično polna; a bili so večinoma le domačini. Bilo je zopet malo govora, potem pa so zapeli litanije na tisto luštno okroglo vižo, da so gotovo marsikaterega prijatelja afi prijateljic« plesa pete zasrbele. A ker je pela cela cerkev, je bilo vendar lepo.
Na Repentabru imajo poleg Mater« božje v oltarja tudi sv. Roka. namreč v stran-«kem oltarju, in ga posebno časte. G od
»v. Roka praznujejo kot zapovedan praznik. Zato so tudi na ta dan dve božji službi in obe s pridigo, Dočim se je moral gospod župnik že drugič postiti za deseto mašo, sem jaz opravil prvo. In ker je okoli desete ure odhajal vlak proti Nabrežini, sem se po sveti
■	maši kmalu poslovil od ljubega Repentabra in 1 ubral pot pod noge do postaje na Opčinah.
Ko vstopim na vlak, začujem znan glas, ' ki me pozdravlja. Obrnem se in zagledam smehljajoče se lice dr. Ličana, Monsignor dr. I 'Jožef Ličan, profesor bogoslovja, je rodom : Kranjec iz Ilirske Bistrice, a služi že vsa leta »vojega duhovskega življenja z vso zvestobo in marljivostjo goriški nadškofiji. Bil je za [ časa begunstva ravnatelj goriškega semenišča v samostanu v Zatičini. Zdaj je imel tam in ; ▼ Ljubljani še neke opravke, od koder se je vračal nazaj v Gorico. Bila sva seveda brž v pogovoru o najnovejših dogodkih, ki pretresajo našo domovino in ves svet. Vesela sva bila, da sta se obe katoliški stranki na Goriškem pobotali in strnili v eno. Za načelnika 1 te enotne stranke je bil pozneje izvoljen ravno dr. Ličan, ki zaradi svojega ljubeznivega značaja uživa vsestransko zaupanje.
Na Nabrežini je bilo treba presesti na drug vlak. Komaj sva bila dobro v vagonu, — kdo se ti prikaže? Naš stari znanec, gospod dr. Zdešar, za njim pa visoka in široka postava gospoda Andreja Furlana, župnika pri L Sv. Križu nad Trstom; za njima pa je bil še mladi gospod vikar iz Mavhinja. Pripovedovala sta z velikim veseljem, kako veliko in
■	lepo slavnost so obhajali pri Sv. Križu te dni v spomin lurške 60 letnice. Slavnost je bila opisana v oktobrovi številki Bogoljuba. Gospod Zdešar je imel tridnevnico, na Veliki Šmarin so pa imeli sijajno procesijo in sklepno slovesnost, katere so se udeležili scsedni dušni pastirji: gospod dekan z Opčin in gospodje s Proseka, Kontovelja, Nabrežme. Zgonika, Šempolaja in Mavhinj. Sami moji znanci in prijatelji; le mavhinjskega gospoda
j »em šele zdaj spoznaj. Skoro mi je bilo žal, da nisem bil v njihovi prijetni družbi. To so vam tako izvrstni gospodje, da jim jaz nisem vreden jermenov od čevljev odvezati. Brez šale: Prav izborne duhovnike ima ta okolica j (polovica jih spada v tržaško, polovica v goriško škofijo). A trd in trnjev je vinograd, ki ga imajo obdelovati, Od ene strani Trst, od druge pa socijalna demokracija v Nabrežini razširjata svoj neblagodejni vpliv daleč naokoli. Pa pri veliki gorečnosti teh gospodov se vkljub vsem tem težavam versko življenje v teh krajih vendar-le boljša.
Ko se je vlak spustil zopet v tek in srno
se jeli bližati Devinu, so se začeli prikazovati prvi znaki in ostanki tod nedavno vihrajoče vojske: jarki, izkopani na vse strani, po ravnem in po bregovih, velikanska množina bodeče žice (dratii), razmetane na vse strani, takozvani španski jezdeci, ki so ležali naokoli, in razbita poslopja. Vozili smo se mimo Devina, Tržiča (Monfalcone), Ronchia, Zdrav-žčine in Gradiške. Na levi furlanska ravnina z imenovanimi mesti in seli; hiše in kolodvori vsi razbiti. Na levi Kras z različnimi poti, ki so jih napravili Italijani, kaverne (podzemeljske jame) in drugi sledovi divjajoče vojske. Tu kmalu gori vrh brega na planoti je znameniti Doberdob, kjer so bile ( ,ko ljute bitke; dalje od tam Kostanjevica, ki je menda tako razbita, da hišni posestnik ne ve več, kje je stala njegova hiša. Nekoliko naprej nad železniško progo se dviga sloveča gora sv. Mihaela, kjer je toliko mož in fantov v ljutih bojih našlo smrt in so ondi pokopani. Privozili smo do postaje Rubija-Sovodnje. Postaja razbita. Videč napis na postaji sem se moral še enkrat jeziti nad slepo neumnostjo nemško-avstrijske vlade, ki je vse naše primorske slovenske kraje, ker jih že ponemčiti ni mogla, hotela vsaj poitalijančiti. Vse drugo, samo slovensko ne! Kakor je iz Opatjega sela napravila grdo spako Opacchiasela, tako je tudi iz poštenih slovenskih Rubij in Sovodnja napravila samo italijanski napis Rubbia-Sa-vogna. Tako, de tujec, ko se vozi tod blizu jezikovne meje, res misli, da so to italijanska tla. Tudi Italijani so po teh zgolj italijansko prikrojenih imenih sklepali, da je to vse italijansko, torej njihovo. Zato so s tako silo butali ob to kraško skalovje, da so ob njem stotisoče glav razbili. Po zaslugi zlobnoneumne avstrijske vlade. Rubija in Sovodnje, zadnja postaja pred Gorico, sta popolnoma slovenska kraja. Dr. Ličan se je odpeljal dalje proti Gorici, midva z gospodom Zdešarjem sva ubrala pešpot proti Mirnu. Cerkev v Sovod-njah je videti porušena. Visoki obok mostu čez Vipavo, ki se nedaleč od tukaj izliva v Sočo, je bil tudi razstreljen, a so ga za silo z železnim mostom zvezali, da lahko vlak vozi čezenj. Cesta proti Mirnu je ob strani vsa z vejevjem zakrita, da bi sovražnik ne mogel videti ob cesti gibajočih se čet in trena. Po preteku pičle ure sva prišla do Mirna. Veličastna cerkev na Gradu, ki je pred vojsko tako mogočno zrla na planjavo, nama je gledala nasproti kot žalostna razvalina. Ob vznožju griča so si misijonarji priredili začasno bivališče, obstoječe iz treh barak. Tja noter sva jo zavila.
~	(Dalje.) ^
Spoznanje.
Srcc zdihuje ia trpi,,. prenese vse, ker Ti nad mano sočutno gledaš vsako rano in solzo, ki v očeh blesti.
Skrb zemeljskih ti je sirot; ker ljubiš me, zato udarjaš in s kaznijo me opozarjaš., naj vrnem se na pravo pot
Za greh bridkosti si poslal in križ trpljenja mi naložil, zato plačilo boš pomnožil, ko zadnje muke bom prestal.
Pogum srce, naprej koraki izginjajo bridkosti sence, trpljenje plete večne vence, v neskončni dan prehaja mrak.
LimbarskL
Mesečne pobožne vaje za Marijine družbe.
Za december; Da ostaneš stanoviten, ljubi sveto Rešnje Telo, ki je »kruh močnih«!
Da ne opešamo na potu v nebeško domovino, nam je Jezus samega sebe zapustil v hrano, da se ž njo krepčamo. Saj je sam rekel: »Nočem jih pustiti domov lačnih, da ne opešajo na potu!« Vidiš, potreba je velika, da ljubiš in prejemaš presv. Rešnje Telo. Presveta Hostija je Jezus, je Bog; Bog pa je vsemogočen. Vse ti lahko da, za kar ga prosiš, Z Jezusom združen boš premagal satana, svet in hudo nagnjenje in nabiral si bodeš obilo zasluženja za nebesa. Brez Jezusa živeti je peklo, z Jezusom biti je sladak raj.
Smo y adventnem času. Pripravi Jezusu v tem času v svojem srcu lepe jaslice in sicer tako-le:
1. Leto gre zopet h koncu. Poglej dobro v vse kotičke svojega srca in pometi iz njega vso nesnago, ki se je mogoče nabrala v teku leta. Če vse dobro pregledaš, boš našel marsikaj v njem, kar ne spada noter in kar nisi med letom morda niti opazil, ker si bil iz enega ali druzega vzroka preveč površen in si srce vedno le po vrhu pometaL
2.	Dobro pa vedi, de sam od sebe nič ne moTeš. Zato pa prav goreče moli in prosi, naj ti Bog pomaga pri tem delu,
3,	Da dosežeš čistost srca, se moral pridno vaditi v zatajevanju, kajti brez boja na zmage in brez zmage ni krone.
4,	Poišči poglavitno napako in vzrok, zakaj s tem grehom tolikokrat Boga žališ. Nato odstrani najpoprej vzrok greha in potem bo tudi greha konec,
5,	Pobožno opravi letno sveto spoved, pri katfri ponovi — ako treba • - vse ali nekaj spovedi tega leta. Potrebna ti j« dolga »poved;
a)	če hočeš začeti nonro življenje,
b)	če se nisi kesal,*
c)	če nisi imel trdnega sklepa poboljšati se,
d)	ali če ai celo iz strahu ali napačne sramežljivosti zamolčal kak smrten greh,
6.	Okinčaj srce z lepimi čednostmi! Potruditi se moraš, da bodeš v resnici pobožnega srca, da bodeš ljubil in gojil sveto čistost, ponižnost^uboštvo, pokorščino, da boš krotek, resnicoljuben itd.
7.	Ko pa si jaslice svojega srca lepo očistil in okinčal, prejmi z živo vero, veli-
kim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo božje Detece, skrito pod podobo kruha. Potem pa glej, da ostane tvoje srce Jezusu vedno prijetne jaslice. Ne stori mu jih neprijetne s kakim malim grehom, zlasti pa varuj se,
delavnikih, ako ti čas dopušča in Jezusa večkrat čez dan obiščeš. Če v resnici ne moreš pred tabernakelj, pa se podaj tja v duhu in počasti Jezusa,
9/ Samo ob sebi je umevno, da se Ma-
Brezmadežni — cvetje nedolžnosti.
da ga ne prepodiš iz svojega srca s kakim smrtnim grehom,
8. Svojo ljubezen in hvaležnost do presv. Rešnjega Telesa kaži tudi s tem, da rad zahajaš k daritvi sv, maše tudi ob
rijin otrok ne bo dal šele priganjati k svetemu obhajilu, ampak bo kar mogoče pogosto, če mogoče tudi vsak dan zahajal k obhajilni mizi ter užival »kruh angelski« in »kruh močnih«.

Solmce moje, moje veselje, moje nebo, daj, da l»om metuljček lepi, ki bo frlel le v Tvojih lepih žarkih, pusteč pod seboj daleč, daleč vse zemeljsko! Solnce moje, ne
pusti me od sebe, v Tvojih žarkih naj zgo-rim, umrem. Ne pusti, da si peruti svoje z blatom umažem, da ne morem potem leteti kvišku k Tebi. Nič nisem, toda Tvoj seml
Vojaška duhovščina. Narodna vlada SHS. v Ljubljani je imenovala 2. novembra kot voditelja dušnega pastirstva ter obenem kot predstojnika vseh vojaških duhovnikov na domačem ozemlju msgr. Janeza K 1 o b o v s a.
Spremembe ▼ ljubljanski škofiji Uniešče-na sta bila čč. gg.: Ivan Strajhar, kaplan v Št. Rupertu na Dolenjskem na župnijo Borovnica, in Edvard Šimnic, mestni kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani na župnijo Preserje; Val. Kajdiž, župnik v Borovnici na župnijo Sora. — Umrl je 22. oktobra č. g. Janez Jaklič, župnik na Poljanici, star 34 let. — Nagla smrt je pobrala g. Franceta Jezerec, kaplana v Metliki. Služboval je tri leta. Prav tako naglo in nepričakovano sta umrla za »španjolko« čč. gg. Ferdinand Prebil, kaplan v Kranju ter Ivan Lovšin, župnik v Lescah. Vsem naj ljubi Bog podeli večni mir in pokoj! — Premeščen je g. J. Žužek, kaplan ▼ Planini, v Tržič na Gorenjskem. — Na Sv. Planini je umrl g. Janez Medved, bivši župnik zlatopoljski. Večna hič naj mu sveti! ,
Smrtna kosa. Dne 19. oktobra je nagloma umrl č. g. duh. svetnik Fr. Zmazek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah. Pokojni je bil posvečen L 1870. — Pri Mali Nedelji na Štajerskem je umrl ondotni kaplan č. g. Al. Š1 i k. N. p. v m.! — V Velikovcu na Koroškem so pokopali 22. oktobra ondotnega ka-teheta in benef. g. Ivana Ž e I, ki je umrl vsled »španjolke«. — Dne 17. oktobra je umrl v Radgoni na Štajerskem kaplan č. g. Alojzij T o m a ž i č. Bil je vnet in zgleden duhovnik, ljubezniv tovariš in goreč rodoljub. — V Ma-kolah na Štajerskem je dovršil zemeljsko življenje ondotni kaplan g. Ivan G e r a t i č , star šele 34 let. Pokoj!
t Dekan Franc Bohak. Dne"'15. t. m. je po daljši, mučni bolezni v starosti 47 let umrl ter bil 17. t, m. pokopan mnogozaslužni slove-
njebistriški dekan č. g. Franc Bohak. Rojen je bil leta 1871. v Poljčanah in kot fretjeletnik v mašnika posvečen leta 1896. Kot kaplan je služboval pri Sv. Juriju ob južni železnici, pri Sv. Magdaleni v Mariboru, pri mariborski mestni stolni cerkvi do leta 1907., ko je bil imenovan za mestnega župnika in dekana v Slovenski Bistrici. Leta 1908. je pa bil imenovan za kn. šk. duhovnega svetnika. Blagosrčnemu in ljudomilemu duhovniku svetila luč!
Irsko misijonišče. Irsko ljudstvo je, kakor znano, po veliki večini globokoverno in vdano katoliški Cerkvi, a vneto tudi za katoliške misijone. V pokrajini Galway bodo ondotni katoliški Irci otvorili misijonsko semenišče za Kitajsko. Potrebno vsoto (čez milijon kron) imajo že zbrano. Za sprejem v to semenišče je oglašenih nad 100 mladih dijakov. Tudi misijonskih sester je dovolj na razpolago. Vredno bi bilo, da bi povsod posnemali to žilavo, vztrajno, čvrsto katoliško ljudstvo.
Sv. oče Benedikt XV. je poslal sredi septembra 130.000 zavojev v Milan ter' naročil monakovskemu nunciju, naj sprejme pošiljatev ter da razdeliti med italijanske ujetnike. V vsakem zavoju je bila konserva z mesom, tablica čokolade in po ena svetinja.
Na Ogrskem. Italijanskih vojnih ujetnikov je bilo posebno veliko na Ogrskem. Ker so med njimi tudi bogoslovci, so jim dali tudi priliko, da so se vpisali na ondotna bogoslovna učilišča. Vseh skupaj je bilo okrog 20 takih visokošolcev.
Veliki boj. Na Ogrskem snujejo framasoni obširne načrte, da bi spravili mladino pod svoje okrilje. V neki židovsko-framasonski okrožnici je zapisano sledeče: »Najvažnejša naloga framasonov je in ostane, da bo mladina v framasonskem duhu vzgojena, kajti kdor ima mladino, ta ima tudi bodočnost.«
Marijine družbe.
BHčovs. Dne 18. avgusta 1918 se je vršil pri nas slovesen shod. Zjutraj ob 8. uri je bila procesija z Najsvetejšim, potem je bila pridiga, ki so jo imeli č. g. dr. Rozman, nato slovesna sv. maša, pri kateri smo imele skupno sv, obhajilo. Popoldne so bile pete litanije, nato govor, pri katerem so nam č. g. dr. Rozman razkladali o velikem pomenu Marijine družbe, o plesu in ponižnosti. Potem je bil skupen sestanek v župnišču, na katerem so nam dali navodila č. g. dr. Rožman in domači voditelj, kakšnega duha je treba družbenicam, in glede vsega, kar ovira in pospešuje razvoj Marijine družbe. Prihitele so tudi Marijine družbe iz Št. Janža in Št. llja.
L-eakovec pri Ptuju. Dekliška družba ima redne shode. Kljub temu se pozna vpliv vojske. Pa o tem povsod tožijo. Zato objavljamo raje žalostno-vesel dogodek. Zadnji dan septembra je v Gospodu zaspala pridna 15 letna mladenka Trezika Emeršič iz Vel. Varnice 94. Žalosten dogodek, ker smo izgubili zgledno, nadebudno tovarišico, starši liubeznivo hčer-ko-edinko, duhovni voditelj ubogljivo ovčico, Bogoljub pa marljivo bralko in naročnico. Vesel pa je ta dtogodek ža vse, ki smo jo poznali. Trdno namreč upamo, da je bogoljubna Trezika odšla v nebesa k svoji in naši Maleri.
Sevnica ob SavL Izgubili smo pridno Marijino družbenico J u 1 i j a n o T i h o 1 e Bila je veselje svojih staršev in duhovnih pastirjev. Čeravno je imela dolgo pot do cerkve, vendar je z veseljem porabila vsako priliko ter prihitela k sv. maši. Goreče je prejemala sv. zakramente, zelo pogosto smo'io videli v*o ponižno pristopati k božji mizi. Namenjena te bila vstopiti v samostan, a. Bog jo je poklical prej k sebi v nebesa. Umrla je prvi petek v mescu septembru. Ravno na dan svoje smrti je prejela še ljubega Jezusa ter s tem sv. obhajilom skončala svojo pobožnost »devetih prvih t etkov v čast Srcu Jezusovemu, katero ie opravljala za milost srečne smrti. — Umrla ie tudi v cvetju mladosti Anica Grive. Nie-no življenje je bilo podobno prvi. Obe, Julija-na in Anica, sta bili darovanki Marijini, Spodbudna je bila nje lepa priprava na smrt.
Št. Andrež pri Ve'enfu. Dne 16. avgusta je mirno v Gospodu zaspala pridna družbenica Marija Brunšek v starosti 22 let. Župniia ie ob tej priliki zgubila vrlo cerkveno pevko. V bolezni sta bila njena največja tolažba Jezus in Marija. Ko je bila združena v sv. obhaiilu s preljubim Jezosom, se ni bala več smrti. Da je bila priljubljena, priča njen sijajni pogreb. V slovo so imeli preč. g. žuonik pri odprtem grobu krasen nagovor, * nato so ji pevci zapeli
ganljive žalostinke. Skoro vsako oko je postalo rosno.
Sv. Florjan pri Rogatcu. Duhovno življenje v naši župniji se dviguje. Predvsem Koraka z lepim zgledom naprej naša dekliška Marijina družba. Sedaj šteje skupno 53 članic in 7 kandidatinj; Bogoljubov prihaja med nas 40. — Redni mesečni shodi, skupna sv. obhaiila, evharistični, pevski odsek, zlasti pa lep zgled in apostolsko delovanje med tukajšnjim ljudstvom, to je družbino delo.
Pišece. Tukajšnja Marijina družba, ki je že več let spala, je zopet oživela. Vzbudiii so jo častiti gospod Franc 1 oplak, ki so pred kratkim prišli v našo župnijo. Hvala Mariji, da nam je zopet poslala tako vnetega in pobožnega voditelja. Med družbenicami \Hada velika radost in veselje. Nič se ne zmsriimo za druge, ki nam brusijo v obraz, da smo samo take šle v Marijino družbo, za katere fantje ne marajo. Dobro se zavedamo, da nam to govore samo iz zavisti, ker me ne maramo za njihovo posvetno družbo.1
Škedeni pri Trstu. Dne 22. septembra je romala tukajšnja Marijina družba k Materi t ožji na Reperitabor. Lepo število se je tam obhajalo; pevske so pa pele pri sv. maši. Gen-ljivo je bilo gledati hčere pri najboljši Materi, katera jih je gotovo blagoslovila z ljubim Sinom Jezusom.
Iz Loža. Dne 26. septembra je um-la v bolnišnici v Ljubljani Marija Ule, stara 35 let Revici se je omračil um; lahko rečemo, da je temu kriva vojska. Bila je zvesta članica Marijine družbe, odkar je tukaj ustanovljena (15 let) in večletna naročnica »Bogoljubova«. Po-kojnica je bila vzor vsem članicam, posebno v ponižnosti in v pokorščini. Zelo rada je molila in prejemala sv. zakramente. Posebno je častila Mater božjo. Upamo, da jo ie Mar!'a presadila v sveti raj iz njenega zares strašnega trpljenja	'	'
Iz Črnega vrha nad Polhovim grMtcm. Tukajšnja dekliška Mar. družba je imela od 3.—6. novembra duho\ne vaje. 'Vodil jih je č kapucinski pater Viktorin Furst. Članice sp se govorov rfi drugih pobožnosti pridno udeleževale, kolikor so jim le dopuščale, dane razmere, — Četudi smo visoko v hribifi, nam vendar »španska bolezen« ni prizanesla. Lahko se reče, da so bile in so obiskane prav' vse hiše v župniji. Mnogokje je komaj eden, da oskibuje najnujnejše v hlevu in v hiši, dostikrat že sam ves slab; naposled je. treba poiskati še tuje pomoči, v 14 dn«h (do 8. novembra) je bolezen zahtevala kar 9 mrličev (toliko jih je semtertje komaj celo leto') .— 9. t; m. je Mar. družba zgubila vrlo mladenko
Anico Setničar. Tudi tej je »španska« pretrgala nit mladega življenja. Edina tolažba globoko žalujoči zgledni družini je spomin, kako je lepo pripravljena in vsa udana zapustila svet.
Trebnje. Nova bolezen je zahtevala iztned deklet naše družbe doslej tri, med njimi sestri Metko in Amalijo Pekolj. Tisti dan, ko smo pokopali prvo, je umrla druga. Bili sta dve izmed najboljših. Družba se je z lepim novim vencem pogreba častno udeležila. — Kljub takim časom nekatere ne mirujejo prej, da se jim pokažejo vrata. Poleg navadnih, je tudi ta vzrok, da nekatere duha družbenega ne razumevajo, ker pač ne bero ne Bogoljuba in ne drugih dobrih stvari. — Da je pa velika večina v čast župniji, priča najbolj to; V nedeljo, dne 27. oktobra so naša dekleta nabrala za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2 9 4 0 K.
Škale pri Velenju. Meseca oktobra so se preselile k svoji nebeški Materi iz naše Marijine družbe tri njene hčerke, vsem priljubljene, 16 letna Frančiška Koren, 19 letna Her-mina Ulrih in 20 letna Angela Herzog, vse vnete članice dekliške zveze. Nad vse ganljiva je bila njih potrpežljivost in vdanost v voljo božjo ves čas njihove mučne bolezni. Sosestre so večinoma darovale za nje sv. obhajila.
Slivnica pri Mariboru. Kar zaporedoma so umrle šele v cvetu mladosti tri vzorne Marijine družbenice. Marija Goričan je dalj časa bolehala na neizprosni jetiki, pa trpela je vdano v voljo božjo. Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja jo je Marija povabila s seboj. — Njena sestra Helena je obiskovala samostansko šolo šolskih sester v Mariboru. Napadla jo je »španska« in jo tudi vzela. Iskrena njena želja, da bi bila sprejeta v Marijino družbo, se ji je izpolnila na smrtni postelji pol ure pred smrtjo. Z ganljivo gorečnostjo je pritiskala na svoja usta podobo Brezmadežne. — Isti dan, ko je ta umrla, je bila pokopana županova hčer Julijana Rečnik, vzor Marijinih družbenic in slovenskih deklet sploh. Ko bi imeli tako ženstvo, bi nam ne trebalo gledati z bojaznijo v bodočnost našega naroda.
Št. Peter pri Novem mestu. »Španska« tudi našim družbam ni prizanesla. Fantovski je ugrabila prednika, 181etnega Franceta Dob-leharja. Prva žrtev iz mlade mladeniške družbe — prednik. Bog bodi usmiljen sodnik in dober plačnik vrlemu sinu Marijinemul — Dekliška družba je izgubila dve članici: 19-letno Fr. Terhaj iz Harinjevasi in 36-letno Jožefo Gorenc. Obe zgledni družbenici. Pokojna Gorenc je bila v marsičem duša dru-
žbe. Bila je družbi večkrat prednica, od po-i stanka družbe vedno v predstojništvu ter prednica treznostnega odseka. Tretji red je izgubil z ranjko precejšnjo oporo. Bila je prednica III. reda v domači skupščini in kot taka je delovala tako vneto, ponižno in požrtvovalno, da bi jo lahko pokazali za zgled, češ take so prave hčere sv. Frančiška.
Mirna. Vaš list nas ne omenja cela leta, dasi ima obilo čitateljev in čitateljic tudi pri nas. Dovolite nam danes nekoliko prostora, da postavimo mal spomenik svoji nepozabni Franci, vrli prednici Marijine družbe skozi -dolgo vrsto let. Ako je morala kdaj nastopiti, nastopila je neustrašeno, odločno, ne boječa se nikake zamere. Dekleta so jo spoštovale; zato so se je bale ter jo ubogale. Moč ji je dajalo njeno življenje. Ne mraz, ne vročina, ne sneg, ne dež in ne voda, je niso zadržali, da bi ne bila prihajala vsak dan k sv. obhajilu iz daljnega Sela. A kljub temu ni zanemarjala dela, bila zgled najdelavnejšega dekleta. Uživala je spoštovanje cele župnije in sploh vseh; družbi pa je bila središče in mati. A zgrabila jo je »španska« in konec je bilo njene moči in življenja. Na njej se zrcali rek: »Iščite najprej nebeškega kraljestva, drugo vam bo privrženo« ter »moli in delaj.«
Povir, poita Sežana. Kljub majhnemu številu družabnic, nas je namreč samo 30, delujemo živo in veselo za prospeh verskonravne-ga življenja. Kljub temu, da smo imeli skozi tri leta vedno vojaštvo, so se naša dekleta lepo vedla in neomadeževano ohranila čast družbe. Pa tudi delavne so se izkazale. Priredile smo kljub današnjim žalostnim razmeram dve zabavi. Pa tudi dobička smo imele za že težko pričakovano družbeno zastavo kakor tudi za dobrodelne namene. S tem dopisom vred pošiljamo 300 K za dobre namene. Ne spravljamo tega med svet, da bi nas hvalili, ampak zato, da tu^i druge vzdramimo in vzpodbudimo ter pokažemo, da ni vse na številu ležeče ampak na kakovosti.
Kolovrat. Tukajšnja Marijina družba je zgubila dne 7. avgusta t. 1. eno najboljših članic, Marijo Lavrin. Bila je kot večletna družbena svetovalka vzor Marijine hčere, vneta za čast Jezusa in Marije, potrpežljiva v dolgem trpljenju.
Ligojna pri Vrhniki. Dne 15. oktobra je po dolgi, mučni bolezni umrla v cvetju mladosti, stara 22 let, Pepca Skrt, članica dekliške Marijine družbe na Vrhniki. Bila je vzor Marijine hčere, zgledno slovensko dekle. Dokler ji je dopuščalo zdravje, je redno prihajala k mesečnim shodom in pristopala je po-gostoma k Gospodovi mizi, dasi je imela uro
ioda do župnc cerkve. Bila je vneta pevka domačega dekliškega pevskega zbora in zvesta sodelavka pri društvenih prireditvah. To je bilo edino veselje njenega skozinskoz poštenega dekliškega življenja. Kakršno življenje, taka je bila tudi njena smrt. Njene tova-rišice družbenice, ki so klečale okoli postelje umirajoče, so ji morale v slovo zapeti Marijine pesmi, ki jih je sama tolikokrat najraje prepevala v svojem življenju, in njena zadnja želja par hipov pred smrtjo je bila, da so ji pomogle dvigniti se na kolena, da je kleče pri polni zavesti z rožnim vencem v rokah izročila svojo lepo dušo v roke nebeškemu ženinu.
V Gradcu je 22. oktobra t. 1. umrla v 20. letu svoje starosti vzgledna Marijina družbe-nica Amalija Onič, doma iz župnije Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Njeni skrbni starši so jo pred poldrugim letom poslali v Gradec, v dobro slovensko družino vrtnarja Knafeljca, da bi se tukaj kaj več naučila in še bolj, da bi lažje ostala čista lilija. Ta njih želja .se je tudi izpolnila. Amalija je vedno lepše napredovala v nedolžnosti, bogoljubnosti, ponižnosti, pokorščini, delavnosti; bila je res vsa za delo in vsa za molitev obenem. Posebno za apostolsko delo se je navduševala in se je z branjem dobrih knjig skrbno pripravljala, da bi mogla pozneje tudi v domači župniji pridobiti mnogo tovarišic za lepo življenje, za Marijino družbo in Marijine čednosti. Toda božji Vrtnar jo je nenadoma, takorekoč z dela na vrtu, presadil na svoj nebeški vrt; tam bo s svojo gorečo priprošnjo gotovo še več dušic potegnila k Jezusu in Mariji.
Selnica ob Dravi. Dne 25. oktobra je po zelo kratki, mukepolni bolezni preminula nad vse vzorna, pridna, poštena, blaga Marijina hčerka, Katka Pipuš, po domače »Blečiče-va«, v 24. letu svoje mladostne starosti. Ni je bilo deklice boljše od nje! Vedno vesele naravi, je bila pravi vzor Marijine družabnice, ki je z veseljem opravljala vsepovsod dolžnosti, svojega stanu.
SPOMINJAJTE SE UMRLIH!
Franc Doblehar, Št. Peter p. Novem mestu.
Frančiška Torkaj, Št. Peter p. Nov. mestu.
Klara Teran, Tržič.
Marija Kalan, Tržič.
Marija Pokovc, Tržič.
Marija Bizjak, Skorno.
Neža Uhan, Dol. Ponikve.
Terezija Saje, Kal-Prečina.
Angela Žitnik. Marinčnavas
Ana Konda, Semič.
Neža Vidmar, Semič.
Elizabeta Adlešič, Semič.
Jožefa Koprivec, Št. Vid p. Zatičini. Antonija Koleša, Št. Vid p. Zatičini, Ivanka Mlakar, Celje. Elizabeta Hrašan, Celje. Marija Škoporc, Št. Vid p. Zatičini.
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO.
Marijina družabnica za vredno prejemanje sv. zakramentov in za potrpežljivost. — Neka oseba za stanovitnost v dobrem, za medsebojne ljubezen v družini, za vredno prejemanje sv. zakramentov in za dušni mir. — Neki mladenič za stanovitnost in prav posebno v sveti čistosti. — Neka oseba, da bi dosegla pravi poklic in za srečno vrnitev brata-vojaka.
—	Neka oseba za stanovitnost v dobrem, za vredno prejemanje sv. zakramentov, srečno zadnjo uro in srečno vrnitev brata-vojaka. — Marijina družabnica za občevanje z ljudmi po božji volji in za preskrbo v gmotnem oziru. — Neka oseba, vdana nagli jezi in drugim strastem, za potrpežljivost in dar strahu božjega.
—	Neka pijančevanju in drugim pregreham vdana oseba za spreobrnjenje. — Sestri Marija in Jožefa Hraber v hudi stiski dušne in telesne bolezni. — Marijina hči njene s težkimi križi obložene domače za vdanost v neskončno previdnost božjo. — Vse še ne uslišane prošnje.
t
ZAHVALE.
Zahvaljujejo se: Terezija Dremelj iz Le-skovca pri Višnjigori Žalostni Materi božji in sv. Jožefu za pomoč v dušni in telesni sili. — M. Vidmar sv. Antonu Pad. za večkratno usli-šanje. — Neka družina presv. Srcu Jezusovemu, Materi božji in dv. Antonu za uslišano prošnjo. — M. Marolt, Materi božji za njeno varstvo. — M. P. Žalostni Materi božji za varstvo njegovih sinov-vojakov. — M. K. presv. Srcu Jezusovemu, lurški Materi božji, sv. Jožefu,, sv. Ani, bi. Margareti Aiakok, bi. Angeli ter sv. Antonu za zboljšano zdravje ter da je na priprošnjo lurške Matere božje po 13 mesecih slepote zopet zadobil vid.
Zahvaljujejo se: T. H. Materi božji za večkrat uslišane prošnje. — E. H. sv. Antonu Pad. za rešitev iz hude stiske. — Marijina hči Materi božji in sv. Antonu za uslišano prošnjo. — Marijina družabnica Mariji Pomočnici in sv. Jožefu za zboljšano zdravje. — Liza Koser Materi božji za zdravje. — O. K. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za pomoč v hudi sili. — Neka oseba presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu in sv. Jožefu za večkratno usliša-nje. — Brigita Muhič presv. Srcu Jezusovemu, svetogorski Materi božji in sv. Antonu Pad. za
večkratno odvrnitev nesreče pri živini in za razne druge uslišane prošnje. — Marijina dru-žabnica Materi božji Pompejski in sv. Antonu Pad. za zboljšanje sestrinega zdravja in za vrnitev brata-vojaka. — Katarina Kunst presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici, Sv. Duhu, sv. Frančišku, sv. Antonu, sv. Elizabeti in sv. Karolu za ozdravljenje svojih otrok.
Darovi.
Opravništvu -Domoljuba? so od 1. do 31. oktobra došli darovi:
Za Kruh sv. Antona: Jakob Jenko, Reteče. 10 K; »Vaa« 10 K; Neimenovana iz Čepovana 10 K; J. Vurkeic, Št. Vid na Planini, 115 K; Jožeta Žibert, Št. Vid na Planini, JO K; Ana Golobic, Semič., 3 K; zitfuščina Marj. Cimerman, Mirna, 10 K; M. Pra-protnik, Solčava, 4 K; Neimenovana iz Goric,
W K.
Za Vincencijev dom: Ivana Primožič, Šmartno, 15 K; Ana Vogrinc, Brežice. 10 K; Marijina družba, Povir, 50 K.
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Janez Avber. Gor. Giobodol, 25 K; Ana in Marija Av-i»er. Gor. Giobodol, vsaka po 25 K; Neimenovana 5z Mozirja 50 K; Anton Zorraan, Praprotnapolica, 50 K; Marijina družba, Povir, 50 K,
Za Vincencijev Patronat: Avber Janez, Gor. Giobodol, 25 K.
Za misijone: Neimenovana oseba 30 K; Marija Orel, Povir, 10 K; Frančiška Kos, Črnivrh, 5 K; Neža Simonič, Semič, 10 K; Neimenovana iz Se-miča 3 K 50 vin., Neimenovana iz Šmarjete na Dol., 70 K.
Za odkup poganskih otrok: Neimenovana oseba (na ime; Rozalijaj 20 K,- Marija Hegler, Mirnapeč (na ime: Barbara) 30 K; Neža Vidmar, Semič, 24 H( Ana Kambič, Semič (za dečka in deklico na ime: Ivan in Marija) 60 K; Marijina družba, Povir, 50 K; Neimenovana iz Smlednika (za pel otrok na ime: Ana, Janez, Luka, Frančišek, Valentin) 100 K.
Za balkanske misijone: Marijina družba, Brežice. 12 K; Anton Stare, kaplan, Mirnapeč {tifir-ka}, 49 K.
Za afrikanske misijone: Mladeniška Marijina družba, Trboie, 17 K 80 vin.; Neimenovana oseba iz Štanjela. 20 K; zapuščina Marj. Cimerman, Mirna, 20 K; Neimenovana iz Št Jurija ob Taboru 40 K.
Za najpotrebnejše miši ione: Marija Rijavec, Osek, 20 K; Neimenovana. Vavčjavas, 50 K.
Za bosenske misijone: Zapuščina Marj. Cimerman, Mirna, 20 K; zapuščina Eme Skale. Šmarje pri Jelšah. 10 K.
Za bolgarske misijone: Zapuščina Marj. Ci-mcTTDSiTU Mirna, 20 K.
Za oslepele vojake: Gospe Maront, Cepin in Modic 30 K; Ivan Cerar, nadučitefi, in Minka Vilfan. Črnuče, vsak po 20 K, Ana Simnovič 50 K; Dragica Kepa. Vir, 15 K; obitelj Vale in Bon, Raka -Št Jernej, Dol, 100 K; deVtfška Martina dražba, Šmartno pri Litiji, 257 K 30 vin.; C. Menardi 108 K: Lovrenc MaroJt. Stndenice pri Mariboru, 30 K 50 vin.: S. Ziaauer, Sv. Jakob v Slov. goricah (zbirka) 30 K.
Za Armado sv. Kriza: Marija Kramar. Grize,
20 K.
Za Krekov dom: Jožef Pravhar, župnik, Lo-škipotok, mesto venca na grob f kanonika M Er-zarja, 20 K; Marijina družba, Povir, 50 K.
Za Dejanje sv. Detinstva: Duhovnija Sedlo 10 K; Marijina družba, Povir, 50 K,
Za Misijonsko maino zvezo: Anton Zorman, Praprotnapolica, 1C0 K; Frančiška Vrtačnik, Žalec, 30 K; Frančiška Vidmar, Idrija, 50 K.
Za Misijonišče: Anton Zorman, Praprotnapolica, 100 K; Marijina družba, Povir, 50 K; Janez Sojcr, Dob pri Domžalah, 100 K; Valentin in Ana Rozočnik, Šmartno nad Mozirjem, 400 K.
Za Klaverjevo družbo: Anton Zorman, Praprotnapolica, 50 K.
Za BratorSčino presv. Reš. Telesa: Župni urad Lučine (zbirka za L 1918) 71 K.
Za društvo »Dobrodelnost«: Lovrenc Marolt, Studenice pri Mariboru, 30 K.
Za cerkev na Sv. Gori: Marija Rijavec, Osek,
40 K.
Za cerkev na Sv. Višarjah: Jožef Božič, cestar, Podkraj, 100 K.
Drugi darovi:
Za »Dejanje sv. Detinstva« so poslali čč. gg. voditelji (do 20. novembra t L): Janez Kete, medni kaplan šenlpeterski v Ljubljani (2. zbirka) 60 kron: Matija Škerbec, katehet na pripravniški vad-nici v Ljubljani 175,80 K; Jernej Kovič, adm. na Polšniku (4. zbirka) 24.50 K; Iga. Breitenberger, kaplan v Spodnji Idriji 100 K; Viktor Čadež, kaplan v Tržiču, 227 K; Ign. Obrstar, ekspozit, Zdi-hovo, 24.38 K; Fr. Urbanec, katehet v Litiji, 50 Kj Fr. Rampre, kaplan, Kamnica pri Mariboru, 100 K; Janko Borštnar, župnik, Sv, Gora pri Litiji, zbirka 22.86 K; lastni dar 100 K; Jak. Fatur, adm. v Radovljici, 25 K; mestni župni urad Novomesto 5 K 20 vin.; uprava Bogoljuba«, razni darovalci, 333 kron; Kat Starman, Preska, 10 K.
Za odkup poganskih otrok: Neimenovan, Dobrava pri Kropi, 240 K za odkup štirih zamorčkov: Mihael, Frančišek Pavlanski, Barbara in Ivanka. — Ivan Dolšak za odkup zamorčka na ime Ivan 50 kron.
Darovi za »Vincencijev dom«. Neimenovana, Celje, 5 K; Tomšič Anton, Gor. Podpoljane, 20 K; Mayr Ana, Kranj, 2 K; Matoz Magdalena. Šmartno pri Litiii, 10 K; Tomaževič Neža, Kranj. 10 K; Javornik Marija, Cirfeovee, 20 K: Karlin Marija, Virje, 5 K; zbirka Jerman Ivan, Trsek, 25 K: neimenovan po g. Tumpeju, 160 K: Krave c Mariia, Moravče, 5 K; neimenovana, Ljubljana, 5 K.: neimenovana po g. Floranu, Ljubljana, 5 K; župni urad Zalilog ICO K; neimenovana, Ljubliana, 2 K; zbirka Andrej Dolinar (Mina Konig 6 K), Škor:a Loka, 11 K; Žontar Josip, cand. ubil-, Krani, 5 K; Čopar Anton. VeL Kostrevnica, 20 K: Čopar Alojzij, Vel. Kostrevnica, 10 K; Pele! Janko, pos načelnik, Police pri Radgoni, 10 K; Marinšek Katarina, Šmihel, 5 K: Peček KatoHna. Draratje. tO K; Penko Marija, Flavina 19 K- Nsfeb Ivan, Sv. Jurij ob Taboru, ?0 K; Tovornik Juliiana. Laška vas, 20 K; župni urad Jezica HI K: Snoj Joieh Jezica, 7 K: Čojc Ana, Korifcnica. 90 K- Bonač. Marija, Bezvljak, 30 K 30 vin.; družina Hrastnik, To-polšica, 24 K; neimenovana 10 K; Sacev l.ucria 1 K; neimenovana, LwM'?>«a, 2 K; zbirka pri ?v. Križu, Slitina, 305 K; -zbirka Šinieoi JLncfa. Hud»-južna, 93 K 8S vin.; Dovžaa Marliaia, Dolina. 10 kron: Hladnik Mfriia. Krnice, 30 K; Trnner Msriia, Vransko, 74 K;	TereriS«, fc. GoHisrt. W K
80 vin.; zbirka Vatovec Uršula, Kozjane, 44 K:
zbirka Plaskan Frančiška, Pajka vas, 50 K; zbirka Pavl,nc Marija, šivilja, Loke-SL Vid na Planini, 130 K; MaKovtc Ana, Hrezovica, 20 K; Stote Ivana, Po vir, 19 K; zbirka Primošič t erezija, Mali vrh, 150 K; zbirka Lucija Verdnik, Loznica (družina Verdnik 200 K), 208 K; zbirka Vodopivec Ana, barkovije, 38 K j Pompe Marija, Sevnica, 4 K; Koren Josip, Bernetiči, 4 K; Vunček Katarina, Peračica, 7 K; Bizjak Josipina, Cerkno, 5 K; Cerar Anton, kaplan, Brezovica, 33 K 20 vin.; Kemr Fran, župnik, Marez,ge, 8 K; Goričan Anttmiia, Ljubljana, 60 Kj Valentin Tomažič, Radgona, 10 K; Jug Vinko, Vinarje, 10 K; kat. slov. izobraževalno društvo o v. Gregor-Ortenek 1000 K; Pogačnik Julijana, zbir'.tp, Ruda, 32 K; nabiralka iz Šl Ju-rija ob južni železnici 244 K; nabiralka od Sv. Etne 65 K; nc,menova->, Celje, 35 K; zbirka Sv. Jožef nad Celjem 195 K; Kukovič Marija, Loče-Sv. Duh, 10 K; Bešter Ivar. dekan, Postojna, 40 K; Mrak Ivanka, Bačn. 71 K; Rorar Katarina, Uram-Ije, 4 K; Barbari Obreza, Sv. Jurij ob juž, žel., 31 K; Škamlec O., župnik. Sv. Andraž, 20 K Šte-pan .\atarini, Porečavas, 10 K; neimenovana po g. Alojziju Nastran, 20 K; Novak Marjeta, Moste, 2 K; župnij?ki urad Budanje 1C6 K 40 vin ; zbirka Podpečan Marija, Gradec, deželna bolnica, 140 K 35 vin.; Žgavc, Gradišče pri Vipavi, 20 K; Volav. čnik Marija, Proboj, 15 K; Miklavčič Frančiška, Poliane nad Škofjo Loko, 15 K; Peterneii Luciia, Cerkno, 40 K; Lenarčič Franc, Vnanje gorice, 20 kron; Dernovšek Mariiana, Repnje, 5 K; Peler-inan Josip, župnik na Otoku, 2 K; Benedek Jera, Strmica, 10 K; Marijina družba Dramlje, 33 K; Ostrež Jera, Gotavije, 51 K; Berthold Kristina, učiteljica, Pilštajn, 4 K; Centih Valentin in Ana, Mane, 50 K; umrla Marija Bojinc, Mane, 100 K; Korošec Franc, Mlače, 22 K; Šolar Antonija, Catnnpgorica, 5 K; Adamič. Ponikve, 53 Ki Mari-ina družba Janče 220 K; Ropaž Marija, Lote, 10 cron; Kranje Marjeta, Trnovlje, 35 K; Dobrave Vl^rija, Radeče pri Zid. mostu, 10 K; Stante Neža, /rbno, 10 K; Ziemliič Terezija, Črešrijevci, 40 K; •ore Helena, Šmartin pri Slov. gradcu, 15 Ki Fun-la Marija, Grahovo. 40 K 40 vin.; družini Škrinjar n Pernat. Povir, 6 K; Pišot Ivan, župnik, Bukovo, 80 K: Oštir Uršula, Veniše, 40 K; Drinkovic Fran-[a. Jelša, 20 K' Zakošek Juliiana, zbirka, Št Vid iri Planini, 60 K; Silvester Fr*nc, Vinava, 2C K; fešoar Jera, zbirka, Pohorie, 27 K; Rozalija Špi-ar, zbirka, ZcMe, 1C4 K- f-ler Jožefa, Novavas, 16 K: Novina Marija. Podhoda, 4 K ?0 vin.; Jeraj Tat^rina, Dobruša. 25 K; Flakus Elizabeta. Gor. (v, Kungota, 10 K; Bra<anič Jeltca, Jelša, 50 K; tap Franca, NaSovce, 46 K 50 vin.; Jurman fvo, [v. Juri!, 70 K: Borovničnr Anton, Rskovec, 40 Kj ovreči« Fliz^beta, Bi«, 70 K: Bavd^ž T., zbirka, Logjc; 21 K 40 vin.; zbirka iz Trbovelt 230 kron,
7.i »Dobrodelnost«. PcWer Martin, Sanabor, | K; Kavčič Marija, Podlomk, 20 K- Milbarčič l«ika, Srlca, 4 K; Kurinčič Janez, karat, tiče, 4. K; kvare Franc, župnik, Kubed, 3 K; VHfan Andrej, p^nica, 24 K; Pfnifar A "ton Dražf»«še, 4 K: Arko [ihael. »'"kan, Idrija, 4 K; Pavel Alfonz, Potema, K-, lTrd'h Amnliia, Podbfeg, 5 K; Svete Terezva, amniV. 3 K- zbVW A. Selnn, kol., Vrhnika, 20 Ki ercteMek E., prnfe-or, 4 K; Jeraša Janez, post ofttčr. Dovie, 75 K; Brplno droJtvo Bra*(ovče 1 K ^ vin ; (Itffli A™li5a. VM vri Vipavi K; Knk Katarina, Poliubio 5 K: Kuk Ivan vo-k, Poliubin, 5 K; Kanduč Mariia, Kmni. 10 K; imenovana iz Soctrega r>ri I '"bliani 30 K; Pun-r Franc. Sn. Hiidinia, 10 K; Brrzovar Ivan, duh. pok., Šmartno pri Litiji, 10 K; Klavora Josipina,
Šmartno pri tiun, iu iv;' Lictueuturnična Marijina družba ob priliki izleta v Mekinje, 20 K; tnezo« Snoiijsai oraiaari/at ijuoljansiu Sm Aj vv rnier ruia, Iržic, 10 iv; neimenovana, bi. Vid pri Vipavi, lOftj neimenovana i>t. Vid pri Vipavi IV Kj ravun Mihael, Naklo, 25 K; fajčer ^osip, CuSperg, 4 K; Prva zavarovalnica za vojaške s<uzoe v Ljubljani 13 K 60'vin.; Knoblehar ivarouna, Novo mesto, 3 K; OcepeK Jožei, župnik, Uvsiše, 20 K; Papež Anton, Vrnpoije, 12 K; orora Ivana, Vrhnika, 10 K.
Za »Aposiolstvo sv. Cirila in Metoda«. Župnija 'irzič iUU K,
Za natpoirebnejie misijone. Župnija Tržič 200 K; Umtk Marija, irbovije, 10 K
Za »Dejanje sv. Detinstva" so poslali čč. gg. voditelji do i2. septembra: Ani. 1'omeij, župnik, Jrnuče, 25 K; Prane Vavpetič, kpl„ v St. Vidu n. L j ubij., 350 K; Ivan Noč, adm. v Šmarju, 30 K 34 vin.; Andr, Stare, kpi., Mirnapeč, 50 K; svetnik Fr. Periančič, žpk., Mavčiče, 105 K; Ivan Platiša, kpl. v Šmarju, 90 K; Perd, Prebil, kpL v Kranju, 60 K (dekliška šolaj in 72 K (Primtnovo); Ludv. Lcderhas, kalebet na zunanji uršulinski šoli v Škoiji Loki (5. zbirka), 250 K; Mat. Ježijk. žpk., Begunje pri Cerknici, 85 K; Viktor Turk, bivši kpl, v Lioriah, 80 K; Ivan Štrukelj, žpk., Zgor. Tubmj 48 K 22 vin.; J van Dežela, bivši kpl. v Preddvoru, 130 K; Karel Sparbakl, kpl. na Bledu (Z zbirka), 69 K; svetnik J, Eppich, žpk., Stara Cerkev, 42 K; J, Podpečan (zbirka učenke Mar. 6uč) 25 K; Andrej Savli, kpl. v Mokronogu, 10 K; Jos. Stupica, kpl. v Trebnjem (zbirka šole), 2C0 K; iz Mokro-noga zbirka otrok (čisti donesek tombole) 31 K; č. g. A. Hafner (2. donesek) iz Žužemberka 3 K
Za »Dejanje sv. Detinsiva« so poslali H. gg.: Janez Gnjezda, župnik, Vel. Dolina, 10 K; Val. Zupančič, spiritual v. Ljubljani (uršulinekc notr. šole), 93 K; P, Matevž Vidmar, katehet na dekl. osem-ravrednici v LichtenturniČncm zavodu v Ljubljani, 75 K 34 vin.; svetnik Jan, Oblak, župnik na Bledu, 3 K 28 vin.; katehet in opat J. Smrtkar v Ljubljani 25 K; Janez Šlrekeli, bivši kaplan v Kostanjevici, 33 K {H. zbirka); dekliška zveza v Sevnici po Č. g. kaplanu Fr. Rampre 38 K; Jan. Hutter, prof. v Celovcu, 10 K; Jernei Kovič, adminintrator, Polšnik, 24 K 50 vin.; Ign. Breitenbergcr, kaplan, Spodnja Idrija, 1:0 K; Viktor čadež, kaplan v Tržiču, 227 K.
Za misifone: Dekliška zveza Sevnica 117 K; Neimenovana, Črnuče, 100 Kj Neimenovana 50 K.
Za odkup noganskih otrok: Po Andreju Tum-pej, C M., Ljubljana Ume Terezija), 60 K,
Za afrlkanske misijone: Elznik Jožefe, SchloO-berg, 25 K.
Za najpotrebnejše misijone: Bužga Jožefa, Mirna peč, 3 K 40 vin.; Gatruša Uršula, 2 K.
Za ^Dobrodelnost«. Kontelj Antonija, Landoi 10 K; Jaklič Franc, Sodražica, 100 K; darilo igralk izobraževalnega društva t Dolu pri Ljubljani, 201 kron; Kokalj Marija, Jarše, 10 K; Markež Alojzij, Zavod sv, Stanislava, 10 K; Repoiusk Friderik, župnik, Št. Vid nad Valdekom, 5 K; Dekleva Josip, Brežca, 50 K: Prva zavarovalnica za vojaške službe v Ljubljani 4 K vin,; Kvančnik Janez, Borovlje, 5 K: A, M. pošilja po kupnem uradu Go-renčt pri Rudi 40 K; Zavodnik Margareta, Žužemberk, 19 K; neimcjiovana oseba po gdč. Štupoi 100 Ki ucimeoovan 20 K; Kristina Cobt-lj, Kapela, 20 K; Špenko Marija, Ljubljana, 34 K: neimenovana iz Sostrega 58 K 30 vin.: Miiller Marija, Dunaj, 5 K; Lo*š:n Ivan, kurat, Ubeljsko, 25 K; Bezlaj Jerica, Ljubliana, 10 K; Ugovšek Rozalija, Sv. Frančišek v Sav. dol., 5 K; neimenovana družab-
niča Lichtenturnske Marijine družbe, Ljubljana, 20 K.
Za odkop poganskih otrok: Po g. Viktorju Švigelj, Bloke (ime Terezija), 30 K in dečkov (ime Frančišek in Anton), 60 K.
Za Škofijsko društvo za varstvo sirot so pri »Dobrodelnosti« plačali članarino sledeči: Senekar Marija, Sv. Benedikt v Slov. goricah, 200 K; Kušar Marija, Reteče, 10 K; Škofic Marija, Reteče, 10 K; dekliška Marijina družba, Reteče, 10 K; darovi žup-ljanov iz Reteč 95 K; dr. Janko Brejc, Hirt na Koroškem, 100 K; Uler Ivana, Št. Vid pri Vipavi, 10 K; Zevnik^Josip, župnik (ustanovni član), Čem-ženik, 200 K; zbirka župljanov v Čemšeniku, 50 K; Vincencijeva konferenca na Jesenicah 215 K; Re-polusk Friderik, župnik, Št. Vid nad Valdekom, 30 kron; Marijina družba, Krka, 80 K; po g. Tumpeju 10 K; Josip Cuderman, žup. uprav., Št. Lambert, 10 K; Ana Hirschmann, voditeljica, Šf. Lambert, 10 K; Ana Vidmar 10 K; Matija Vidmar 10 K; Marija Vidmar 10 K; Franca Vozelj 10 K; župnija Št. Lambert 50 K; Marijina družba v Lichtenturnu 200 K; župnija Ovsiše 3 K 80 vin.; župnija Boh. Srednja vas 164 K; Marijina družba Bohinjska Srednja, vas 200 K; vikar škerbec, zbirka, 322 K 13 vin.; po presvetl. knezoškofu dr. A. B. Jegliču 1050 K; župnija Begunje pri Cerknici 20 K: župnija Vrii p. Sv. Treh kraljih 8 K 50 vin.; Katol. izobraževalno društvo Smlednik 200 K; župnija Kokra 6 K; dr. Marinko, prof. v pok., 200 K; župnija Sorica 20 K; župnija Sv. Osvald 14 K; Tesnar Franc, Ljubljana, Streliška ulica, 10 K; župnija Krka, 100 K; Kari Supin, župnik, Sp. Idrija, 200 K; župnija Sp. Idrija, 70 K; župnija Stopiče 30 K; župnija Zavrac 100 K.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naročniki z Notranjskega in Primorskega naj sporoče, kadar bodo prejeli to številko, če 11. številke niso prejeli.
Tabor »Svete vojske«, v zadnji številki Bogoljuba napovedan za v nedeljo 24, novembra, se je moral preložiti. Takrat, ko smo ga odložili, se je splošno še mislilo, da se bo vojaštvo s fronte še vedno vračalo preko naše dežele in da bo zaradi tega ves drug osebni promet ne-m°g°!ftf No, vojaštvo se je po večini že vrnilo in promet je odprt; a naj se prej domovina malo pomiri od krvave vojske, potem šele se prične naša mirna »sveta vojska«. Ker se v Bogoljubu preložitev ni mogla naznaniti, naznanila se je po drugih časnikih. Menda ni kdo zaradi tega zastonj v Ljubljano hodil. Vsi tisti, ki so pa mislili priti, naj pridejo takrat, kadar se tabor snide!
NAZNANILO UPRAVNIŠTVA,
Naročnina za posamezne naročnike je za leto 1919. zvišana na 5 kron. Znižana naročnina znaša odslej po 4 K 80 vin.
pri skupnem odjemu od 50 do 100 izvodov, pri skupni naročbi nad 100 izvodov pa po 4 K^.60 vin. za izvod. Določena pa je samo za one naročnike, katerim se pošilja »Bogoljub« v zavojih s spremnico, ker pri takih se nekaj malega prihrani pri poštnini, prejemnik pa ima nekaj stroškov. Vsi drugi morajo plačati po 5 K izvod, — Za pošiljatev naročnine smo Vam priložili položnice. Prejme jo vsak, kdor prejema »Bogoljuba« naravnost na svoj naslov po pošti. Drugi položnic ne potrebujejo, ker plačujejo naročnino pri svojih domačih poverjenikih. Položnice naj se posluži vsak čim preje, ker so veljavne menda samo še do novega leta. Poleg naslova naj dosedanji naročniki zapišejo besedico »star«; to pa samo taki, ki so že letos dobivali »Bogoljuba« naravnost na svoj naslov po pošti. Vsak naj torej zapiše na srednji del natančen svoj naslov in ne naslova našega upravništva, ki je itak natisnjen na vsaki položnici. Če je treba na naslovu kaj popraviti, naj se to zapiše na drugi strani srednjega dela položnice. Denar z izpolnjeno položnico naj se odda vselej na tisti pošti, na kateri se list prejema, ne na kaki drugi, ker sicer lahko nastane pri upravništvu neljuba pomota. — Končno omenjamo še to, naj se po »Bogoljubovih« položnicah pošilja naročnina edino samo za »Bogoljuba«. Vsak znesek, ki ga prejmemo po teh položnicah, bomo porabili za naročnino »Bogoljuba«. Darov, plačil za knjige, naročnine za kake druge časopise ne sprejemamo po teh položnicah. O tem smo pisali že več^ krat, a se nam še vedno pošiljajo po »Bogoljubovih« položnicah zneski, ki ne spadajo k naročnini za »Bogoljuba«.
Pri vsaki spremembi naslova se mora poleg novega sporočiti tudi stari naslov, pod katerim se je časopis pošiljal dosedaj. Kdor želi »Bogoljuba* prejemati pri poverjeniku (župnem uradu, kaplaniji, društvu itd.), naj to povd tam, pa ne pri nas v Ljubljani; ako ga je doslej prejemal naravnost na svoj naslov pa ga ne želi več tako prejemati, naj na« vrne prvo številko, ker jo bo dobil itak pri poverjeniku. Vsi dopisi, vprašanja, nasvet itd. naj se pošiljajo uredništvu, na' ročnina, reklamacije in prememba naslovi pa upravništv u ; vse pa naj bo jasna kratko in razločno.
Glasilo Misijonske zveze.
Misijonsko delo med gobavci.
(Konec.)
Bilo je v bolnišnici za gobave na rajskem otoku Ceylonu. Mladenič — žrtev gobave bolezni — je ležal na smrtni op-stelji. Obišče ga misijonar P. Tarnemude in ga sočutno vpraša:
»Ali veliko trpiš?«
»Ne, oče, kmalu bo prenehalo!«
»Ali rad umrješ?«
»Da, saj bom Boga gledal.«
Da, za te mučence je smrt že davno izgubila svoje želo. Le po nebesih hrepenijo, grešiti že ne znajo več.
Isti misijonar je bil nekega dne poklican k gobavi bolnici, da ji podeli sv. poslednje olje. Bolnica je ležala v zadnjih zdi-hih in njene besede so bile le tiho hro-penje. Tako globoko se je moral k njej skloniti, da je mogel razumeti njeno spoved, da se je bolnice skoro dotikal. Na tem živem mrliču je duhovnik komaj našel mesto, katero je mogel maziliti s sv. oljem, a v njem tako lepo, čisto dušo, tako vda-nesi v voljo božjo, da je bil skoro do solz ginjen.
V neki bolnišnici za gobave v Indiji je umrla stara ženska. Ko je prišla v bolnišnico, je imela vse telo pokrito z majhnimi ranami in noga je bila vsa živa črvov. Sestre so ji stregle z vso ljubeznijo in ji skušale olajšati njene bolečine. Toda bolezen je postajala vedno hujša. Male rane so postale silno ostudne in iz njih je izhajal strašen smrad. V teh hudih dneh trpljenja in bolečin je presrečna z veliko pobožnostjo prejela sveti krst. Ko jo je sestra vprašala,
kako se počuti, je slepa revica tiho odgovorila: »Sem zadovoljna!« In s težavo je še pristavila: »Ve redovnice iz Evrope, ve ste tako dobre, ve govorite z nami, ve pridete k nam, ko vas kličemo, med tem ko se naši očetje, matere, bratje in sestre s studom obračajo od nas. Mama, Jezus ti bo povrnil!« Besede: Jezus ti bo povrnil, so sestro globoko ganile. »O kako bo molila v nebesih za nas!« tako zaklučuje sestra veselo poročilo o lepi smrti »ljube starke«, kakor so revico v bolnišnici klicali.
Lepa so poročila redemptcrista P. Kronenburga iz življenja gobavcev v nizozemski Gujani (Južna Amerika).
»V spremstvu dveh sestra smo obiskali bolnike. Narava se upira, se zgraža, ko vidi pokvečena bitja, o katerih bi človek rekel, da živijo le zato, da trpe. Videli smo take, katerim so odpadli prsti, katerim je od rok ostal le mal del, drugim so noge do polovice odgnile, pri drugih zopet je bil obraz ves razjeden ali pa pokrit z ra-
nami.
»In vendar — kaka veselost pri vseh teh nesrečnežih! Pokazali so se pri oknih svojih stanovanj ali so stali pred vrati in prijazno pozdravljali: »Dober dan, pater!« In na stud vzbujajočih obrazih se je videlo lahno smehljanje.
»Videli smo revnega osemnajst ali devetnajst let starega zamorca, kateremu je bolezen razjedla spodnjo ustnico in spodnjo čeljust, in vendar je vsakemu zatrjeval,
da je srečen. Vpraša! ga je judovski zdravnik, če je zadovoljen.
»O vesel sem kakor kralj!« je odgovoril,	t
»In Čuli smo tudi petje. Z raskavimi hreščečimi glasovi so peli možje pesem o nebesih. Da, pesem o nebesih, ta izraža vse njihovo upanje, je vzrok njihovega veselja in njihove nadčloveške potrpežljivosti, Solze so nam priite v oči, solze pomilovanja in vendar tudi zahvale. Tu smo videli uresničeno, kar more človek komaj misliti: Veselost v najstrašnejšem trpljenju, zadovoljnost v največji bedi,
»To napravi katoliška vera po svojih duhovnikih in po svojih angelih ljubezni.«
Pač krasno plačilo Čaka te angele ljubezni, ki se popolnoma žrtvuiejo najrevnejšim izmed revnih, najnesrečnejšim izmed nesrečnih, O kako bodo srečni, ko iih bo sodnji dan. Gospod poklical: »Pridite, oblagodarjeni mojega Očeta! zavzemite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me obiskali.« {Mat. 25, 34—36.)
Pa tudi tistim bo Gospod pripravil ve-
liko veselje v svojem kraljestvu, ki z molitvijo in darovi podpirajo misijone. Da morejo misijonarji in misijonske sestre tako požrtvovalno delovati, potrebujejo pomoči od zgoraj in ,to jim lahko izprosimo z molitvijo; potrebujejo pa tudi časnih darov, da more-o skrbeti za uboge, zapuščene reveže. Zato bodimo usmiljeni do nesrečnih poganov in bomo po obljubi Gospodovi usmiljenje dosegli. Mi smo po božji dobrot-ljivosti tako srečnf, da smo od prvih dni svojega rojstva udje svete katoliške Cerkve in vzgojeni in poučeni v sveti veri. Kako neprecenljiva dobrota je prava vera, smo mogli iz povedanega nrecej jasno spoznati. Hvaležnost za to veliko dobroto iz-kazujmo Bogu na ta način, da z molitvijo in miloščino podpiramo misijone. Bogu bo ta naša zahvala, delo ljubezni do bližnjega, zelo všeč. »Delajte dobro in vaše p ačilo bo veliko in otroci Najvišjega boste,« govori Zveličar. »Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen!« Morda nas bo vk'jub temu, da bomo delali dobro, preganiala nesreča, ne bo blagoslova pri našem , delu; pa zaupajmo da nam bo pravični Bpg, ki ne ostane dolžan za nobeno dobro delo, na drugem svetu tem bolj bogato povrnil. »Srečen boš, kajti povrnilo se ti bo ob vstajenju pravičnih.« {Luk. 14, 14.)
Misijonski koledar
razširja veliko misijonsko misel, misel po-kristjanjenja celega sveta. Vzvišenejše misli za kristjana ni, kakor kako bi se po-kristjanil ves svet. Zato širite najvzviše-oejšo misel krščansko, če skrbite, da Misijonski koledar pride kolikor mogoče mnogim v roke. — Prav je, če nabirate naročnike nanj, še preden ga dobite v roke. Potem sporočite v Ljubljano Misijonski zvezi, koliko ga želite in se napravi takoj primerno velik zavoj, ki se Vam dopošlje. Zaenkrat pošta zavojev še ne sprejema; a kmalu se ima promet odpreti in
tedaj dobite zavoj dostavljen.
Vojska je končana in padlim vojakom se bodo stavili spomeniki. Najlepši in najkoristnejši spomenik je naš »narodni spomenik«, to je: zavod za vzgajanje misijonarjev. Ta skupni veličastni spomenik dragim našim rajnikom pomagajte postaviti! — Kakšen bo ta spomenik, o tem. Je o novem letu kaj več.	i.--'.
Na praznik sv. Treh Kraljev je ob 5. zvečer v nunski cerkvi misijonska slovesnost. Ljubljančani, pridite! Tudi drugod naj bi se ta dan spominjali »misijonov.
Tiska Katoliika tiskarna.
Urejuje: Janez Ev. Kalaa.
jim more spovednik mesto lega naložiti kako drugo dobro delo; c) udom bratovščine naše liube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi;
d)	udom bratovščine preč. Srca Marijinega;
e)	udom rožnovenške bratovščine v katerikoli cerkvi; f) udom škapulirske bratovščine kar-melske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; g) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; h) udom molitvenega apostolstva v javni cerkvi; i) udom Marijine družbe; j) udom družbe krščanskih družin; k) udom bratovščine sv. Družine; 1) udom bratovščine za duše v vicah: m) vsem v cerkvah treh redov sv. Frančiška. — Tretjerednikom vesoljna odveza.
13. Petek. Sv. Janez Marinonij. Popolni odpustek onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
20.	Petek. Sv. Jozafat. Popolni odpustek 7.a vse v cerkvah treh redov sv. Frančiška.
21.	Sobota. Sv. Tomaž. Popolni odpustek udom družbe sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta.
25. Sreda. Božič. Popolni odpustek: a) udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) udom rožnovenške bratovščine v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik mesto tega. naložiti kako drugo dobro delo; c) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; d) onim, ki norijo višnjevi škapulir; e) udom Marijine družbe; f) udom družbe krščanskih družin; g) udom bratovščine sv. Družine; h) udom družbe za duše v vicah. — Odpustke rimskih štacijonskih cerkva morejo zadobiti vsi tisti, ki so navedeni v 3. številki letošnjega »Bogoljuba« pod »Opombo« v izkazu odpustkov za Velikonoč. — Tretjerednikom vesoljna odveza,
27. Petek. Sv. Janez Ev. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega kakor 8. dan; c) udom bra-
tovščine preč. Srca Marijinega; d) udom družbe sv. Petra Klaverja kakor 21. dan.
29. Nedelja, zadnja v mescu. Popolni odpustek tist<m, ki trikrat na teden skupno z
drugimi molijo rožni venec.
Darovi.
Za odkup poganskih otrok. Gaberšek Janez, Sv. Lucija, 200 K; po g. Svigelj Viktor, kaplanu v Blokah, za deklico na ime Juuiano, 60 K; za dečka na ime Frančišek 60 K; na ime Anton 40 K; Užnik Marija, Sele pri Borovljah, 25 K.
Za »Dejanje sv. Detinstva«. Po gosp. Viktor Švigelj, Bloke, 70 K.
Za bosenske misijone. Župnija Tržič 60 K; Filipič Neža 10 K.
TOPLO PRIPOROČAMO!
Hposfoiskf molitvenih
Izdalo Apostolstvo sv. Cirila ia Metoda.
V	uvodu je zanimiv pouk o apostolskem m misijonskem delovanju, zlasti o delu za cerkveno
zedinjenje. Molitvenik obsega 3726
J«^ KRASNE NOVE MOLITVE. -^C
V	mnogih župnijah se iz tega molitvenika molijo »ure molitve« pred sv. Reš. Telesom. — Dobiva se v Ljubljani v »Katoliški bukvami« in v prodajalni K. T, D. — Cena 2 K 80 vin.
oftaarjei!
za dopisnico Vas stane moi cenik, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. C. in kr. dvorni založnik jAN KONRAD, razpo*i-ljalnica, fcrus št. 199« Češko. — I. britev iz srebro-jekla K 7'—, 9-—, 11-—. Varnostni brivski aparati nonikljam K7-50, dvorezna rezervna rezila tuc 12 K, lase- in brado-strižniki K 26 —, 28-—. Pošilja se po i o-vzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena : : :	ali denar nazaj.	: : :
Vsako sredo in soboto prodaja tvrdka FrailC VokaČ v Ljubljani, Šeienburgova ulica št. 5, v I. nadstropju
(nasproti glavne pošte) razno
blagO za moške in ženske Obleke hlačevino, sukno, štofe in mešane tkanine
po primerno nizkih cenah.	4176
Pošilja se tudi po pošti.	Zahtevajte cenik!
m
Hčere družin
katere imajo samostanski poklic in se hočejo posvetiti božjemu Srcu Jezusovemu ter vzgoji ubogih zapuščenih otrok v misijonu v tu- in inozemstvu, se sprejmejo v karmeličanski samostan pod naslovom:
Karmeličanke božjega Srca Jezusovega Zagreb, Zaverska cesta 31, Hrvatsko.
2977
Vam plaCam, ako Va-5ih kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
jamstvenim pismom K2-75,3 lončki K 5 50,6lončkov E 8*50.
Stotine zahvalnic in priznalnic. — KEfflENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/668, Ogrsko.
i mlin Z9 dišave
(Zakonito zavarovan)
Moj Univeraal ročni mlin jo
izboren za mletevmaka, dtfav, sladkorja, kave, ovsen, rita, orehov Itd.
Ta muli mlin se le tekom vojske izborno obnesel in se lahko porablja za vsako vrsto mlevske-ga izdelka. Teža okolu 1 ttg.
Cena K -----
Universnl-mlln za meso
K 60 -. Mlin za drobljenje kosti
K 320 —.
Pošilja so z Dunaja proti
predplačilu zneska po generalnem zaatopatvn
Maks Bdhnel Dunaj
IV. Margaretonstr. 17 oJd. P. 67.
jV Prospekt zastonf. "3M
fj
"I
SFM
!! Ako še niste, posilite naročnino !!
5 dni na poskušnjol
JAMSTVO!
„Hgraria"-Brzodro bilni
mlin se pošlje za 5 dni na poskuSnjo. Ce niste ž njim zadovoljni, ga lahko vrnete in prejmete Vaš denar nazaj.
NilHOCILNICA.
Ime: Kraj:
Zadnja poŠta:
Točna dobava, samo dokler je kaj zaloge.
Cena 185 E
z zsmahnim kolesom.--
PoStnina in zavojnina K 15.
AGRHRIA" Drobilni brzo-mlin
f J	*	™	(e neravno najcenejši, paC pa najboljši in naitrpežnejS; mlin za
drobljenje, knr jih je — edini, ki melje pSenlco, rž. koruzo, jeCmen v željeni flnosti. — Pogon jako lahak, 4 vrste mletjal
Dobe se tudi nadomestni deli in se jih lahko izmenja.
E. PLANER, Dunaj, IV. Rechte Wienzeile t/6.
(Izrežite, izpolnile razločno, vložite v kuverto in takoj odpošliite, ker |e pošiljanje možno, samo dokler je Se kaj zaloge)
Tvrdki E. PLANER, DUNAJ IV. Rechte Wlenzelle 1. 6.
Naročam Vaš brzo-mlin za drob-llenje .Agraria" za K 185 — po povzetiu in si pridržim pravico, da stroj tekom 5 dni vrnem, ako ne bi dobro deloval.