15. Dokladni list k 16. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v dokiadni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi cerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa G kr. J. Blazntlfc* Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. It 5794./1304. Razglas CTSJ (D č. k. ilirskiga poglavarstva. — Naznanjenje dni, kadaj, in krajev, kje se bodo za tekoče leto podarila ali premije za konje na Krajnskim delile. Podarila za konje se bodo v tekočim letu, kakor poglavarstvini razglas od 27. sušca 1829 št. 6796 ukaže, v zdolei imenovanih dneh in v sledečih štacionih za krajnsko deželo delile: Stacij on Dan delitve podaril Število p ko odarjenih Za tri leta stare konje 1 Cekinov Za tri leta stare konje 1 Cekinov fifl o -L. U a -^* X CS i—i OS Cekinov CS •—i C o cS M CS N Kresija žrebcov kobil cu. žrebičkov CS > Postonjska v Postouji 3. veličina travna 1849 i s 6 i 20 i 14 5 6 30 64 Ljubljanska v Kraj nji 21. veličina travna 1849 1 6 i 20 1 14 5 6 30 64 Novomeška v Mokronogu 2 5. veličina travna 1849 1 6 i 20 i 12 5 6 30 62 Št. 7365 Razglas (70.) (1) Te pravila se ravnajo po sledečih opomnih: Konji, ktere hoče kdo po teh podarilih podarjene imeti, morajo popolnama tri leta stari, torej v letu 1845 rojeni, in od davkam podverženih podložnikov do tretjiga leta izrejeni biti, kar se mora na podarilnim mestu komisii, ktera podarila deli, z od kantonskc gospo'ske poterjenimi pismi spričati. Konji žlahtne in druge gospode nemorejo podarjeni biti. Žrebieki od cesarskih žrebcov pa tudi od druzih pooblastenth gospodarjev žrebcov znajo imenovanih podaril deležni postati, pa vunder imajo žrebieki od cesarskih žrebcov predstvo. Narveči podarila ne zamorejo samo ali pred druzimi žrebci, ampak brez razločka spola vsi konji dobiti, ktere komisija nar bolj vredne spozna. Gospodarjem tacih konj se tadaj na znanje da, v gori imenovanih dneh in krajih se s svojimi konji znajti. S* V Ljubljani 31. sušca 1849. ,<\V Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. To se da po ukazu visociga ministerstva notranjih oprav od 3. t. m. št. 7719 sploh na znanje« V Ljubljani 7. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 6025 Oznanih ceoo (s> c. k. ilirskiga poglavarstva. — C. k. ilirsko poglavarstvo da prebivavcam tega poglavarstva sledečo prestavo oznanila na znanje, ktero so Njih ekscelencija, gospod deželni in vojaški poglavar av-strijanskiga ilirskiga primorja zavoljo postavljenja imenovane dežele v vojskini stan 16. dan t. m. na znanje dali. V Ljubljani 2\. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Oznanilo. Po naznanjenji Njih eksc. gospoda maršala grofa Radeckiga od 12. t. m. št. 588 je sardinski c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran podaljšanja vesoljniga (general-) pardona za ubežnike armade na Laškim do 30. maliga travna 1849. Njih Veličastvo so s previsokim sklepam od 8. kimovca p. 1. za vse vojaške ubežnike c. k. armade od feldvebeljna in nadstražnika (Wachtmei-ster) nazaj, kteri se razun ubežništva pred raz-giašenjem previsociga sklepa nobeniga drugiga hudodelstva niso krivih storili, in se v treh mescih pri bližnji deželski gosposki oglasijo, vesoljni par-don privolili. Po naznanjenji visociga vojskiniga minister-stva od 26. sušca t. 1. št. 1803 so pa Nj. Veličastvo z drugim previsokim sklepam od 22. sušca t. 1. podaljšanje tega vesoljniga pardona, kteriga je gospod maršal grofRadecki naredil, do 30. malige travna t. 1. premilostivo poterdili. Ta narvikši naprava ima pa samo za armado na Laškim veljati. kralj konec orozjiniga pokoja napovedal in sovražnosti se zamorejo tako 19. dan t. m. zopet začeti. Zavoljo tega in ker je vojska tako blizo, kakor tudi ker je sovražuik s svojimi barkami na jadranskim (teržaškim) morji, spoznam za svojo dolžnost, vse storiti, kar se potrebno pokaže, de se očitni pokoj v meni izročeni deželi ohrani in ničiznemar ne pusti, kar bi za brambo zoper sovražnika has-niti zamoglo. Razglasim tedaj mesto in okrajno ter-žaško, mejno grofnijo istrijansko in pokneženo grof-nijo goriško in gradiškansko z vsim, kar k njim gre, v vojskini stan, in denem c. k. deželske gosposke, loške (Hafen) in zdravilske vrednije, komande narodnih straž pod poveljo zadevnih štacijon-skih komandantov v vsih rečeh, ktere hranjenje očit-niga reda, krajao policijo mest in lok (Hafen) kakor sploh naredbe zadevajo, kterihje v sadanjih okolj-nostih treba. Denem tadaj po §. 12 narvikšiga patenta od 4. sušca 1849 zastran politiških pravic postave §§. 8, 9, 10 in 1 i imenovaniga patenta za potrebni čas ob veljavnost, in si oblast prihranim, ravno to, če bo treba, tudi zastran postav §§. 5, 6 in 7 storiti. Naredbe, ktere se imajo v sedanjih okoljno-stih za zdaj storiti, in ktere, kakor senadjam, ne bodo posebnih premen v navadnih razmerah ver-lih prebivavcov vzrokovale, so te le: a) Vsako pomenkovanje s sovražnikam, kakor tudi vsako djanje, ktero ima namen, njegovo stran ali njegovo prizadevanje varovati, in vsako zoperstavo, bodi si kakoršna koli, zoper vojašino bo vojaška gosposka in z narveči oj-strostjo kaznovala ali poštrafala. Sosebno se bo po narvikšim sklepu od 20. maliga serpa-na 1821 po vojskini postavi in po postavi stojne pravice (Štandrecht) z vsakim ravnalo, bodi si deželskiga ali vojaškiga stanu, kdor bi se ogleduhnosti (špijoniranja) ali naberanja za ptujo službo krivičniga storil. b) Vsako zberanje iz namena, očitni pokoj in varnosti razderati, je ojstro prepovedano in se bo po meri okoljnost kaznovalo. C) Kakoršno koli orožje nositi, je ojstro prepovedano, razun tistim, ki imajo pravico za to. d) Posestniki zalog orožja, tudi če je za prodaj, imajo dolžnost, v 24 urah na znanje dati, koliko in kakšniga orožja imajo, kakor tudi strelno pripravo skazati. e) Ravno tako je prepovedano, obleko, znaminja ali farbe nositi, ki kakor znaminja sovražne derhali veljajo. f) Unanji, ki se ne morejo skazati, zakaj de so v deželi, ali taki, zoper ktere bi se posebna sumljivost pokazala, se bodo brez prizanešanja iz dežele iztirali. g) Vsi popotniški listi ali posi se morajo koj, ko jih c. k. deželska gosposka pregleda, zadev-nimu vojaškimuštacijonskimu poveljniku ali komandantu podpisati dati. h) Barkam je prepovedano, brez posebniga privoljenja vojaškiga štacijonskiga komandanta iz loke veslati. i) Ribči morajo pismo od deželske gosposke svo-jiga kraja imeti, de smejo iz loke iti, v ktere obličji imajo vedno ostati in po sončnim zahodu se va-njo verniti. k) Ribčem, ki na beneškim primorjiprebivajo, je prepovedano, v loke te dežele priti alisebre-govam bližati. 1) Vsaka barka, kakoršniga bandera koli, ktera vesla iz kake loke te dežele, mora razun navadnih pisem tudi še posebno privoljenje vojaškiga štacijonskiga komandanta imeti. m) Vse barke morajo pri odhodu iz lok in kadar va-nje pridejo, lastne bandera napeti. Ko se imenovane naredbe, ktere je sila okoljnost potrebne storila, na znanje dajo, se tudi ne dvomi ali cviblja, de se bodo prebivavci dežele sami še dalje prizadevali, za ohranjenje dobriga reda skerbeti in tako gosposkam pomočke v roke dati, vsako zvijačo tečno odbiti. V Terstu 16. sušca 1849. Deželni in vojaški poglavar avstr. ilirsk. primorja Gyulai. št. 6489. Razglas poglavarstva. (65-) C3) Zastran prejemanja naravnih in nenaravnih štiber in davšin v drugi polovici leta 1849. — Sledeči, z ukazani visociga denarstviniga minister-stva od 21. t. m. št. 3621 sim poslani narvikši patent od 17. t. m., s kterim se glede na silnost, potrebne pomočke za poravnanje stroškov deržav-niga gospodarstva gotove storiti, in po §. 121 der-žavne osnove prejemanje naravnih (directer) in nenaravnih (indirecter) štiber in davšin zadrugo polovico v razmeri, ki je bila za pervo polovico postavljena, ukaže, se z ozeram na razglas tega poglavarstva od 31. kozoperska p. 1. št. 25381 s plohna znanje da, de se vsak po tem ravna. V Ljubljani 26. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb 5 deželni poglavar. Mi Franc Jožef pervi, po milosti božji cesar avstrijanski, kralj ogerski in češki, kralj Iom-barški in beneški, dalmatinski, horvaški, slavonski, gališki, lodomerski in ilirski, kralj jeruzalemski i. t. d.; nadvojvoda avstrijanski, veliki vojvoda to-škanski in krakovski; vojvoda lotrinški, solnograj-ški, štajarski, koroški, krajnski in bukovinski; veliki knez erdelski; mejni grof moravski; vojvoda zgornje in zdoljnje sileški, modenski, parmanski, ingvastalski, ovševiskiinzatorski, štejtinski, friulj-ski, dobrovniški in zaderski; poknježeni grof habsburški, tiroljski, kiburški, goriški in gradiškanski; knez tridenški in brešanovški; mejni grof zgornje in zdolnje lužiski in istrijanski, grof hohenemški, feldkirški, bregenški, sonenberški i. t. d.; gospod Tersta, Kotara in slovenske pomejne. Smo, ko smo prevdarili potrebnost, potrebne pomočke za popolno opravo stroškov v deržavnim gospodarstvu gotove storiti, in po §.121 deržavne osnove sklenili: P e r v i č. Naravne in nenaravne štibre in dav-šine, ktere so bile v patentu od 20. kozoperska 1848 za pervo polovico leta 1849 izpisane, se imajo za drugo polovico leta 1849 izpisati in o postavnim času prejemati. Drugič. Priveržki k naravnim in nenaravnim štibram in davšinam, ki so za očitne namene pri— voljeni, se imajo ravno tako po v patentu od 20. kozoperska 1848 postavljenih pravilih, po potrebnosti tudi v drugi polovici leta 1849 prejemati. Tretjič. V vsih družili ozerih se je tudi v drugi polovici leta 1849 postav imenovaniga patenta deržati. Ministrama notranjih oprav in denarstva je iz-gotovljenje pričijočiga patenta naročeno. 46 — 47 — Dano v Našim kraljevim mestu Olomucu se-demnajstiga dne sušca v letu zveličanja tavžent osem sto devet inštirdesetim, v pervim Našige cesarstva. Franc Jožef. (L. S.) Schivarzenberg. Stadion. Krauss. Bach. Kordon. Bruck. Thinnfeld. Kulmer. wmmmmmmma^mmma^mammmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmammm^mmmmmmmmmmmmmtmmmimmmmmm Mnogoverstne oznanila. C68) Hiša na prodaj. d) Lepa hiša v Celji na štajarskim je na prodaj. Na frankirane pisma dalje oznani Dr. Šubic v Celji. (72.) (1) Pri Zaliložki fari na Gorenskim se bo o sv. Jurji letaš organi s t v službo vzel, kteri bo tudi mežnarske opravila opravjal, svobodni ga prebivanja pa ne bo imel. Ta služba mu bo nesla 7 mernikov in pol žita, 4 gold. in 21 kr. v denarjih, eno njivo , na ktero se poldrugi mernik žita poseje in navadno cerk. štolo. Za orglanje bo pa v 58 hišah bero poberal. Kdor želi imenovano službo prevzeti, naj se po stroškov prostih pismih za-njo pri ondotnim gosp. fajmoštru oglasi. (74.) Hiša na prodaj. (O Hiša Nro. 104 v Rožnih ulicah pri sv. Jakobu bo z vertam vred in kar še k nji sliši, iz prostih rok in po dobrih pogojih prodana. Kdor od tega še kaj več zvediti želi; naj se za to pri vlastniku na velikim tergu Nr. 262 v pervim na-s trop j i zadej oglasi. ("^T~ Gašper Hadič, C1) bukvovez na novim tergu Nr. 221 v Ljublj ani. Ker je imenovani bukvovez gosp. Ružič-kovo bukvovezavnico prevzel, tako se priporoči z enakimi izdelki, kakoršne je njegov sprednik izdeloval, namreč: z vezanjem upisavnih, kup-čijskih in druzih bukev mnogoverstne velikosti; on veže po razni francozki šegi masne bukve v krasnih zvezkih od 5 do 30 gold., in vse druge bukve v kakoršnokoli si bodi zvezkih, kakor tudi veliko druzih tukej neimenovanih reči, ki v njegovo rokodelstvo, segajo. S tem oznanilam se imonovani bukvovez priporoči častitljivi duhovšini, grajšakam, kupcam v mestu in na deželi, in z eno besedo vsim tistim, ki bukvovezarskih izdelkov potrebujejo in jim obljubi, de ne bodo iz njegove buk-vovezavnice le dobrih in ličnih izdelkov prejemali, ampak tudi kar bo moč po nizki ceni. Le z ličnim delam in majhno ceno šibo prizadeval svoji bukvovezavnici dobro ime, sebi pa veliko naročnikov in kupcov, privabiti. (64.) J? Povabilo k naročbi na časopis: Pravi Slovenec.a (2) vsaki mesec lepo podobo priloženo. Dosadanji listi so pokazali, de sta se vrednik in založnik prizadevala, volji p. n. gospodov prejemnikov zadostiti in časopis tako vstanoviti in osnovati, de po mo-gočosti svoj namen doseže. Povabita tadaj zdolej podpisana, vse gospode, ki Praviga Slovenca na kvatre prejemajo, naročbo blagovoljno še za prihodnje kvatre ponoviti: Cena njegova je: za kvatre 30. kr. (c. k. pošte ne prejemajo naročil na kvatre), za pol leta po pošti: 1 g Id. 10 kr, brez pošte 50 kr; za celo leto po pošti 2 gld. 20 kr., brez pošte 1 gld. 10 kr. Priporočiva se vsim domorodnim Slovencam k naročbi na imenovani časopis, posebno prosi vred-ništvo dopisov in sostavkav, in namreč izgledov lepiga djanja izmed slovenskiga ljudstva i. t. d. v podučenje in omiko naroda. Draživnih in poger-dijočih sostavkov ne moremo rabiti. V Ljubljani 1. maliga travna 1849. JT. Grioiitini, Fr. ftfalavašič, založnik. vrednik. (52.) S e m e n a. (3) v Ciste prav dobre vertne, poljske in drevesne semena, kakor peruvijanski ali amerikanski, ho-landški in žlahtni angležki sladkorni krompir mernik po 4 goldinarje; lanenov seme pravo iz Rige, se dobijo pri F. J. Šmidtu v Šiški nad Ljubljano v kramani pri kovaču. (53.) v (3) V Smartnu pri Litii je služba šolmaštra, or-ganista in mežnarja o sv. Jurji tega leta odperta. Kdor jo želi prevzeti, naj se pri gosp. Dekanu ondi za-njo oglasi. (58.) ^ (3) Pri J. Giontinitu, bukvarji v Ljubljani so prišle naslednje bukve na svitlo: Nasledovanje svetnikov božjih. Poduka polne povesti iz življenja svetnikov, zerkalo čednosti za keršansko katoljško ljudstvo, z napeljevanjem k Bogu dopadljivim življenji. V Ljubljani 1849, v starim pravopisu in veljajo terdd vezane 45 krajcarjev. Po dolzim in širokim teh bukev slovenskim bravcam in bravkam priporoče-vati mende ne bo treba. Vsako dobro in koristno blago se samo priporočuje; kdor jih bo le enkrat v roke vzel, se bo tega sam kmali prepričal. Razun imenovaniga naslova obsežejo te bukve še te tri naslednje povesti, in sicer: Življenje sv. •Janeza Nepomucena, življenje sv. device Terezije, začetnice ojstrejšiga življenja ženskiga karmelitar-skiga reda, in ilate bukvice, to je, napeljevanje k pobožnimu življenju in k pravi bogoljubnosti. Te bukve se dobe tudi pri sledečih gospodih bukvarjih in bukvovezih: v Celji pri Geigerji, v Marburgu pri Fr. Leyrerji, v Radgoni pri Weit-zingerji, v Novim mestu pri Wecusdeku in v Krajnji pri Rešu. (3) Imenovani časopis, namenjen v podučenje naroda, izhaja v Ljubljani vsaki pondeljik, in ima (57° Somnji na Skaručni. Po naznanji c. k. Ljubi, kresije od 22. prek m. št. 2887, je visoko ministerstvo notranjih oprav z odpisam 31. prosenca t. 1. št. 741 na Skaručni v Vodiški fari vsako leto tri somnje dovoljilo, ino-scer za kramarsko blago ino za živino. Ti somnje — 48 — bojo o sv. Heleni 15. malitravna, o sv. Tilnu i. Posebno imenitne prerokbe za vedno spo- kimov^a, ino o sv. Simnu m Judežu 28. kozoper- ^ yredne ,^a orf 1846 do 18-6 j f ska. Ce bo pa kten teh imenovanih dni prišel na nedeljo, bo somenj vselej o pondeljik potlej. Tako bo letaš, ker sv. Helena na belo nedeljo pride, pervi somenj v pondeljik, to je 16. malitravna. Nadjamo se, de se bojo ti somnji dobro obnašali, ker ljudje radi k sv. Lucii hodijo; pristaviti pa moramo, de ne bo več pripušeno ob shodih kramarjem prodajati, ker so ravno za to somnji dovoljeni, de bi se ta nerodnost vstavila. Škaručna 22. sušca 1849. (59.) (3) Pri Janezu Giontinitu, bukvarji v Ljubljani Nr. 237 na velikim tergu so na svitlo prišle in so na prodaj : Pirhi za device, ali molitve in nauki, ktere naj si vsaka pobožna devica in sleherna pobožna žena večkrat k sercu vzame. Na svitlo dal P. Iln Jajs. Prestavil iz nemškiga e-n duhoven. V Ljubljani 1847. Te bukvice so vredne, de bi jih vsaka devica v svoje podučenje večkrat brala in premišljevala, veljajo 6 kraje; 12 sku-pej pa 1 gold. Molitev za ohranjenje nedolžnosti pred podobo presvete device Marije, in dve besedi svarijoče ljubezni iz Jezusovih ust keršanski mladosti. Lepa molitev, ki se mladosti obojiga spola priporoča, in velja 3 kr. 12 skupej pa 30 kr. Pot v nebeško domačijo. Masne in ob- hajilno molitve za pobožne kristjane. Veljajo v nsnjatim herbtu vezane 54 kr., vusnji pa 1 gold. in 10 kr., z zlato obrezo pa 1 gold. in 40 kr. Pridige na vse nedelje celiga keršansko- katoijškiga leta. Zložil in na svitlo dal Anton Šerf. 2 zvezka v Gradcu 1835. leta natisnjena, veljata 1 gold. in 40 kr. Mnogi sveti nauki in zreki iz bukev Pripovist, Pridgarja, Modrosti in Siraha. Spisal Fr. Veriti v Novim mestu 1846. Veljajo 30 kr. Nemško pismenost za slovensko-nemške šole v ces. kralj, deržavah. Na Dunaji 1845, vezane 11 kraje. Izgledi slovenskiga pisanja od L. Fleiš- niana. Veljajo 8 kr. 12 skupej 1 gold. 20 kr. kardinala Laroša, zamaknjence Marije Štifel in zvezdogleda Nostradamus. Vezane veljajo 4 kr. 12 skupej 40 kr. Igra za kratek čas z 32 kvartarni za vleči. Velja 4 kr. 12 skupej 40 kr. (113.) Oznanilo (3) novih bukev visoko častitljivi duhovšini Ljubljanske škofije. V moji tiskarnici je novi „Proprium Missarium* za Ljubljansko škofijo na svitlo peršel, in je v moji založbi naprodaj. TaProprium jez mnogimi mašami svetnikov in druzih praznikov pomnožen y po „Proprium Sanctorum" obravnan in zversten, na belim zalim papirji z rudečimi rubrikami natisnjen, in obseže enajst pola in pol. Nevezan velja 1 goldinar in 10 kraje, s prav ličnim zavitkam vred pa 3 kraje. več. Kdor jih dvanajst skupej vzame , dobi eniga poverhi. De se pa ne bo nihče godernjaje pertožil; de je škoda, stari Proprium iz masnih bukev ter-gati, in noviga vstavljati, sim zdaj perstavik k starimu oskerbel, namreč: „Supplem entum ad Proprium Missarum anno 1842. editum." Ta perstavik (Supplementum) ni z rudečimi rubrikami natisnjen, in v njem niso nektere maše kakor v novim speljane, temuč le nakazane. Kdor se tedej pogostniga pretikanja po Missalu boji, in noče semtertje potaknjenih pola imeti, naj si namesti dostavka lepo zversteni Proprium omisli. Dostavik obseže štiri pole snesel, in velja24 kr. To pa že vsakteri sam dobro ve, de se eden zmed nju v nobeni fari nikakor pogrešati ne sme. Jožef Blaziiik. C15) Oznanilo. Mnogim željam vstreči, oznanimo (3) de se dobi pri gosp. Blazniku: Divica Orleanska, tragedija 5 djanj s predigro, poslovenjena od gosp. Koseskiga, po 45 kraje. Slovenski Lepopisni izgledi. Spisal F. Podoba Cesarja Franca Jožefa I., ki je Centrih. Veljajo lOkr. 12 skupej 1 gold. 50kr. bila Novicam priložena, po 15 kraje. (610 (3) O z n a n i l o. Ker ima podpisani od vodstva južne c. k. deržavne železne ceste pravico za kurjave hlaponov derva v zalogo kupovati, kakor tudi v ti reči pogodbe sklenovati; tako naj se tisti^ ki hočejo v naslednje ostaje, to je v Ljubljano, v Zalog, na Laze, v Kresnice, v Litijo in na Savo, bukovih ali pa jelovih derv, po več ali menj, za gotovo plačilo dajati, naj se pri njem za to oglasijo. F. Schodl, oskerb. inženjir želez, v Ljubljani, v Šent-Peterskim predmestji Nr. 9vpervim nadstropji.