иго vin . st. э4 („jutro" xvi, st. zu a) Ljubljana, ponedeljek 16. septembra I955.V Cena 2 Din o^ittviiiaivo. t-juuijana," t\ narijeva t ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, ' 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSl dr. Baum-Erartnerja Ponedeljska izdaja „življenje in svet" UreamSLvo: t Ljubljana: Kna^jeva ulica 5. Telefob St. 3122, 3123. 3124. 3125 Ш 312Ä. Ponedeljska Irdaja »Jutra« izüajb vsaV ponedeljeK zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošt) prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cib dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Za obrambo narodnih meja Jubilejna skupščina Družbe sv« Cirila in Metoda je podala bilanc® §o letnega dela za zaščito ogroženih narodnih postojank Ljubljana, 15. septembra. jubilejna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je dopoldne polagala bilanco petdesetletnega dela te naše najstarejše in najuglednejše narodno obrambne organizacije, je bila od začetka do kraja ena sama prisrčna manifestacija iskrene privrženosti našemu narodu in njegovemu prospehu. V dvorani Trgovskega doma se je od blizu in daleč zbrala številna, pestra množica preizkušenih borcev za narodno istvar, med njimi lepo število v borbi osivelih veteranov in izredno mnogo mladine, kar najbolj zgovorno priča, da se delo CMD, ki je bilo porojeno iz potrebe po obrambi pred tujim nasiljem v dneh narodnega suženjstva, tudi v novih razmerah, v nacionalni državi vztrajno oživlja iz zmerom novih moči. Poleg delegatov, ki so zastopali armado po vsej naši zemlji razsejanih podružnic, so skupščini prisostvovali tudi načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik kot zastopnik bana in podbana, minister dr. Kramer in senator dr. Gre-gorin, narodna poslanca dr. Fux in Pre-koršek, rektor univerze kralja Aleksandra prof. dr. Samec, mestni župan ljubljanski dr. Ravnihar, ptujski župan Jer-še ter zastopnik celjskega župana magi-stratni direktor šubic, častna predsednica družbe dvorna dama ga. Tavčar-jieva, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik Zveze jugoslovanskih naprednih starešin prof. dr. Za-lokar, prof. Gorup za Jugoslovensko profesorsko društvo, docent dr. Bajič in prof. Jeran za Zvezo kulturnih društev iter Golež za mariborsko zvezo, številno odposlanstvo vseh petih sokolskih žup na ozemlju dravske banovine, predsednik Hubadove župe dr. Švigelj, predsednika odvetniške in notarske zbornice dr. Žirovnik, ki je obenem zastopal Glasbeno Matico, in dr. Kuhar, predsednik Branibora prof. Gorjanc, zastopmk Zveze jugoslovenskih emigrantskih društev prof. dr. Čermelj in za koroška društva dr. Fellaeher, ga. Maistrova, poleg zastopnikov in zastopnic številnih drugih narodnih, omladinskih in ženskih društev pa tudi številna deputacija naših narodnih delavskih društev Iz Nemčije, v kateri so bili predsednik Cen Talne zveze jugoslovenskih narodnih delavskih društev v Nemčiji Pavel Bolha z zveznim blagajnikom Šentjurcem in vodilni funkcijonarji posameznih krajevnih društev: šteh iz Osterfelda, Košir, Lončar in Lončarjeva iz Gladbecka, Kurentova iz Westerholda, Tepež iz Dorstna in Založnik iz Holdhausna. Ko je predsednik inž. Mačkovšek otvo-ril skupščino, ki je 46. po vrsti, ker so leta vojne ustavila javno delovanje, in v toplih besedah pozdravil zastopnike javnosti in odposlance podružnic, je poleg dragih posebej imenoval še družbe-nici Bevkovo iz Litije in Šentiurčevo iz Trbovelj, ki sta izpričali tolikšno zvestobo do družbe, da nista zamudili še nobene skupščine doslej. Zatem se je skupščina svečano oddolžila spominu onega težkeea oktobrskega dne, ki nam je ugrabil Viteškega kralja, našega največjega vojaka in Jugoslovena, obenem pa je z navdušenimi vzkliki pozdravila mladega kralja, ki mu je bila z zborovanja odposlana tudi vdanostna brzojavka. Ob izbruhu, posebno pa ob izidu svetovne vojne je ves naš narod spoznal, kako pravilno je CMD od vsega početka presojala naš položni. Pokazalo se je tudi, da nismo bili še povsod duhovno pripravljeni na vel" o dobo, ki je nastopila. V jugoslovensk' bloveniji je mnogo madežev odDadlo sicer samih od sebe, a vedno je še dosti dela za obrambno družbo. Na Kočevskem se n. pr. dogaja, da se mešani zakoni v največjem delu pokočevijo in da celo hiše, ki so bile pred petindvajsetimi leti zavedno slovenske, prihaja io v kočevski krog s potomci istih družin. Dobro tretjino svojih ožjih rojakov imamo izven jugosloven-ske državne meje, bodisi da so v emigraciji preko morja ali na evropski celini, bodisi kot avtohtono prebivalstvo na našem severu in zaoadu. V ogroženih delih našega etnografskega ozemlja ie na več mestih razbita deloma že meja našega očenaša in še globlje odrinjena naša aktivna meja prave narodne zavesti. Delokrog narodne obrambe se po voini zato ni več zmanjšal, marveč še silno povečal, obenem pa nastaja med potrebam! in možnostmi često nepremostljiva razlika. Na eni izmed vodstvenih sej je bilo obravnavanih prošenj in predlogov, ki so terjali za okrog četrt milijona Din podpor, družba pa je moela ustreči komaj z desetino tega zneska. V novih razmerah je CMD razširila svoj delokrog in postala iz šolske družbe splošna obrambna organizacija, katere namen je, seznanjati javnost s položajem in potrebami naših narodnos+no ogroženih rojakov, delati za njih kulturno in gospodarsko povzdigo ter vsestransko podnirati in pospeševati т>я-rodno prosveto. Na koncu je predsednik inž. Mačkovšek izrekel iskreno zahval vsem, ki so doslei stali družbi požrtvovalno ob strani, obenem na povab'l vs°. naj v prihodnje šeu podvoje dosedanje delo za narodno obrambo. Pozdravi in čestitke Sledila je vrsta pozdravnih naeovorov in čestitk, ki so jih izrekli družbi in m'e-nemu jubileju predsednik mestne občine dr. Ravnihar, predsednik Zveze naprednih .jugoslovenskih akademskih starešin' prof. dr. ZaTokar. zastopnik Sokolstva Tonja, nredsednik akademskega društva »Jadrana«, državni tož;lec dr. Fe-Hacber v imenu koroških društev. docent dr. Bajič v imenu ZKD, prof. dr. Čermelj za Zvezo jugoslovenskih emigrantskih združenj ter v imenu Jugoslovanskega profesorskega društva prof. Gorup. V obrambi naroda Pregled $0 letnega dela Nato je predsednik podal obsežen, izčrpen referat, ki je v nazornih obrisih predočil polstoletje razvoja in dela CMD. Jugosloveni mejimo na narodnostne celine nemškega in italijanskega naroda, je izvajal med drugim, samo s slovenskim ozemljem. Na stiku gerrnan-stva, romanstva in slovanstva so morale inastati borbe, ki so se mnogokrat odločevale proti nam. saj se je često zvezalo s silnejšim vse, da bi odkrušilo novih ozemelj od našega narodnega telesa. Borba je sicer neenaka, a ni bila zmerom zaman. Če pogledamo na naše pokrajine 50 let nazaj, vidimo poleg težjih tudi nekatere razveseljive momente. Na Goriškem in Tržaškem se naš narod živo udeistvuje, na bivšem Kranjskem prehajajo trške in mestne občine iz odpadniških v nacionalne roke in kmalu postanejo najboljše trdnjave našega narodnega upora. Na bivšem južnem Štajerskem se proces vrši često v nasprotnem smislu, iz političnih odpadnikov po trških in mestnih občinah nastajajo celo odpadniki v jezikovnem pogledu, germa-mizacija se tu nadaljuje nele na meji, temveč tudi v našem narodnem telesu. Še težja je bila situacija na Koroškem. Ta so upravne, sodne, šolske in avto- nomne oblasti očitni sovražniki slovenskega Korošca, tu izgublja naš živel j tudi na narodnostni meji sami in opasno se podaja ozemlje ob Gospe sveti, kjer se je še 1. 1414 pod vedrim nebom vršilo ustoličenje koroških vojvod v slovenskem jeziku in so morali celo Habs-buržani odgovarjati slovenski. Avstrijskemu nemštvu pa se je zdel ta proces še prepočasen, nastal je nemški Schul-čele rasti njegove ponemčevalnice. Že 1. 1882 je Schulverein ustanovil svojo prvo šolo na bivšem Kranjskem, na Maverlu nad Črnomljem. Leto nato je v Ljubljani otvoril ljudsko šolo, naslednje leto otroški vrtec. Bogate podpore so dobivale od njega nemške šole na Kočevskem, ki so bile obenem razna-rodovalnice premnogih naših otrok. Na Spodnjem štajerskem sta se pojavili schulvereinski šoli v Pekrah in v Sevnici. V istem času se je začela zajedati v naše narodno telo še italijanska »Pro Patria«, poznejša »Lega Nazionale«. V naši javnosti je zazvenel opomin: Osnuj-mo si družbo, katere namen bo, skrbeti za šolstvo ob narodnih mejah povsod, kjer preži naš narodni nasprotnik na našo mladino. Prve brazde v ledino Tako se je osnovala CMD, a nje delo se^do svetovne vojne ni moglo osredotočiti na izpostavljene in ogrožene тете, marveč je bilo obenem tudi budi toliko v širokih plasteh našega ljudstva. Delo CMD je moralo biti usmerjeno obenem ns. borbo proti provincialnim meiam, saj je bilo baš niih poudarjanje vedno nam v narodno škodo. Naša narodnostna meja je brez dvoma segala in sega do onih točk, kamor je segal naš očenaš ob začetku našega narodnega preporoda, vkljub temu pa je bilo še v naši narodni celini polno tujih celic, umetno vzgojevanih in podoiranih od tuie državne uprave in tujih napadalnih društev. Ob izbruhu svetovne vojne so samo na ozemlju današnje dravske b? nomine obstajale po'eg že omenjenih nasledile schulvereinske nostoianke: Vrč'ce, T,?_ ze, Ovčiak. Svetli r>otok. V^rd^Dri«?, Ko-čeve, Crčarice, š'ška.. Trž'x. Hrasfn?k, Laško, Rogatec, Rogaška S'atma. Poli-čane, Slov. Bistrica. Velenje, Vitanje. Pragersko. Liutomer, Sv. Lenart v Slov. goricah, Vuz^^ca. Št. T1 j v STov. goricah, p^čne posto^nke p^ še na Jesenicah, v štorah. na Polzeli m v Domžalah, vei;ka schuivereinsVa brezobrestna nosojila na so imele б">1е v Celju, Brežicah in Ormožu. Vs^Vdinia trenja *o vzbujala vtis, da ie omreženo vse naš° etnografsko ozemlie, kar je bilo tudi resmčno stremi ienje nasprotnih nam sil. Razumi iivo je tedai, da je CMD nastala kot odeovor na tako delovanje tujega in potuičeneera živi ja in da je pričela svoie delo kot šolska obrambna družba. Njeno delovno področje je obsegalo skoraj vse slovensko etnografsko ozemlje, kajti le mali kompleksi (Beneška Slovenija, Prekmurje) so se nahajali izven avstrijskih meja. Družba se je krepko lotila dela in je svojo prvo Dozornost obrnila na tržaške Slovence. V Trstu je njeno šolstvo raslo iz preprostega vrtca do več osnovnih šol, zlasti Pri Sv. Jakobu in v najbližji okolici, na Rocolu, na Greti, pri Sv. Ivanu, v škedniu in na Vrdeli. Pa tudi ostalo zaoadno mejo ie imela stalno pred očmi. O tem so pričali vrtci v De-vinu, Podsrori in Pevmi pri Gorici in osnovna šola z vrtcem v Krminu. Uspehi družbe so privabili na plan pospstri-mo Družbo sv. C'"1*» in M^oda za Istro, ustanovljeno i. 1893. — Mnogo svojih moči ie družba zastavila za ogroženo dravsko dolino. Od Vodič je vasi pri Beliaku, kier so oblasti preprečile postavitev šole, naj bi preko št. Jakoba v Požu bila tudi v VeHkovcu obrambna naša postoianka. Tu ie zraslo impo^ant-no nosi op ie za Ciril -Metodovo šcb v št. Ru-nertu. Proti vzhodu j° OMD ustvarila svoio poštoianko na Muti in vriec v Mariboru pa še'vrtec v Ormožu. Mo*-oia na ^ z^fa-^ti svo^e sile celo v osrčju, v področju Save. Treba, i« bilo vricev na Jesenicah, na Savi. v Trž'ču ?n Hrastniku, pa še v СеНц in Ocb°rju, obenem .ie postavila šolo v Rožnem Dolu in . pomagal a zp-raditi šolo v čeo-liah na robu Kočevskega. Posebno zad-nia leta pred izbruhom vojne so se razvijale stare in rasle nove postoianke: Sv. Marija Magdalena, Zgornia, Kolonja in Aquedotto v Trstu. Družbeni tajnik Gorup je nato pre-čital resolucijo, ki je bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Jubilejna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda ugotavlja na podlagi razprav o vseh važnih narodno-obrambnih vprašanjih, da so osnovna načela družbenega delovanja dosledna njeni 50 letni zvesti službi jugoslovenstvu na skrajnem se-verozapadu, službi, ki so ji posvetili najboljše sile najplemenitejšl možje in žene Slovenije. Družbeno delovanje sloni na edinstvu naroč i in države pod vodstvom narodne vkui uske hiše Karadjor-djevičev v spoznanja in veri, da edino to nudi poroštvo ne samo za svoboden in neomejen politični, kulturni, gospodarski in socialni razvoj Jugoslovenov v državi, nego tudi za lepšo bodočnost onih izven njenih meja. — Družba sv. Cirila in Metoda, prosta plemenskih, verskih, stanovskih in političnih veri, služi kot občenarodna organizacija samo interesom nacionalne celote, v kateri nas nič ne loči. Njena glavna naloga .je jačanje narodne zavesti v ogroženih delih našega naroda in stremi za tem, da s čuvanjem vseh pridobitev najbolj izpostavljenega slovenskega dela našega naroda prispeva svoj delež k jugoslovenski skupnosti kot vrhovnemu cilju vsega njenega stremljenja in delovanja. Izhajajoč iz teh osnov, je ves jugoslovenski narod, organiziran v svoji nacionalni državi, dolžan, da brani svoje etnične meje. Zavest te dolžnosti naj dobi močan izraz v širjenju družbene organizacije in delovanja na ves državni obseg. Za izpolnjevanje teh dolžnosti je potrebno poieg zasebne pobude in požrtvovalnosti tudi razumevanje in podpora državne uprave. Družba sv. Cirila in Metoda ugotavlja, da je treba s strani državnih in samoupravnih oblasti uporabljati na nacionalno ogroženi državni meji od splošnih različna merila pri izvajanju kulturne, gospodarske in socialne politike. Družba zahteva, da se mora v narodnostno mešanih predelih podrediti strankarsko politično življenje nacionalnim interesom. Ob svoji petdesetletnici čuti »Družba sv. Cirila in Metoda« dolžnost, da se zahvali vsem onim, ki so bodisi z velikimi dejanji ali pa s tihim in požrtvovalnim drobnim delom uresničevali njena stremljenja, V svesti si težkih nacionalnih problemov in s tem nujnosti na-rodno-obrambnega dela poriva skupščina ves jugoslovenski narod, da s svo jo požrtvovalnostjo dvigne Družbo sv. Cirila in Metoda do simbola naše nacionalne zavesti in moči. Njen poziv velja prvenstveno mladini, ki .ie živa narodna sila, idealna in nepomirljiva. Ona je organski vir novih sokov in osnova novih vzponov. Stoječ neomajno na braniku proti vsem zunanjim protivnikom našega naroda, odločno protestira tudi proti vsem onim, M v okviru državnih meja slabijo s svojimi osnovami in delom enotno obrambno in udarno silo našega naroda in države. Svojo moč in vero črpamo v trpljenju, iz katerega je vzniknila svoboda in v veliki žrtvi ne-pozab"»"i. Kralja Mučenika Aleksandra Oddolžitev mrtvim, spomin zgodovini Po kratkem premoru se je skupščina nadaljevala s poslovnim delom, ki ga je predsednik inž. Mačkovšek otvoril s spominom na oba živeča ustanovitelja družbe, častna člana monsignorja Toma Zupana, prvega prvomestnika CMD, ter senatorja Ivana Hribarja. Velezaslužni-ma prvoboriteljema je družba s skupščine poslala pozdrave z izrazi iskrene zahvale. Zatem se je predsednik spominjal med letom umrlih pokroviteljev, podpornikov in priiateljev. med katerimi so bili tudi višji sanitetni svetnik dr. Viktor Gregorič iz Novega mesta, sena+or Valentin Rožič, bivši vojni kura t Fran Bonač, kavarnar Fran Kra-peš, slikarica Avgusta šantlova, v planinah ponesrečena Mira Zupančičeva, uradnica uprave »Jutra«, trnovski župnik Ivan Vrhovnik, ki je bil ideini ustanovitelj dnižhe. Prvo darilo, prvi petak, ki sa je CMD prejela, je bil njegov, pa tudi pozneje ni opustil nobene prilike, da ne bi gmotno podprl svojo varovanko. Še b*k pred svoio smrtjo je družbi izročil 3.000 Djn. Poleg tega je bil župnik Vrhovnik ves čas na deiu kot odbornik, kot članka r, kot urednik družbenih publikacij. Ivanu Vrhovniku in ki je prinesel čistih 8.000 Din. Za prihodnje leto bo družba izdala jubilejni koledar v večji obliki in izbrani vsebini. Akademska podružnica je v Pragi priredila dobro usoelo narodno-obrambno razstavo. ^Družba je izdatno podpirala obmejne šole s šolskimi knjigami jn je za siromašne otroke na meji prirejala bogate božičnice. Skribela je za knjižnice, ljudske odre in povsod podpirala narodno kulturne težnje. Razen nove podružnice v Beogradu so prirasle še podružnice Sladki vrh, Tržič in Brežice. Blagajniško poročilo Blagajnik ravnatelj dr. Kersnik je v svojem poročilu navajal zanimive številke, ki pričajo, da družba vkljub poostreni gospodarski, zlasti denarni krizi s svojim žilavim delom zmaguje naloge, ki jih ji usoda naroda zastavlja. Dohodki za upravno leto 1934. izkazujejo 644.370 Din, kar pomeni sicer viden padec nasproti predlanskemu letu. razveseljivo pa je obenem, da tvorijo med prejemki pretežni delež prisnevki podružnic. V preteklem letu so aktivno sodelovale 103 podružnice. Celotno premoženje je ob koncu lanskega leta znašalo nekaj manj ko 3 milijone Din, kar pomeni nasproti predlanskemu stanju okrog 139.000 Din prirastka. Za sklep: optimizem in vera Vsa poročila so bila sprejeta brez debate, nato pa je skupščina soglasno odobrila razrešnico, ki jo je v imenu nadzornega odbora predlagal župan dr. Ravnihar. Predsednik inž. Mačkovšek je na kratko poročal še o izpremembi pravil, ki jih je po nalogu zadnje skunščine pripravilo vodstvo družbe. Pri volitvah, ki so sledile, so bili soglasno vnovič izvoljeni vsi člani odbora, ki jim je po žrebu potekla funkcijska doba, prav tako pa tudi vsi dosedanji člani nadzorstva in razsodišča. Ko je bil sprejet še proračun za novo poslovno leto, se je pri slučajnostih oglasil k besedi delegat Rešek z Dola pri Hrastniku, ki ima eno najstarejših podružnic (iz leta 1896). SporočH je skupščini pozdrave ravnatelja Gnusa, ki je bil med' njenimi ustanovitelji, in je у n jegovem imenu izročil odboru najstarejši nabiralnik CMD, ki ga je družba imela. Z nabiralnikom je obenem izročil 600 Din, od katerih je 400 daroval ravnatelj Gnus kot pokro-viteljnino za svoje pokojne starše in zase, po 100 pa sta prispevala podružnica in njen predsednik Babič. Tako velikodušen primer pravega ciril-metodarske-ga dela je bil med zborovalci predmet viharnega navdušenja in dragoceni, častitljivi nabiralnik z Dola je precej poro-mal po dvorani, da nabere med delegati še nekaj darov. Sredi takšnega, iz pravega narodno-obrambnega ognja porojenega razpoloženja je predsednik še sporočil, da je tudi senat poklonil družbi 5.000 Din in je pod naiboli optimističnimi perspektivami zaključil zborovanje. Brzoiavne in pismene čestitke so skupščini poslali tudi hrastniška Narodna odbrana, slovenski trgovci ki prav danes zboruieio v T.intomeru, in narodni poslanec Rajko Türk. vsem ostalim umrlim soborcem so zborovalci v grenki bolečini zaklicali: Slava! V pregnantnem poročilu je nato predsednik orisal položaj, ki ga preživljajo naši rojaki onstran Karavank in onstran Snežnika. O zanimivem, pregledno zbranem gradivu bomo še poročali. Tajnik Gorup je podal obsežen, podroben historiat razvoja CMD od prve seje posvetovalnega odbora, ki se i» vršila o božiču letal884.. pa do danes, m je med drugim izrekel prav toplo zahvalo nacionalnemu tisku, zlasti »Jutru«, ki je stalo prizadevanjem CMD zmerom ob strani. Ko je navajal težke razmere, v katerih se še danes bne naš živelj na severu, je obenem sporočil, da bo družba še letos imela svojo novo šolo v Gradišču, tik ob meii. pod streho. V šolo bo družba investirala okro? 350.000 Din. V Prekmuriu je treba so'skemu vprašanju posvetiti naivečjo pozornost. Madžari so v zadniih letih zerad'li tik ob meii več novih šolskih oos^orvi. nase oblasti Pa bodo morale še skrili, da bodo naše šole imele dovolj učilnic, učil in potrebnih učnih knjig. Mnogo dela, malo podpor Na koncu je tajnik podal še podrobno poročilo o delu v zaključenem poslovnem letu. ki je rodilo nekaj lepih uspehov. Družba je vsem občinam, ki jih je blizu 400 v banovini, razposlala prošnjo, naj bi v svoje redne proračune vnesle stalne podpore za CMD, odzvalo pa se jih je samo 17 z Liubljano na čelu, ki je voti-rala 20.000 Din. Mariborska in celjska občina sta poklonili vsaka po 1.000 Din, vseh ostalih 14 pa skupaj 1.345 Din, kar je vsekakor precej skromen znesek. Banska uprava je kniižno akciio CMD podprla z darilom 20.000 Din, nekaj velikodušnih podpornikov pa je naš*a tudi v požrtvov?"/ ih. resnično nacionalno zavednih poedincih. Tako ie prof. Niko4j Žagar iz Maribora volil družbi večjo vsoto, ki ie po odbitku pristojbin dala čistih 40.000 Din, Josipina Blumauer-jeva pa 3.000 Din. Glasbena Matica je v korist dražbe priredila v marca koncert, Predsednik vlade na Bledu Beograd, 15. septembra, p. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je odpotoval na Bled. Zborovanje združene opozicije v Nišu Niš, 15. septembra, р. V Nišu je bil danes dobro uspel shod združene opozicije, na katerem je govoril beograjski univerzitetni profesor dr. Boža Markovič ,ki poudarjal, da je sprejela združena opozicija kot svoje glavno načelo obrambo de-mokratizma, ker brez demokracije ne more biti napredka niti na gospodarskem niti na finančnem in niti na kulturnem področju. Za 6. oktobra je sklican v Sabcu velik shod združene opozicije, na katerem bosta govorila Ljuba Davidovič in Joca Jo-vanovč, govore pa tudi, da bo prišel nanj dr. VtodVo Maček. Shod Jtt£ssfovenske narodne stranke v Beogradu Beograd, 15. septembra, p. Danes je bil v Beogradu velik shod Jugoslovenske narodne stranke, ki ee ga )e udeležilo nad 15.000 ljudi. Vodja stranke dr. Hodžera in mnogi njegovi pristali so prišli na shod v modrih srajcah ter eo se pozdravljali z dviganjem rok. Glavni govornik je bil dr. Hodžera, ki je v svojem govoru navedel zahteve Jugoslovenske narodne stranke. Govoril je tudi odvetnik dr. Ivan Poto-kar iz Kamnika. Nova stranka T 15- septembra. AA. Profesor Jame Vehbor in odvetnik Acinovič Milan iz Beograda sta izročila notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu prijavo s progra-mom in pravili politične stranke z imenom »Jugoslovenski narodni pokret-Zbor« s prošnjo, da ee dovoli ustanovitev te есгвшвђ. Odmev Mussolinijevih izjav Vojna med Italijo ln Abeslnl]o se zdi neizogibna in se z*to pričakuje italijanski Izstop iz Društva narodov Rim, 15. septembra. AA. Energično stališče, ki ga je italijansko časopisje zavzelo napram Društvu narodov podčrtava tudi komunike o zadnji seji italijanske vlade. Med drugim je italijanska vlada razpravljala tudi o okoliščinah, ki bi mogle Italijo prisiliti, da zapusti ženevsko ustanovo, ki sprejema enkrat takšne, drugič zopet drugačne sklepe »Tribuna« priobčuje članek senatorja Davancattija, ki pravi, da Društvo narodov ni omejilo italijansko-abesinskega spora in da je postalo orodje angleške politike. Italija sme zaradi tega gledati na vse, kar sedaj delajo v Ženevi, kot na negacijo evropskega duha, iz katerega edino more Društvo narodov črpati svojo silo in moč. Italijansko časopisje komentira med drugim tudi odstavek poročila o seji ministrskega sveta, ki govori o agitaciji afriških domačinov v drugih državah proti Italiji. Kakor poročajo listi gre za domačine iz Libije, ki so po zavzetju Džarabuda, svetega mesta Senusov, pobegnili v Egipt in ki se na poziv italijanske oblaisti niso hoteli vrniti. Te skupine Senusov so odšle v Egipt s svojim orožjem in italijanski iisti pravijo, da jih tamkaj niso razorožili. Mussalini je sklical prihodnjo sejo italijanske vlade za §j-edo. Politični krogi pravijo, da bodo tia njej sklepali o podrobnih ukrepih vojno-gospodarsikega značaja. V načelu so o teh ukrepih sklepali že v Bol-canu. Francoski pesimizem Pariz, 15. septembra. AA. Poročilo o včerajšnji seji italijanske vlade je sprejelo francosko časopisje s presenečenjem in z nemirom. Francoska javnost je sedaj prepričana, da so Italijani sklenili iti do konca. »Echo de Paris« piše v pesimističnem član k a med drugim: Iz tega sledi, da je razstanek med Iia-lijo in Društvom narodov samo vprašanje dnevov. Ali se bodo sedaj stvari razvijale tako, da bodo prisilile DN k na-1 stopu proti Rimu? še pred dnevi smo smatrali, da se je Rim pomiri! z Ženevo. Kako strašno razočaranje! »Petit Parisien« pravi: Odstavek italijanskega poročila, »da so razpravljali o pogojih, pod katerimi naj Italija ostane v Društvu narodov«, je povzročil v Ženevi brezkončne komentarje. Vsi se vprašujejo, ali naj te besede pomenijo bližnji izstop Italije iz Društva narodov. Krožili so celo glasovi, da je Italija že izstopila. Osebe, ki se smatrajo vedno za dobro poučene, trdijo, da bo Italija izstopila iz Društva narodov v torek. Društvo narodov mora sedaj v zadnjem hipu še enkrat premisliti, kaj naj stori, da ne izgubi še ene velike sile. »Journal«: vprašuje, ali gre za resen sklep Italije ali pa samo za spretno potezo, ki naj omogoči čim večji uspeh. Ce gre ~a poslednje, potem je treba reči, da ta nastop ni pretirano spreten, ker je povzročil samo poostritev angleškega stališča. Glavno glasilo socialistov pravi, da so snoči v Ženevi pričakovali, da bo Italija do torka prijavila svoj izstop iz Društva narodov. List je mnenja, da je treba ta izstop sprejeti hladnokrvno k znanju. Tudi druga glasila skrajne levice so mnenja, da je izstop Italije iz Društva narodov neubranljiv. Anglija bo vztrajala na sankcijah London, 15. septembra. AA. Poročilo o seji italijanskega ministrskega sveta so v Londonu sprejeli z največjim mirom in ni nikogar presenetilo. Anglija iskreno podpira prizadevanja petčllamskega odbora za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora, vendar je bila glede izida takega prizadevanja vedno skeptična. V Londonu smatrajo poučeni krogi že dalje časa izjave Italije щ njene priprave za diplomatsko izsiljevanje, toda sedaj pričenjajo verovati v možnost krvavega spopada v Abesiniji. Navzlic temu so vladni krogi zaradi soglasja, ki obstoja med Hoarejem in Lava-lom o kolektivni varnosti v okvirju Društva narodov mnenja, da je treba položaj motriti s hladno krvjo. Tu si istočasno ne prikrivajo dejstva, da misli poročilo o seji italijanskega sveta v odstavku, ki govori o možnosti izstopa Italije iz Društva narodov, na sankcije. T.a možnost ne bo zadržavala Velike Britanije, da ne bi v danem položaju zahtevala izvedbo čl. 16. pakta o Društvu narodov. Tu še vedno upajo, da. bo trezni prev-darek sam povedal Italiji, kaj lahko, pridobi in izgubi, če zapusti Ženevo. Predlogi odbora petih Ženeva, 15. septembra. AA. Petčlanski odbor bo jutri sestavil predloge, ki jih namerava izročiti svetu Društva narodov.-Govori se, da bo' elaborat petčlanskega odbora predlagal mednarodno pomoč Abesiniji, Italija pa naj bi dobila mandat, da sama da to pomoč v imenu Društva narodov. Ni izključeno, da bo abesinski cesar zavzel proti temu stališču, ki bo ustvarilo nove težkoče. Nevtralnost Nemčije Berlin, 15. septembra AA. »Diplomatska korespondenca piše očividno pod vplivom z uradne strani: Ssdanja Nemčija ni voljna in ni v stanju kakorkoli vplivati na zboljšanje položaja v Evropi v tem ali drugem smislu, ker se je docela posvetila obnovi Nemčije same in miroljubnemu sodelovanju s svojimi sosedi- Varnostni ukrepi egiptske vlade Kairo, 15. septembra. AA. Predsednik egiptske vlade, je izjavil: Z angleškim admiralom Forbesom sem razpravljal o zaščiti Egipta za primer oboroženega spopada med Italijo in Abesini-jo. Angleški admiral je med razgovorom izjavil, da je angleška vlada pripravljena izdati vse potrebne varnostne ukrepe, ki bi jih zahtevala varnost Egipta v tej even-tualnosti. Po uradno še ne potrjeni vesti je egipt-ska vlada naročila svojemu konzulu v Addis-Abebi, naj odstrani iz Abesinije vse egiptske državljane. Edini egipski državljan, ki bo lahko ostal v Abesiniji, je odposlanec koptskega patrijarha, ki mora po starem, običaju spremljati abesinskega cesarja na bojišče. Obrambne priprave v Abesiniji Addis-Abeba, 15. septembra. AA. Govor predsednika francoske vlade Lavala je napravil na abesinske državnike in samega abesinskega cesarja odličen vtis, vendar pa ni mogel ublažiti pesimističriega razpoloženja v Addis-Abebi, kjer pravijo, da gre samo še za dan, ko bo Italija začela sovražnosti. Tujci, ki žive v Addis-Abebi, grade pred svojimi hišami skrivališča pred letalskimi napadi, svoje rodbine pa pošiljajo v Džibuti ali v Evropo. Domači živelj. ki je prejšnji teden kazal znake malodušja, je zopet postal izredno borben, ko je videl, da se grade okopi in da prebivalstvo ne bo prepuščeno svoji usodi. Mobilizacija ie delna, vlada ima neprestano konference Raz Mihajlo je odpotoval v Ogaden, da prevzame poveljstvo nad tamkaj zbrano vojsko. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 15. septembra. Prav lepa in topla je bila današnja druga septembrska nedelja. Zato ni čudno da so biOe na eporedо morala zagovarjati, ker je skrivaj prišla preko meje. Spomenik Franu Buliču Zagreb, 15. septembra Ob ogromni udeležbi občinstva so dopoldne na zelo svečan način odkrili spomenik slavnemu hrvatskemu arheologu donu Franu Buliču, ki je umrl 30. julija 1934 na zagrebški kliniki. Njegova znanstvena dela so znana po vsem svetu. Don Bulič js bil častni član Jugoslovenske akademije znanosti, častni doktor zagrebške univerze, pravi član arheoloških društev v Petrogra-du, Bruslju. Rimu, Pragi. Dunaju, Bukarešti, Varšavi in Sofiji. Po rodu je bil iz Splita, kjer se je rodil L 1846. Študiral je na Du- naju. Pozneje je bil sreski šolski nadzornik v Zadru in je biil L 1896. upokojen kot gimnazijski ravnatelj. Buličev spomenik stoji pred knjižnico zagrebškega vseučilišča Akcijo za postavitev spomenika največjemu jugoslovenskemu arheologu je vodilo društvo Hrvatska žena. Zagreb je prvo mesto v naši državi, ki ee je oddolžilo velikemu dalmatinskemu učenjaku s spomenikom. Občinski uslužbenci so zborovali Ljubljana, 15. septembra. Včeraj in danes se je vršilo v Ljubljani zborovanje Zveze organizacij uslužbencev mestnih in vaških občin. Prvi delegati so prispeli snoči in je zvečer bila predkonfe-renca zveznega predsedstva v pisarni roa-gistratnega direktorja g. Jančigaja. Po seji pa je bil prijateljski sestanek pri Slanucu. Uro prej je bil na magistratu sestanek občinskih stražnikov iz dravske banovine. Danes se je vršila plenarna skupščina de-legetov vseh organizacij kraljevine Jugoslavije v sejni dvorani mestnega magistrata. Gostom na čast je z magistrata vihrala tro-bojnica. Poleg številnih delegatov iz dravske banovine se je plenarne skupščine udeležilo 80 zastopnikov iz drugih banovin. Zborovalce je pozdravil predsednik zveze g. Maroševič iz Zagreba in na njegov predlog so bile odposlane vdanostne orzo-iavke Nj Vel. kralju Petru II. in Nj. is. knezu namestniku Pavlu, pozdravne pa ministrskemu predsedniku g. dr. -Stojadinoviču, notranjemu ministru g. dr. Korošcu in finančnemu ministru g. Letici. Zbor je nato prisrčno pozdravil župan g. dr. Ravnihar. Glavni tajnik g. Horvatič iz Zagreba je obširno poročal o delu zveze, a direktor Jančigaj je referiral o izpremembah zakona o mestih. Beograjski delegat g. Slobodan Vidakovič je naposled prečital obširno resolucijo zveze, ki šteje бО-ОСО samoupravnih uslužbencev v naši državi. Resolucijo, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem, objavimo v izvlečku v eni izmed prihodnjih številk. ^ 7 ... Popoldne se je sestala posebna komisija, ki je sestavila predloge za izpremembo uredb občinskih uslužbencev. Zborovanje je trajalo pozno v večer. Dela na Kavranu Kamnik, v septembru. Za naraščajoči avtomobilski promet je bil na cesti ki veže Kamnik z Motnikom m Vranskim preko Tuhinske doline, najnevarnejši klanec na Kavranu. Cesta se tod v precejšnji strmini dviguje in potem v dveh ostrih serpentinah spušča v dolino. \ ec nesreč je že davno opozarjalo na preložitev ceste, mogoče pa je bilo šele letos spomladi pričeti z delom. Vsi stroški so bili prora-čunani na 200-000 Diu, razdeljeni pa so bili na dve leti Letos so znižali klanec za 1 meter In preložili cesto tako, da obide obe serpentini m se v lahkem loku položno spušča v dolino Napravili so visok nasip, za kar'so navozili nad 3.000 kubičnih metrov zemlje iz odkopa, ki so ga napravili pn znižanju klanca. Vrh Kavrana je iz mehke-ga in krhkega laporja, ki se ob dežju kruli in ruši na cesto. Zaradi tega bodo morali zgraditi še močne obrambne škarpe. Za izvršena dela je bilo letos iz raznih virov nakazanih in tudi porabljenih 90.000 Din Prihodnje leto bodo vrh klanca znižali še za 18 m, zgradili obrambne škarpe in z nasipom zmanjšali vzpon ceste s kamniške strani Tudi v sedanjem stanju je Kavran ze prav lahko prehoden in ne tvori več nobene nevarnosti za avtomobilski promet. Vozniki ne potrebujejo več pripreg pn prevozu težkih tovorov. Z ureditvijo klanca na Kavranu je cesta po Tuhinjski dolini urejena in spada zdaj med naše najboljše ceste. V prihodnjih letih bo treba samo še dva lesena mostova nadomestiti z železobetonskima. Zlasti velja to za most na Vrhpolje, ki je že star щ ga le še s težavo vzdržujejo. Ta most pride na vrsto menda že prihodnje leto. Samomor Ljubljana, 14. septembra V hiši posestnika Ivana Kosa v Mali Za-dobrovi, občina Devica Marija v Polju, so danes položili na mrtvaški oder domačega sina, 83 letnega Franceta, ki sije včeraj v hipni duševni zmedenosti končal življenje. France je bil precej neuravnovešen fant in menda njegova pamet tudi ni bila popolnoma v redu. že večkrat je domačim dejal, da bo skočil v vodo aii si bo ^ра kupil samokres, ker je sit življenja Včeraj opoldne je prišel po trdem delu domov in sedel je v vežo. Oče Ivan je sedel v kuhinji in kar na lepem sta se začela prerekati. Po kratkem besedičenju je France nenadoma potegnil iz žepa stekleničko lizola in napravil iz nje več krepkih po-žirkov. Prav tedaj je stopila iz hleva Francetova mati in ko jo je fant zagledal, je dejal: »Lizol sem pil. Kar hitro pojdite po gospoda!« Še predno mu je pa presenečena mati odgovorila, Se je pognal na kolo in se naglo odpelial proti Savi. Peljal se je samo kakih 30o" metrov, nato se je zgrudil. Li-zol je pričel učinkovati. Nesrečnega mladeniča so našli otroci s krvavečo peno na ustih in obvestili bližnje vaščane, ki so fanta naglo prenesli na očetov dom. Oče ji Franceta naložil na voz in ga prpeljal v ljubljansko bolnico, kjer pa nesrečnežu niso mogli več pomagati. Po hudem trpljenju je France podlegel zastrupijenju. Truplo so preneseli v prosekturo splošne bolnice, odtod pa danes na dom Ko. sovih v Malo Zadobrovo. Za pokojnim žalujejo poleg staršev dva brata in sestra» Nov prehod preko bolgarske meje Kriva Palanka, 15. septembra, р. V bližini Krive Palanke so danes slovesno otvowti nov prehod preko jugcslovensko-bo Iga reke meje. Na obeh straneh meje je prisostvovala otvoritvi velika množica ljudstva. Po službi božji je otvoril mejo bolgarsk/. polkovnik Kazakov ki je končal svoj govor z vzklikom našemu in bolgarskemu kralju. Pri tem je bod-gareika vojaška godba odsvirala bolgarsko in jugoslovensko himno. Povratek dr. Spalajkoviča Beograd, 15. eeptembra. p. Bivši Jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalaj-kovjč se je vrnr'1 e svojo soprogo ▼ Beo-I grad. Prispel je iz Pariza z avtomobilom. Zahteve Invalidov Beograd, 15. septembra, р. V hotelu »Sdavija« je Wo danes dobro obiskano zborovanje kluba invalidov. Po daljš'. razpravi so sprejeli resolucijo, v kater»! zahtevajo, naj se vrnejo invalidom pridobljene pravice, doloÄ minimum inva. lidske nesposobnosti na 20 r*tetotkov, uvede obvezna zaposlitev Invalidov ter poveča invalidnina, ^ U i Zopet plavalna zmaga Ljubljane Ljubljanska plavalna reprezentanca je včeraj z 73 s 52 točkami prelagala celovške zastopnike — Štirje novi jugoslovenski rekordi Včerajšnja Medmestna plavalna tekma raed Ljubljani! in Celovcem, ki ie imela značaj meddržavne prireditve večjega stila, ie končala 3. precej visoko zmago domačinov, ki so nadvladah goste z 72 • 52 točkam. Kljub pozni sezoni in deloma hladnemu vrerr,eou se je nabralo v kopališču Ilirije prav iepo število gledalcev Simpatični gostje so bili prisrčno [»ozdravljeni in jim je Schell v imenu domačinov poklonil lep spomin na Ljubljano: umetniški album slik g Cveta šviglja. Za pozdrave se je zahvalil vodja njihove ekipe g. ing. Posseggor. Med renrezenlanti Celovca je manjkal njihov odlični skakač Kari Steiner, ki se je kratko pred odhodom poškodoval pri treningu. Tekmovanje je poteklo v lepem redu in trez večjih zamud. Gostje so našim čestitali na zmagi in jih povabili.1""da drugo leto vrnejo obisk za njihov letošnji prvi poset pri nas. Splošno so napravili simpatičen vtis, so pa tudi sami zadovoljni z viisi. ki jih odnašajo domov iz Ljubljane. Tekmovanje se je vršilo od 11. do 13. in od 15. do 18 Po medsebojnem dogovoru so se štele točke: I. mesto 5, drugo 3, tretje 2' in četrto 1 točko. Za vsako mesto sta nastopala po 2 tekmovalca odnosno tekmovalki. 200 m prosto gospodje; 1. Wilfan (L) 2:24.2. Wilfan ie hvala bogu vendarle plaval v predpisanem trikoju, zato bo doseženi odlični čas in novi rekord priznan. 2 Zobberniag Günther (C) 2:31.1 3 Cerer (L) 2:35.2. 4 Dornkasch (C) 2:39.2. Točke: L 7, C 4. 100 m prsno dame: 1 Gasser (C) 1:412, 2. Fine (L) 1:43.2. 3. Binder (L) 1:43 S, 4. Possegger (C) 1:44 4. Točka je končala brez posebnega presenečenja. Skupno stanje L 12, C 10. 100 m prosto dame: 1. Grošel (L) 1:18.2, 2. Čebul (C) 1:25.4. 3. Šiška (L) 1:27.4, 4. Dolenc (C) 1:28 6 Točke: L 19, C 14 100 m hrbtno gospodje: 1 Wilfan (L) 1:16.1! 2. Schell (L> 1:17.3, 3. Zobbernigg G. (C) 1:27.8, 4. Skarka (C) 1:3t. Wilfan m Schell sta plavala pod trennutno obstoječim rekordom. Ker pa je dosegel Cigaaovič (Jug) na tekmi v Parizu pred kratkim c-lo 1:14.2 bo bržkone priznan njegov čas kot rekord. Točke: L 27, C 17. Za odmore med točkami dvoboja so uvrstili propagandne skoke z deske, resne in šaljive, ki so jih mešano izvajali naši in celovški skakati in tekmovalke. Poleg tega so plavali še: junior ji 50 m prosto: 1. Fuss (C) 29.7, 2. Ziža (ID 30.1, -3. Banko (II) 30.3. Dopoldanske tekme je zaključila propagandna vvaterpolo tekma Ilirija : KSV 7:2 (1:0). Dobro je sodil g. Kramaršic. Največ golov je dal Fux. Popoldanski program je dal naslednje uspehe: 200 ni prosto gospodj?: 1 Zobbernigg Günther (С) 3:00.4, 2 Cerer (L) 3:02 b-, 3. Zobbernigg Rudi (С) 3:03.3, 4. Hribar (L) 3"09,2. Cererjev čas je nov rekord. Ker je plaval v predpisanem - trikoju bo prizuan. ^očke: L "31, C 24. Sledili so skoki s 3 m deske za dvoboj. Damski skoki; 1 Mayerhofer (C) 63.52, 2. Alber (C) (>0.74. 3 Paumgarten VL) 43.48, 4 Kržan (L) 4312. Točke: L 34, C 32, Edino po tej točki so se gostje vidneje približali našim; sicer pa je ves čas vodila Ljubljana. Skoki gospodov: 1.: Ziherl (L) 142.92. 2. Kordelič. (L) 140.62. 3. Zobbernigg Georg (C) 118 60. Тоске L 42, C 34 Pri obveznih je zmagal Ziherl, poljubne pa mu ie odnesel Kordelič. . Damska štafeta 3 x 100 ni mešano; 1 Ljubljana (Fine. Bradač. Grošel) 4:41.2, 2. Celovec (Gasser. Dornkasch, Čebul) 5:05.1. Nekateri vmesni časi so bili prav dobri. Točke: L 52, C 40. Štafete in xvaterpolo so štele dvojno. Štafeta 4 x M0 prosto gospodje; 1. Ljubljana (Cerer. Fux. Ziherl. Wilfan) 4:27.4! (nov. ju g osi o v rekord). 2. Celovec (Dornkasch. Fuss. Watzke, Zobbernigg) 4:41. Točke: L 62, C 46. . Zanimivo in napeto tekmovanje za dvoboj je zaključila vaterpolo tekma Ljubljana : Celovec 8:2 (5:1). Moštvi sta nastopili v naslednjih po* stavah:^,. г .--, чк«.«' s» .. ^..... -_. Gostje: Knobloch. Lidl. Zobbernigg Gth. in Rudi. Aubel. Watzke Kurt in Vili. Domačini: Linhart. Jamnik, Vrankar, Fux, Jesih, Wilfan, Čuden. Sodil je dobro g. Kuljiš. Fux j'e ponovno na debelo zabijal gole. Končno stanje dvoboja je tako 72 : 52 za Ljubljano. Za zaključek sezone je moralni izkupiček 4 novih jugosl. rekordov zelo dober. prireditelji so pa upamo tudi gmotno prišli na svoje. rugi razred ln juniorjl Včerajšnji rezultati v II. razredu in v prvenstvu naših najmlajših V nogometnem prvenstvu II. Tazreda in juniorskih moštev ljubljanskih klubov so bili včeraj doseženi naslednji rezultati,: II. razred: Slovan : Jadran 3:0 (10). Grafika : Mars 1:0 (10). Reka : Svoboda 1:0 (0:0?. Juniorji; Slavi ja : Jadran 1:0 (0.0). Mars : Ilirija 8:0 (3:0). Hermes : Mladika 2:2 (11). Svoboda : Korotan 3:2 (1:1). Primorje : Reka 3:0 (2:0). Kako je bilo pred 8 dnevi Počitnice so za nami, v nogometu se jC c#,rat začel zopet z novo paro. Otvorili 9j juniorji, sledil jim je ljubljanski drugi razred s svojimi dogodki. Cas je že, da se pio tolikem odmoru razgledamo malo vsaj po domačih dogodkih. Na dolgu smo pravzaprav še s sklepnim pregledom o dogodkih v drugem razredu. Ce bi se hoteli s par besedami ozreti po sklepnih dogodkih v tem izredno zanimivem in do konca napetem tekmovanju, bi bilo še povedati, da je Slovan v svoji zadnji tekmi nekoliko razočaral proti Mladiki, ki ji je moral z 2 : 2 prepustiti točko, s čimer je obenem zaostal na petem mestu. Grafika pa je s 6 : 0 preprečila Korotanu dvig na sedmo mesto, sama pa se je gladko ločila od četrtega. Končno Sitanje v drugem razredu je bilo tako: Ыо<*а 18 13 3 2 53:25 29 Reka 18 13 1 4 67:22 27 Grafika 18 11 3 4 64:25 25 Mars 18 10 2 6 48:20 22 Slovan 18- 9 4 5 45:28 22 Jadran 18 9 1 8 41:30 19 Svoboda 18 6 1 11 33:52 13 Korotan 18 4 3 11 27:53 11 Mladika 18 4 1 13 22:71 9 Slavija 18 1 1 16 14:90 3 Poslednja podsavezna skupščina, je stala pred nalogo, da . reorganizira podsave-zr.o prvenstveno tekmovanje, pa je itied drugim skrčila ljubljanski drugi razred na оч-m klubov, s tem, da ie Mladiko in Slavijo priključila novoustvarjenemu tretjemu razredu V novi sezoni tekmuje torej v ljubljanskem drugem razredu samo osem k!ubov. moči bodo še bolj izenačene, vse tekmovanje bo predvidoma prav zaradi teg-- še bolj napeto. Prvo kolo je srečno pod streho, dalo j* rezultate: Jadran—Korotan 5 :0, Slovan—Grafika 0 : 0, Mars—Reka 2 : 1, Slcga—Svoboda 2 : 0. V prvih praskah so trije rezultati precej tesni, samo ;den diši, morda, po bodoči razvrstitvi у ta- blici. Zaenkrat je po prvem kolu stanje: Jadran 1 1 0 0 5:0 2 Sloga 1 1 0 „ 2:0 2 Marš 1 1 0 0 2:1 2 Grafika 1 0 10 0:0 1 Slovan * 10 10 0:0 1 Reka 1 0 0 1 1:2 0 Svoboda 1 0 0 1 0:2 0 Korotan 1. 0 0, 1 0:5 0 Prihodnje kolo, ki je zaradi Korotanove proslave malo skrčeno, bo prineslo že prvo prerivanje; ла. sporedu so pari: Slovan —Jadran, Grafika—Mars, Reka—Svoboda Tekmovanje drobiža JXS je odredil, da morajo podsavezi organizirati tudi prvenstveno tekmovanje pomladka. V Ljubljani so v treh nedeljah odigrali dve koli, ki sta odkrili razveseljiv pojav, da so sc prav takozvani mati klubi, ki tekmujejo prostovoljno, na to tekmovanje bolj pripravili od prvorazrednih, ki morajo po savezni naredbi tekmovati po dolžnosti. V to tekmovanje se _>e prijavila sedem mladinskih moštev ljubljanskih drugorazrednih klubov, ki tvorijo skupno s tremi prvorazrednimi po-miadki (Primorje, Ilirija, Hermes) številčno najmočnejšo tekmovalno skupino v podsavezü; Vprašanje je le, če bo ta dro-b;ž vzdržal tako dolgotrajno konkurenco. Juniorji imajo deset odigranih tekem, vsako noštvo po dve, razen Primorja, ki ima že tri pod streho, in Jadrana, ki je moral eno ^nedeljo pavzirati. Mali klubi tekmujejo res z juniorji, Hermess n. pr. pa zgubi obe tekmi z 0 : X kei je nastopil s »starejšimi« känoni, Ilirija pride na isti način ob dve točki.' Ali ne bi kazalo, da tudi takozvani »veliki« klubi posvetijo malo več pozornosti naraščaju, in da ne čakajo samo, da jim zraste na tujih poljih, kamor je ob ugodnem trenotku tako lahko iti in pobrati, kar so drugi pridelali! S te - strani ima savezna odredba precejšnjo vzgojno vrednost! V dosedanjih medsebojnih pomenkih je drobiž , ustvaril tako stanje: Mars Primorje Korotan Reka Mladika Slavija Svoboda Ilirija Jadran Hermes 2 2 0 0 8:1 3 2 0 1 10:3 2 2 0 0 6:2 2 110 2 10 1 2 10 1 2 0 1 1 2 0 0 2 10 0 1 2 0 0 2 5:2 3:3 3:4 2:8 1 1:8 0 0:1 0 0:6 0 V tem pregledu so že upcštevani prej omenjeni-rezultati 3 : 0 p. f, ker nima smisla, da bi po tablici vlačili nereelne rezultate, ki itak oficielno ne bodo zabeleženi. ^ Skušali bomo tudi to sezono slediti dogodkom v drugem razredu, nekoliko pozornosti pa bomo posvetili tudi drobižu. Le eno bi želeli v začetku podčrtati: ~aj bosta obe tekmovanji, drugorazredno enako kot Juniorsko, ree viteški, na gotjvi športni višini, brez incidentov, da se bo vzgojila v Ljubljani nova športna generacija; ki bodi starejši kos ne samo po znanju, temveč naj jo tudi v sportno-mo-ralnem pogledu po možnosti prekosi. S tem bodo »mali« nogometnemu športu pri nas napravili veliko uslugo. O. C. Ostale nogometne tekme Celje: SK Celje : ZSK Hermes 2Л (2:0) Prva podsavezna prvenstvena tekma jesenske sezone. Zmaga Celja tesna, ali zaslužena. Moštvo Celja je nastopilo v nekoliko drugi postavi kot spomladi. Moštvu pa se že sedaj pozna, da ima dobrega trenerja Gostje so bili tehnično dobri, v kombinacijah pa se niso posebno izkazali. Gole so zabili za Celje Presinger in avtogol Her-mesa, za Ljubljančane Derenda. Sodil ie g. Cimperman precej površno. V predtekmi je komb. mladina Celja premagala vojaški team 39. pp. z 2:0 (1:0). Beograd: Bask : Jugoslavija 2:1 (1:1). Zadnja državno-prvenstvena tekma. BSK je torej definith-no postal letošnji državni prvak. ■ ^ ' t.. Zagreh : ojdboys Hajduka : oldboYs Gradjanskega 6:3 (4:3). Subotica: Subotica : Osijek 5:1 (4:1). Napoli: Na poli : Hašk 5:5 (3:2). , Gradec; Gradjanski : GAC 1:0 (0:0). Lausanne: BSK : Grashopers 3:0 PRAGA: Sparta : Ferencvaros 3 : 0. Praška Sparta je s to zmago postala zmagovalec v tekn. >-vanju za sredjeevropski pokal. 56.000 gle« dalcev. o je predsedn k srednjeevropskega komiteja Italijan Copolli izroči! Sparti pokal, je v svojem govoru izrazil nado in željo, da bi v prihodnjem tekmovanju sodelovala tudi Jugoslavija. DUNAJ: Admira : Austria 1:0 (0:0), FAC : Ha-koah 2:1 (1:0), Rapid : WAC 5:3 (4:2), FC Wien : Vienna 2:0 (1:0)! Sportklub : Fa-voritner AC 1:0 (1:0), Libertas : Wacker 3:0 (2:0). BUDIMPEŠTA: Budafok : Törökves 8:2 Bockai : Üjpcst 0:0,. Salgotarjan : Kispest 1:1, Phpebps Attila 2:1, Hungaria : Budai 11 2:1. BADEN: Finale za amatersko prvenstvo Avstrije. Badener АС : Salzburger АС 3:1 (2:1). Ker je Salzburger АС zmagal v prvi tekmi s 4:1, je postal amaterski prvak Avstrije. RIM: Prijateljske tekme. Fiorentina : Roma 1:1 Lazio : Nemzeti (Budimpešta) 4:2, Juventus : Genova 2:1, Torino : Alessandria 5:1, Bologna : Milano 2:1. PRAGA Prvenstvo: Plzen : Teplitzer PC 4:1, Slavija : Bratislava 2:0, Viktorije Plzen : Kolin 5:2 ■■■■ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 шя Danes ob 4., 7K in 9V*. PREMIERA prekrasne ljubavne komedije POLJUBI ME, ANETA IDA WÜST HANS SÖHNKER URSULA GRABLEY, igre je treba prinesti e seboj. Pričetek točno ob 20. Event, zakaenitve se bodo smatrale kot neudeležba na sestanKU. Smučarski klub Ljubljana. Seja tehničnega odbora drevi ob 20. v kavarni Emo. na. Ker moramo obravnavati važna vprašanja prosimo, da 6e odborniki udeležijo pednoštevilno. ASK Primorje. Seja centralnega in nogometnega odbora drevi ob 20. v salonu pri Levu. Važno! S. K. Jadran. Izredni občni zbor kluba bo v sciboto 21. t.m. ob 20. v salonu gostilne M. SokMič, Pred konjušnico 4. Dnevnia red: volitev predeednika. (§ 23. toč. b. k. p.) Stališče Male antatst® glede podunavskega paleta Pomen izjav jugoslovenskega delegata dr. Furiča na i i i i I . I j . i I j / i F : ' I i , i I •'(!,, , > i ■ zaseuanju skupščine Društva narodov ženeva, 15. septembra, d. Delegac:js Male antante so politični razvoj zadnjih dni v Ženevi zasledovale z izredno pozornostjo, ker ne gre samo za itali-jansko-abesinski spor in za razmerje med tremi evropskimi velesilami, temveč tudi za interese srednje-evrepskih držav, predvsem pa za zagotovitev bodočnosti. Diplomati in državniki Male antante so bili stalno zvezi s Hcarejem in Lavalom, tako da so ostali interesi držav Male antante zavarovani. Konkretni rezultati posvetovanj državnikov velesil, ki so prišli do izraza jasno in umljivo tudi v govoru francoskega ministrskega predsednika Lavala, so bili sprejeti z velikim zadovoljstvom. Utrditev odnošajev med Anglijo in Francijo pomeni trajno praktično zbli-žanje teh dveh velesil zaradi jamstva varnosti v srednji Evropi v primeru vojne v vzhodni Afriki, ki bi imela .direkten vpliv tudi na dogodke m politiko v Srednji Evropi. Dejstvo, da vztrajata Anglija in Francija na organizaciji kolektivne varnosti, smatrajo v krogih Male antante kot zelo važno ne glede na to, kako se bo končal italijan-sko-abesinski spor. V zvezi s tem zagotavljajo, da ostane v veljavi pripravljenost Male antante za zaključitev podunavskega paleta. Kar se tiče nepričakovanih pobud francoske in angleška vlade, ki streme po ojačenju Društva narodov, ugotavljajo državniki Male antante, da potrjuje ta politika smernice, ki jih Mala antanta nikdar ni opustila v svoji miroljubni politiki. Izjava jugoslovenskega delegata dr. Puriča na včerajšji seji skupščine Društva narodov, ko je v imena Male antante izrekel popolno odobravanje stališča, ki sta ga zavzela angleški zunanji PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefowe prirodne grenčlce Registrirano od ministrstva ca soc.; politiko tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Službene objave LNP Verifikacije igralcev: Za 2alec: Herman Franjo, Herman Alojzij, Herman Marjan, Hodnik Janez,' Raz-devšek Karel, Gorišek Mirko, Piki S'avko šršterič Bojan, Suszyinski Maks, Kovač Tine, Kainz Josdp, Šketa Edvard, ' Zaje Adolf. Audič Stanko, Jug Karlo, Steiner Rudolf; za SK Brod: Jeločmk Stanko, Jakopič Karel, Pirnat Franc. Košir Janez, Jakopič Ludvik, Jakopič Rajko, Verbič Dore, Vrhovec Ivo, Reichman Anton, Trampuž Štefan, Urh Alojzij, Bukove Stanko, Boštjančič Stanko, Čižmrin Ivan, Zucčatto Remigij; za Hermes: Aröop Anton, Goršič Franc; za Mars: Sever Albert, Gojkovič Milan; za Reko: Logar Anton, Gregorič Leopold; za Svobodo—Lj: Poč-kaj Drago. Roge! Zdenko; za Slavijo: Ri-htar Srečko, Balenovič Robert, Podber-š-ek Milan — vsd s takojšnjim nastopom Za Celje: Nikolič Rajko, Turnšek Leopold; za Dravo: Jeremič Milan; za Svobodo—Tržič: Ude Vinko Kramar Andrej, Jakopin Franc; za Slavijo: Gjuran Janez; za Moste: Skoda Franc, Trtnik Franc, Saj-bitz Franc; za Muro: Szepesy Elemer — vsi z nastopom 21. IX. in И. XII 1935 ter 11. III. 1936 — Zavrnejo se verifikacije, ker niso taksirane: Pole Branko, KSK, Prešern Martin, Bohinc Jože, Olip Rado, Radovljica. — Popravlja se verifikacija Kašman Erneet, (Amater, tako da ime takojšen nastop za vse tekme- ker. se je ugotovilo, da za prejšnji klub ni nastopil nod leto dni. — Vzameta se na znanje preklica: Aljan&ča Emesta za Slavijo,; ostane pri Iliriji, Smolnika Maksa za ja-1 drana, ostane pri Slavi ji. — Izkaznice z o d jo vami morajo poslati do prihodnje seje: Jadran za Smolnika Maksa, Svoboda— Lj za Janežrfča Antone, Ilirije za Miillerja Oskarja, Kervino Franca, Hermes za Kova-čioa Alfonze. — Do poravnave obveznosti napram prejšnjim klubom se suspendirajo: Pečan Milko, Mars, Brajer Milan,; Mladika, Janežič Anton, Slavija. — öitajo ее za Kamnik, Kervina Franc, Jerman Mirko, Kovačič Alfonz; za Lendavo: Tišma Bogoljub. Perko Jos:p. — Istra z Jezice se poziva, da takoj predlo--ži svoje izgralce v verifikacijo. Prijava Celja od 3. septembra se ne vza- n« v razpravo, ker ni taksirana. ★ S'jžbenr iz pc»erjcniitva SOLNP pri OO v Celju. V torek 17. t.m. bo v restavracij: Na—Na v Celju strogo obwen sestanek veeh «»veznih sodnik-rt i-i sodniških kandidatov. Pravila nogometne človeške bolezni v starem veku Angleška zdravnika in znanstvenika Dawson in Smith sta preiskala 30.000 mumij z zdravstvenega vidika. Njune ugotovitve so zelo zanimive. Zlasti nista našla prav nobenega sledu o sifilidi; iz tega je sklepati, da je bila ta strašna spolna bolezen v davnih časih sploh neznana. Tudi rak je bil zelo redek Gnitje zob se ni pojavljalo med siromašnejšimi sloji prebivalstva, ki so jedli le rastlinsko hrano, a širilo- se je toliko bolj, kolikor bolj je rasla potreba po finejših živilih. V tistih časih še niso znali zdraviti zobnih bolezni z operacijami. Zelo razširjene pa so bile ..takrat protiim in druge sklepne bolezni, bolezni. Nenavadno veliko je Število kostnih prelomov. Nog niso nikdar amputirali, ker je bila kirurgija starim Egipčanom üsto neznana. Prav malo sta angleška zdravnika ugotovila več primerov poapnenja žil. Gobavost je bila ugotovljena- samo v enem primeru, -vendar je ta ugotovitev v nasprotju z dosedanjimi domnevami. Podoba je, da bila ta strašna bolezen precej pozneje prenešena v Egipt. Kako dolgo lahko gladuješ To vprašanje je v praktičnem oziru važno samo v redkih primerih, namreč takrat, kadar otežuje huda bolezen uživanje hrane ali ga celo onemogoča. Številna opazovanja so dognala, da je trajanje za organizem neškodljivega gladovanja odvisno od velikosti živega bitja. Tako na primer pogine golob, ki tehta 330 gr, v 11 dneh, kondor s težo 20 kg pa v 40 dneh. Male ptice pevke potemtakem brez hrsne poginejo že v treh do štirih dneh. To velja, tudi za sesalce. Ako vzan^tüo za osnovo možno gladovalno dobo kune*, težkega dva in pol kg, ki znaša 26 dni, bi mogel 70 kg tehtajoči človek gladovati 79 dni Ce smo naziranja, da je glede na glado-vanje človeški organizem sličen pasjemu, dobimo za človeka teoretično gladovalno dobo 93 do 105 dni. Ce pa vzamemo za osnovo mačko, bi taka doba znašala 55 dnL minister Hoare ter francoski zunanji minister Laval, je zbudila tem bolj ugoden vtis, ker ni samo načelnega pomena temveč predstavlja tudi poli lično manifestacijo solidarnosti vseh treh držav Male antante. Glede na to skupno izjavo poudarjajo, da se morebitni neuspeh zaključitve nameravanih regionalnih po godb, zlasti pa podunavskega pakta nikakor ne bo mogel zvračati kot krivda na Malo antanto, ker se je izjavila pripravljeno sodelovati vsak čas za uresničenje takih pogodb. Komunistično rovar-jenje v Bolgariji Sofija, 15. septembra. w. Ze več časa je imela bolgarska policija dokaze o obstoju tajne makedonsko-komunistične organizacije, pod imenom »L7edinjene makedonske revolucionarne organizacije«. Na-tačna proizvedovanja so dognala, da vodi centralni komite s sedežem v Parizu regionalne komiteje te organizacije v Bolgariji, in sosednih državah. Sedež regionalnega komiteja za Bolgarijo je bil V Soliji. Ta tajna organizacija je bila identična z organizacijo bolgarske komunistične stranke. Organizaci ja je bila v stalnih zvezah s tajništvom Kominterne v Moskvi, odkoder je po prizna nju aretirancev in po zaplenjenih spisih dobivala navodila in denarna sredstva. Naloga organizacije je obstojala v tem, da pripravi makedonsko omladino za oboroženo vstajo, ki naj bi omogočila odcepitev dela bolgarskega ozemlja v svrho ustanovitve sovjetske republike. V zvezi s tem sta bila med drugimi aretirana dva bivša komunistična poslanca v Sobranju. Grško-italijanski incident Atene, 15. septembra, п. V petek je n^-ko 1'tairjamsko vojaško vodno letaiLo pr,i-etalo ob obali otoka Krfa. Italijanski poslanik v Atenah je sicer opravA&l to postopanje^ češ da so italijanski arheologi, k:l raziskujejo starine na Krfu, nujno zahtevali zdravniško pomeč in da je samo zaradi tega posula italijanska vlada na Krf letalo, ne da fcr. prej obvestila o tem grško vlado. Grška vlada se e tem opravičilom ni zadovoljila in je odredila svojemu delegatu v ženevi, naj energično nastopi frri Društvu narodov zaradi postopanja italijanskfh oblasti, ki ne kažejo nikakega spoštovanja napram suverenosti grške države. Razen tega se v bližini1, rta Sun j on še vedno nahajajo v grških vodah dve italijanski terpedovki 'ln en italijanski rušilec, zaradii česar zahtevajo Iietrl od vlade, naj odločno intervinira v Rimu. Zakaj še niste član „Vodnikove dnsžbe"? r ^dba rauslimaiss!'"^! poslanca Beograd, 15. septembra. L:sti poročajo, da je bila v Bihaču konferenca pristašev dr. Mehmeda Spaha, ki so razpravljali o zadržanju poslanca Abdulaha Ibrahimpaši-ča, .izvoljenega na listi dr. Mačka. Konferenci je predsedoval Husein-beg Ibrahim-pašč. Na konferenci so obsodili zadržanje Abdulaha Ibrahimpaš ča in mu poslali pismo, v katerem izjavljajo, da je bil izvoljen na listi opozicije in mora zato ostati zvest vodstvu bivše muslimanske stranke. Nadalje pravi pismo, da je Abdulah Ibra* himpašič izvršil izdajstvo in šel sodelovat z vlado, ki jo je prej obsodil in napadel ter da je med 67 poslanci prvi obrnil hrbet svojim volilcem. Na koncu mu pismo izreka nezaupnico in mu sporoča, da ga nič več ne smatrajo za člana organizacije, ker dela zoper dr. Spaha, To pismo in spo» počilo sta podpisala prvaka bivše muslimanske organizacije. Hueedn-beg Ibrahim pasič in Suil Baljič. Otvoritev tedna Rdečega križa Otvoritveni govor prvega podpredsednika glavnega odbora senatorja Tomiča v radiu mi je naročil naj vsemu članstvu in po-mladku izrečem njegov pozdrav in njegovo visoko zahvalo za požrtvovalno delovanje. Naloge RK so važne in težke, zato zahtevajo tudi znatna materialna sredstva. Zaradi tega je z novim zakonom ustanovljen teden RK. Poleg nabiranja darov se pobirajo tudi minimalne takse. Tako taksa v zneeku pol dinarja od vseh poštnih pošiljk, od vstopnic za gledališča, kinematografe in druge zabave in od voznih listkov za železnice, ladje, letala in ostala prevozna sredstva. Dohodki teh davstin se ne uporabljajo za tekoče potrebe, temveč stekajo v sklade, in sicer v nedotakljivi i-n zdravstveni sklad in v sklad za prvo pomoč. Prav zaradi dohodkov od tedna RK v zadnjih dveh letih si je društvo lahko nabavilo in izpopolnilo najnujnejšo opremo in razpolaga danes z materialom za vrsto bolnišnic. Vsa ta in druga oprema služi za izvrševanje nalog RK v miru in vojni. Glede prostovoljnih bolničarjev in bolničark se doslej ni dovolj storilo. Da se ta nedostatek odpravi, je glavni odbor ukrenil potrebno, da se bodo že to jesen otvorili zadevni tečaji. Prvi tečaji bodo zaradi praktičnega pouka v krajih, kjer obstoje bolnišnice. Glavni odbor je že poslal krajevnim odborom v teh krajih navodila, potrebne priprave in učne knjige. Govornik je nato razpravljal o bolničar-siki službi v miru in vojni, o pomoči pri ele mentarnih nesrečah, o potrebi še večje nabave materiala in raznih drugih nalogah, ki še čakajo to velevažno organizacijo. Na koncu je pozval poslušalce, naj se prav v teku tedna RK vpišejo v društvo vsi, ki so doslej še stali ob strani, in darujejo svoj oboi. Zaključil je: Rdeči križ je eden za vse. Delujmo vsi za Rdeči križ in za koristi iin za blagor države in naroda in v zadovoljstvo visokih zaščitnikov RK Nj. Vel. našega mladega in dragega nam kralja Petra II. in naše plemenite kraljice Marije, našega vzvišenega predsednika RK Nj. \ is. kneza namestnika Pavla, kraljevskega doma in vseh odbornikov in članov RK in njegovega podmladka. iljana, 15. septembra. Danes se je začel teden Rdečega križa. Pri tej priliki je imel dopoldne orvo'irvjni govor v beograjskem radiu prvi podpredsednik glavnega odbora senator g. Sveto-zar Tomič. Govor sta prenašali rudi radijski postaji ZagTeb in Ljubljana, iz obširnega govora povzemamo. Proslava tedna Rdečega кп2а je določene v novem zakonu o Rdečem križu z dne 19. avgusta 1. 1933. Ta zakon se je izda! na pobudo pokojnega velikega кгаГа Aleksandra I. Ujedmitelja. ki j- z na;večjun zanimanjem spremljal delo tega pomembne ga društva. Leta 1926. 'e pokoi-ii krat; v pismu, poslanem pred-se lnik;i RK. dejal, da mora postati naš KR mogočen činitelj na kulturnem, zdravstvenem in družabnem področju in da mora biti zmerom pripravljen na hitro in izdatno pomoč povsod, kjer grozi nesreča. Novi zakon in nova pravfa RK so stopili v veljavo v začetku leta 1934. in ko je v preteklem letu vzvišeni predsednik RK Nj. Vis. knez otvoril proslavo tedna RK je rekel: Novi zakon o RK je izraz najvišjega priznanja tej organizaciji za nijeno dosedanre plemenito delo. a istočasno izr>z zaupanja, da se dolžnosti in naloge, ki so s tem zakonom poverjene RK v redu vrše. Te naloge so velike in zahtevajo najširše sodelovanje in znatna sredstva. Prepričan sem, da bomo v našem narodu našli его in drugo, ker je naš narod doživel že ттодо preizkušenj in pokazal mnogo smisla za vse, kar je plemenito in vzvišeno. Svoj govor je Nj. V-is knez Pavle takr.it zaključil s pozivam vsem članom in prrate-Ijem RK na delo za RK v zadovoljstvo njegovih visokih zaščitnikov, našega kralja in kraljice, in za blagor naroda in države. Naš narod se je odzval temu pozivu. Število odborov in članov se ie podvojilo. Ob koncu 1. 1933. je bilo 1318 odborov, a ob koncu 1. 1934. 2"04. Člani ?o se pomnožili od 66.333 ob koncu 1. 1933. na 126.364 ob koncu lainske^a leta. Tudi po-mladek napreduje. V 3770 šolah z 12.726 razredi ima 363.554 mladih članov in članic. Vzvišeni predsednik RK Ni. Vis. knez namestnik Pavle, je nadaljeval g. Tomič TIDEN DNI FILMA Grableyeva v učinkovitem filmu »Poljubi me Anetacc Če je kdo izmed obiskovalcev kinomato-graiov čital dramo г Ane t a ima preveč denarja«, ki sta jo napisala Carl Rössler in Balder Olden, si je pač zaželel' videti to sicer lahko, a zelo učinkovito delo na platnu. Drama, ki ji ne manjka duhovite dovtipnosti in šaljivih zapletljajev poleg vsega tistega, ki drži zanimanje gledalca prav do konca v napetosti, je bila nedavno res filmana in se zdaj predvaja tudi v Elitnem Kinu Matici pod naslovom >Poljubi me, Aneta«. Glavni vlogi sta v rokah Uršule Grab" leyeve in Hansa Söhnkerja. V filmu nastopata tudi Ida Wüstova in Max Guelstoff. Grableyeva nam še ni preveč znana, a sloves gre o njej, da je dobra igralka, zraven pa še simpatična in lepe zunanjosti. Söhnker je med kinematografskim občinstvom deležen že večje popularnosti. V tem filmu jK>je več pesmi prav učinkovito. Glasbo je skomponiral Willim Meisel. Kratka vsebina je nastopna: ^ »Aneta (Grableyeva), lastnica velikega Karstnovega koncema, postane polnoletna. Ravnatelj Bertuch (Guelstoff), ki je doslej vodil tvrdko, upa, da bo tudi še odslej tako. Pa se moti. Aneta hoče sama voditi podjetje in se tudi noče poročiti z njim, kakor bi želela njena teta Olga (W{i-stova). Pri tej priliki izrabi dejstvo, da je nihče v vsem podjetju ne pozna, in postane s pomočjo prijateljice Trude strojepiska v eni izmed podružnic, ker hoče sama videti kako njeni ravnatelji postopajo z nameščenci. ' Aneta je dodeljena poslovodji Hansu (Söhnkerju), ki ji odkrito pove, da zato, ker je službo dobila po protekciji. ne to nič bolj obziren. A nekega dne se znajdeta oba v restavraciji. Zdaj ni Hans nič več tako strog, nego je ceio na svoj način nežen. Nekoč mora Aneta na sestanek z Ber-tuchom in zaradi tega zamudi službo. Hans je videl, da se je pripeljala z avtomobilom, m začne sumiti, da je Bertuchova prijateljica. Aneti pa se posreči, prepričati ga o tem, da ni tako. Nekega jutra pride v podružnico sam Bertuch in očita Hansu, da je dal kredit neki tvrdki, ki je bankrotirala. Med prerekanjem se resno spreta in Bertuch odpove Hansu službo. Bertuch hoče diktirati Aneti odpovedno pismo za Hansa in ker ta noče pisina pisati, odpove službo tudi njej. Hans, ki se je bil že dogovoril z Aneto, da se to oženil z njo, še zmerom ne ve, da je lastnica Karstnovega koncerna. Hans dobi novo službo, obenem pa tudi od direkcije Karstnovega koncerna pismo s sporočilom, da je postal ravnatelj podružnice. Toda on noče sprejeti tega mesta, ker misli, da ga je dobil samo s protekcijo. Med njim in Aneto nastane prepir, med katerim Hans izve, kdo je ona. Ves je ogorčen, a ko se prepriča, da se Aneta ni šalila z njim je zaključek seveda srečen. Včeraj se je ta film v Ljubljani prvič predvajal in je isto občinstvo zadovoljno z njim. Filmski drobiž Družba Paramount je angažirala Jana Kiepuro. Pred kratkim (3. septembra) je odpotoval v Ameriko. Lilian Harvey dela spet v Nemčiji. V Ameriki se baje ni obnesla. Po slavnem romanu Hansa Possendorfa »Bux« so Francozi posneli film z Vernonovo v glavni vlogi. Heinrich George, eden najboljših nemških karakternih igralcev, je prevzel glavno vlogo v U finem filmu >Stebri družbe«. Ewersovcga »Praškega študenta« delajo v govoreči verziji. Zasedba bo zelo močna. Glavne vloge imajo: Wohlbrück, Loos in Wieckova. Sienkie\viczev roman »Skozi puščavo« bo letos filman. Trenutno delajo zunanje posnetke v Egiptu. Tudi »Carskega sela«, ki je ostal zaradi Možuhinove igre v nepozabnem spominu, delajo zdaj v govoreči verziji. Ramon Novarro potuje s svojo sestro po Evropi. K nam ga pa najbrž ne bo. Smo predaleč. V Angliji delajo film o Stenki Razinu. Tujski promet v škof ji Loki je nazadoval Škof j a Loka, 15. septembra Predvčerajšnjim zvečer se je sestal v prostorih mestne posvetovalnice odbor Tujskoprometnega društva. Letošnja tujska sezona v Skofji Loki od 15. junija do 10 septembra sorazmerno ni povsem izpolnila pričakovanj. Število nočnin se je od lanskih 5211 znižalo letos na 4150, torej kar 1060 n,nočni manj kakor lani. Vzroki so predvsem gospodarskega značaja, nekaj krivde pa je tudi v tem, da je bila Škof ja Loka v začetku sezone še često zavita v oblake prahu in je to mnoge letoviščarje napotilo da so se odpeljali naprej v Poljansko dolino Letos je posetilo Škof jo Loko 119 gostov; od teh je bilo tujincev 14. in sicer 2 Čeho-slovaka. 5 Avstrijcev in 7 Italijanov. Po poklicu so bili letoviščarji: 3 višji ofi- cirji, 7 višjih državnih uradnikov, 5 profesorjev, 2 zdravnika, 12 akademikov, 4 trgovci, ostali pa odpadejo na razne poklice, odnosno družinske člane. Ferijalcev je bil o letos 70 tedaj 55 manj kakor lani, ker je bila ustanovljena nova kolonija v Gabrku. Kot pomanjkljivost že je izkazalo dejstvo da so skoro vsi letoviščarji želeli od občine potrdila za brezplačen povratek domov a se jim ni moglo ugoditi, ker Škofja Loka te ugodnosti letos ni uživala. Pritožb gostov ni bilo nobenih, le mladina je izrazila željo, naj bi se posvečalo več pozornosti plesu L speli so promenadni koncerti. Odbor Tujskoprometnega društva je bil v ostalem živahno in stalno v stikih z našimi tujsko-prometnimi korporacijami in je tudi izdal ličen prospekt. Letošnja izkustva, ki so dejansko šele začetek sistematičnega organi-zatoričnega delovanja te na*e važne kor-poracije, bodo nedvomno mnogo pripomogla k nadaljnjim uspehom na tem področju, in to že v novi sezoni. Univ. prof. dr. J. Hadži. Življenje v Jadranu Ob priliki Jadranske razstave na velesejmu (K Jadranski razstavi na Ljubljanskem velesejmu.) Čeprav je naš Jadran razmeroma zelo majhno, skoraj zaprto morje — pravzaprav le zaliv Sredozemskega morja _ vendar je v njem razvito rastlinstvo in živalstvo prav na enak način kakor v Sredozemskem morju. Morska fauna in flora se od sulio-zemske, pa tudi od sladkovodne precej razlikuje. Dočim so na kopnem najbolj značilne na eni strani razmeroma velike cevnice oziroma cvetne rastline, na drugi pa žuželke in ptice, prevladujejo v morju niže organizirane rastline (zelene, rjave in rdeče alge ali haluge) in živalstvo kaže veliko raznolikost tipov, vendar so tudi le-ti na nižji organizacijski stopnji: na mesto žuželk stopajo množine rakov in na mesto ptic ribe, ki jih je okrog 360 vrst, med njimi nad 100 užitnih. V nasprotju s tem. kar vidimo na suhem, velike na dno priraščene rastline, morska trava in alge, nimajo glavne vloge kot pro-ducenti braanske snovi, od katere se preživljajo vse živali; ne prevladujejo tu večje, tudi često k dnu prirasle ali pa prosto plavajoče in plazeče živali (bentos), temveč predstavljajo glavno torišče življenja v morju za prosto oko večinoma nevidni, zato pa neizmerno številni, po vseh globinah in širinah morij in oceanov manj ali bolj enakomerno porazdeljeni drobni organizmi rastlinske in živalske narave, ki jim pravimo plankton. To so organizmi, ki jih nosi voda in morski toki tolj ali manj pasivno. Večina teh planktonov je izredno drobna, tako da jih niti z najfinejšo svileno mrežico ne moremo zajeti (nanoplankton). Treba je morsko vodo močno centrifugirati, da se jih polastimo. Drugi so nekoliko večji (mikro-plankton) in jih lahko pridobimo s tem, da vlečemo skozi morje odprto fino planktonsko mrežico. Dočim so v nanoplanktonu zastopane izključno le enostanične rastlinice, torej sami producenti organske tvarine, nahajamo v mikroplanktonu tudi drobne kon-zumente, živalske eno ali mnogostaničarie, ki sami služijo za hrano večjim mesojedim planktonom (meduzam, mladim ribicam itd.). Rastlinski del planktona (fitoplankton) je glavni vir organske hrane za vse živalstvo morja, neposredno, ali pa posredno. Veliko število planktonskih in še več ben-tonskih živali se prehranjuje na ta način, da s filtriranjem morske vode zbira pre-drobne mrvice razpadlih rastlinic in živali. Razen planktonov živi v morju precejšnje število večjih živali, ki se aktivno gibljejo brez ozira na morske toke; tem pravimo nekton, ker samostojno plavajo (ribe, sesalci kakor n. pr. delfini, želve, glavonož-ci). Te pa «o seveda bolj na redko posejane. Prave in popolne slike flore in faune Jadrana ni mogoče podati s sredstvi, ki so nam Lila na razpolago, saj je niti znanost še popolnoma ne pozna, posebno ne one v velikih globinah južnega Jadrana. Vendar pa nudi razstava nekaj značilnih potez iz življenjskega kroga našega morja, vsekakor več nego se je moglo do sedaj v Ljubljani pokazati. Pestro obrežno življenje ponazoru-jejo veliki morski akvariji z živimi rastlinami in živalmi, v kolikor le-te prenesejo precejšnjo spremembo življenjskih okolSčin v akvarijih. Voda v akvarijih je prava morska voda, ki venomer cirkulira, se čisti (filtrira) in prezračuje. Razen tega so razstavljene različne konzervirane in preparirane morske živali, ki žive na dnu morja, ob bregu in v globinah, iluzijo obrežne morske krajine naj vzbudi »morska diorama« z najbolj razširjenimi in karakterističnimi tipi rastlin in živali, združenimi v najpogostejše zadruge (facies) na skalnati, peščeni in mivkasti podlagi in na mehkem blatu. Planktonski del jadranske faune in flore pojasnjujejo lepe oljnate slike v naravnih barvah. Povečave slik se ravnajo po pri rodni velikosti planktonov. Tako so na pr. najdrobnejši (nanoplanktoni) na sliki 10.000 krat povečani. Od ogromnega števila tipov in vrst so izbrani le nekateri predstavniki. Prikazana je tudi sestava morske vode, da je razvidno, iz kakšnega materijala grade svoje telo rastlinski planktoni, in sicer s pomočjo sončne energije; v temnih globinah morja ni rastlin, razen povsod navzočih bakterij. Na eni stenskih slik so združeni nekateri tipi svetlikajočih se morskih organizmov, povečani v različnem merilu. Med njimi je tudi nekaj globokomorskih. Tudi na kopnem v sončni Dalmaciji živi fauna in flora, ki se precej razlikuje od naše tukaj. Razen splošno ob Sredozemskem morju razširjenih (mediteranskih) vrst, živi na bregu precej vrst. ki se samo tu nahajajo (endemne vrste) in ki so izvrstno prilagojene na suhi, goli kras. Zagonetka požara v novosadski državni svilami О požaru so govorili že teden dni poprej Novi Sad, 15. septembra Kakor je »Jutro« že kratko poročalo, je včeraj v zgodnjih jutranjih urah nastal v državni tvornici svile velik požar, ki se je pojavil najprej v strojnem in se hitro razširil tudi na druge oddelke. Ogenj je prvi opazil eden izmed čuvajev, a še preden je obvestil oblastva, se je požar že nevarno razširil. Hitro so prišli na pomoč gasilci in vojaštvo, ki ga je poslal k ognju komandant mesta general Belič. Prav tako hitro so prispeli na pomoč mestni stražniki z upravnikom policije. Zaradi defektov pri brizgalnah prostovoljne gasilske čete in mestnih gasilcev se ni moglo takoj začeti gašenje, zaradi cesar je škoda še večja, kakor bi sicer bila. Požar se je tako razširil. da so ga mogli omejiti šele v teku treh ur. To je v poslednjih desetih letih že tretji požar v tej tvornici. Zadnji je bil pred dvema letoma, ko je del tvornice zgorel do tal. Vzroki sedanjega požara še niso ugotovljeni. Zanimivo pa je dejstvo, da je vršilec dolžnosti tvorniškega ravnatelja g. Horvat dobil že 7. t. m. od gjevgjelijske svilar&ke zadruge brzojavko z vprašanjem, ali je resnica, da je novosadska svilama zgorela, ker se je tam o tem govorilo. Oblastva so uvedla preiskavo, da ugotovijo, kdo je že v naprej širil vesti o požaru Škoda, ki jo je povzročil ogenj se ceni na 250.000 do 300.0000 Din. Rop deklice sredi mesta Zagreb, 15. septembra. Skoro neverjeten dogodek se je pripetil v petek pri belem dnevu sredi Zagreba. Neka gospa stanujoča sicer v Samo. boru je bivala nekaj dni v Zagrebu s svojo petletno hčerkico. V petek je nekaj nakupovala v mesnici blizu Jelačioevega trga. Njena hčerkica je medtem časom hodila med Ijudimi. Nenadno pa se je prikradla k njej lepo oblečena neznanka, prijela deklico za roko in jo hitro poved-la iz mesnice. Mati tega ni takoj орагйа nego Je pogrešila hčerko šele, ko je hotela zapustiti lokal. Druigii ljudje v mesnic", so ji povedali, Ла je neznana ženska malo prej povedla njeno hčerkico na ulico. Prestrašena žena je začela takoj teči po uKci in glasno klicati hčerko. Imela je sirečo, da je tekla v pravo smer, zakaj kmalu je opazila, kako se njena hčerkica trga iz rake neznane ženske, ki jo je trdno dTža.la. da ne bi ušla. K0 je neznanka videla, da jii rop otroka ni uspel, je riete pus.tJla in hitro zbežala. Mati je bila toliko razburjena m naposled tudi srečna, da je hčerkico spet našla, da d.rzne neznanke ni več zasledovala. Otrok je po t eni pripovedoval, kako jo je tujka hitro odvedla »z mesnice in ji potem govorila, da je zdaj ona njena mamica in da se ji bo godilo zelo lepo. Spočetka je deklica šla rada z njo, a pozne.i p se je začela neznanke bati ln' se ji trgati iz rok. zlast» ko je slišala, da .in mati kMče. Ker ie neznana s-anesterka pobeenTa. se ni r'nVi ugotovit», kaj je nameravala z obrokom. 6X9 in poleg tega še aparat Bevi v skupni vrednosti Din 6000, last denirsta Gla. viča Edvarda iz Litije. Orožniki eo sicer takoj začeli poizvedoval, toda zaenkrat je ostal njihov tru>d brez uspeha. Tat ki pa najbrž ne bo daleč od Trate, je izginil kakor kafra. Okiradenec g. GCavrč daje najditelju 590 Din nagrade. Drzna tatvina fotografskega aparata škofja Loka, 15. septembra. Družba stirjh gospodov iz Zasavja Se je ustavila nedavno zvečer v Anaelčevi gostiln' na Trati, avto, ki so se z njim pripeHjaM, pa во pustili zunaj na dvorišču. Cetvorica je sedela pri Anzelcu kako р'йо uro, potem pa so hoteli domov, toda pri avtu s0 brž opazili, da je bila v času njihove odsotnosti pri njem tuja roka Zmanjkalo je rjavega usnjenega etuija '.n z nJim fotografskega aparata znamke Velta Superflecta f— Roflspiegelreflex Nič ne škoduje, če veš. •. V zadnjem času so se živila v Nemčiji in Avstriji podražila. V Nemčiji je zlasti drag krompir. Z letali so letos v Rusiji posejali 120.000 ha zemlje, na 660.000 ha so očistili zemlijo škodljivcev, na 2.400.0C0 ha pa so pobijali malarijo. Ker niso zaradi, suše imeli -»ode v vodnjakih, so nedavno v nemški vasi Hünhau-nu z mlekom pogasili nevaren požar. Štiri milijone funtov šterliiuiov zahtevajo angleški skladatelji od angleških radijskih družb kot honorar za izvajanje svojih skladb. Nemčija je začela knjižni dumping. Vlada je odredila, da se morajo od 9. t. m. vsi časopisi in knjige, ki se tiskajo v državi, prodajati v tujini za 25% ceneje kakor doma. Največ bogatih žensk imajo Zedinjene države. Od registriranega zasebnega kapitala Amerike, ki znaša 230 milijard dolarjev. je skoro 200 milijard v ženskih rokah. 2868 Američank ima imetja okrog enega milijona dolarjev m 462 je Američank, ki so večkratne milijonarke. Budimpešta ima med evropskimi mest? največ beračev. S 1. oktob-om pa je v Budimpešti prepovedano vse ko beračenje. Občina je dala 5 milijonov pengov za prehrano siromakov in namerava uvesti posebno davščino v isti namen. V Češkoslovaški je 3200 milijonarjev; od teh ima 673 povprečno po dva in pol milijona češkoslovaških kron letnih dohodkov. Delr.ice vojne industrije na durajski iin praški borzi so v drugi polovici avgusta zelo poskočile, v nekaterih primerih skoro za 20% nasproti stanju 15. avgusta. Bencin v trdi ob'iki je iznašel ameriški profesor Proučen. Tak bencin se ne užge tako hitro, kakor tekoči. Na Nemškem se vrši novačenje psov za vojno službo. V poštev prihajalo najbolj hrti. dobermani in nemški ovčarji. Iz akvaristove torbe O živi hrani in drugih rečeh Redkokdaj se pripeti, da se ne bi govorilo na sestankih akvaristov o čedalje večjem pomanjkanju žive hrane. Zlasti ljubljanski akvaristi občutijo to dejstvo prav neprijetno. Medtem ko je bilo prva leta po vojni še povsod dovolj jarkov (pod Tivolijsm, v Rožni dolini), so regulacijska dela in živahno stavbno gibanje pometla majhne jance in jamice v neposredni bližini mesta. Zefc daleč se morajo potruditi akvaristi, da svopm živalcam preskrbe živega živeža. Priporočljivo bi bilo, 4da bi vladala med akvaristi glede na preskakovanje žive hrane tovariška vzajemnost. V ь'як naj uvažuje tudi potrebe drugih. Ce bi kak akvarist hranil svoje ribe samo z živo" hrano, bi drugim gotovo otežil smotrno prehrano. Raznolična naj bo hrana, suha in živa. Poleg tega so nam na razpolago še nastrgano meso, razkosani deževniki, polži in školjke. So ribice, ki uživajo zelo rade suho hrano. Tako hranimo na primer krapovce pretežno s suho hrano. Na ta način bi nam v jamicah in jarkih ostalo dovolj nujno јкг trebne žive hrane za vsakega akvarista. Primeri, da si nalove začetniki z najboljšim namenom ogromne količine vodnih bolh in nitkarjev, ki jim potem doma zaradi nesmotrne nege poginejo, niso redki, & so obžalovanja vredni. Ljubiteljem, ki imajo vozila, priporoča pisec teh vrst večjo plitvo lužo pri vasici Stajah na poti v Iški Vintgar. če je voda plitva, je tam mnogo nitkarjev, sicer pa si v tej luži nalovimo vseh vrst račičev, bolh, samookov in drugih. Posledice ohlajenih vod opazujemo zdaj že v vseh jarkih. Vidno že pojemajo živ-ljenske moči večini rastlin. Trstika in saš že pritajeno rožljata v jesenskem vetru.Pri vodah je že marsikatera rastlina porumene-la in tudi rastlinstvo v vodah se je že razredčilo. Listi lokvanjev in blatnikov so delno razjedeni, njih plod se je pa po večini že pogreznil na dno. Razpadajoči in gnijo-či listi ga bodo pokrili čez zimo in mu napravili ugodna tla za razvoj v prihodnji pomladi. Kako prijetno je naše oko iznenadeno, če zagleda v tej dobi umiranja v prirodi v kaki bistri vodi temnozeleno listje zmerom sveže kreše. Večje in manjše skupine plavajo na vodni gladini, med koreninicami pod gladino se pa skriva mnogo drobnjadi. Nedavno je pisec teh vrst izpraševal po okolici prijazne vasice Bevk po imenu te rastline, ki jo sicer imenujemo krešo (Nas-turtium officinale), kar je nemškega izvora (Brunnenkresse). Ljudje okoli Bevk jo imenujejo moravo. Slovanski jeziki rabijo to tesedo nele za rastlino, temveč tudi za le. no tekoče reke. Zelo ljubki so otočki mora-ve v večjih akvarijih. Prijazen kotiček naše lepe slovenske zemlje je vas Jezero. Tik vasi je jezero, ostanek iz ledenih dob, ko so mogočni ledeniki pokrivali tudi naše. ozemlje. Led. ki se je pomikal navzdol, je izril na mestih ob vznožju mogočne jame, sedanja jezera. Vsa alpska jezera so nastala v tej dobi. Zdaj je omenjeno jezero razmeroma majhno, v pradavnih časih je pa zavzemalo vso ravnino med hribovjem. Nedaleč od Jezera je podpeški kamnolom, ki je obogatil že marsikatero paleontološko zbirko. Med raznimi kamni najdeš kako prav lepo morsko školjko. Kamenje predstavlja morske Sediment«, ki so jih podzemske sile dvignile pred mnogimi milijoni let. Lias imenujemo to formacijo, ki spada v juro srednjega zemskega veka. Nedavno je piscu teh vrst nekdo podaril razmerno dobro ohranjeno školjko, ki jo je profesor g. Rakovee označil za Megalodus chamaeformis. Našli so v tem kamnolomu še mnogo drugih fosilnih mehkužcev, a tudi fosilne ribe. Ce se napotimo po podkrimski cesti proti Tomišlju, srečujemo majhne jamice tik poti ali pa malo oddaljene od nje. V eni zanimajo akvarista ribice, v drugi rastline, v tretji pupki, ljupinkarji in drugi. Vremenski pregled Anticiklon na jugovzhodu in jugu. Ciklon nad Zapadno in Severno Evropo-Prevladuje oblačnost skoro nad vso Evro_ po z dežjem v vzhodni Franciji in jasnim vremenom na Balkanskem polotoku. Po v&ej Jugoslaviji je jasno. Temperatura se je zvišala in je znašala v Mostaru 31 stopinj. Prognoea za ponedeljek: V severni polovici Evrope bo po veš* ni oblačno, zlasti v severnih in zapadnih državah, kjer bo ponekod tudi deževalo. Na jugu bo ostalo jasno. Temperatura se bo dvigmla Objave V zdravilišču Dobrni bo 19. t.m. ob 20.30 v korist Rdečega križa odličen koncert, pri katerem bodo Sodelovali operna pev_ ka iz Zagreba MčJinkovičeva Gjuirgjica, VUau mir Huter, inž. Stanko žepič, dr! Aleksander Manzoni in Ur0š Prevoršek. To bo zadnja prireditev v letošnji sozoni v tem priljubljenem zdravilišču. Mali oglasi Slifžbo dobi tleseJa 1 Oin Javek * Din. ta Mfro ali dajanje aslova S Oin Nalmani$i -nesek 17 Oin Dve pletilj! dobri in šiviljo ta šivanje trikotaže takoj sprejmem. A. Filipovič, mehanična pletilniea. Vinkovci. 20507-1 Potniki Beseda l Oin. davek } Otn. ta šifro ali dajanje naslova i Oin Naimanjil znesek 17 Din Tovarnar solastnik, ki potuje z lastnim avtomobilom po ■?avakl, vrbaskl. primorski ln bosanski polovici drtnske banovine, kjer Je zelo uveden, — ižče samo prvovrstno zastopstvo manufaktur-no galanterijske stroke. 1 Ponudbe na »Centrore klam. Zagreb. Gajeva ul. št. 4. 20669-5 У najem Beseda 1 Tin, davek 3 Din, za šifro ali dajanje našlo' я 5 Din. NajmanjSi znes-k 17 Din- Kavarno in hotel z restavracijo oddam v mesto na Gorenjskem. Kavcija potrebna! Naslov r veeh poslovalnicah Jutra. 20581-17 ürm 1ТШГП Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Kabinet centrom mesta, eepariran vhod. oddam takoj. Knafljeva 13/IL 30620-23 Sobo opremljeno, t »eparirannn vbodom, oddam stalnemu gospodo. Knafljeva 13/IL 20631-23 O»** Davorto Ravljen. - bdaja » HoozordJ ,Jutra. MoU ШЬЫЬ*. - Za Narodno Uata™. d. i tet йзкатаг* «Учп. _ Za to^ratru de. * odgovoren AioJ, Norak. _ Va| , ЦпВДа*