fErnest Sianc. Lansko leto, dne 17. septembra je uairl po kratki, a mukepolni bolezni na svojem službeaem mestu v Petrovčah pri Celju tovariš nadučitelj Eraest Slanc. Ko so odaesli štiriindvajset ur poprej njegovo soprogo Sidoaijo na pokopališče, so položili njega na pare, ob katerih se je zvijala vsled te grozne tragike od bolečin prežeta ediaa hčerka Milica, letošnja učiteljska abiturijeatinja. Navada je, da se pokojnim stavi čez leto ki dan spomeaik iz trpežaega materijala. Enako se naj zgodi s tem tudi tov. Slancu.* * Ta spomenik so sestavl.ali tovariši iz onaoškega okraja in sicer A. Kosi — Središče, A. Porekar — Hum, M. Šala mun, — Sv. Miklavž, A. Rosina in J. Rajšp — Ormož. Hvala vsem! Eraest je bil rojen v Laškem trgu 12. jaa. 1861. leta. Meščansko šolo je absolvirai v Celju, učiteljišče pa v Mariboru. Leta 1880. je maturiral. Uateljeval je v Dobovi, Sv. Bolfenku — glavni ajegov deiokrog, kjer je deloval 16 let — in v Petrovščah. Bivši ajegov sosed, ravnatelj A. Kosi i/ Središča ;-;':.v. Jako \es*ca in natančen v izpolajevanju svojih stanovskih doižnosti, ves vnet za aapredek šolstva v obče, zlasti pa še zavoda, aa katerem je cleloval. Učiteljev ugled mu je bil vedno pri srcu in skušai ga je dvigaiti, bolclo ga je, ako se je učiteljski stan zapostavljai. — fri sv. Bolfeaku je našel precej zanenmi]t.ae razmere, a vse je spravil v re^ Za njegovega vodstva se je razširilo poslopje kakor tudi šola sama v trirazredaico. Skrbel je za nabavo učil, uredil šolski vrt in pridobil vinograd. Pri Sv. Bolfenku je bil več let upravitelj državnih viaogradniških nasadov. Kot tak je moral, hočeš —nočeš, pogostiti vinogradiiiške veščake, sloveaske in nemške narodnosti, ki so prihajali ogledovat, oziroaia nadzorovat trsniške aasade. Znano pa je tudi učiteljstvu, da je biia Slančeva gostoljubaost uprav kavalirska. Predsedoval je tudi več let bolfanske•¦"m. cerkveno - konkurenčnemu odbor/ Takratai bojeviti, z vedaimi tožbami preobložeai župaik je dostikrat aioral občutiti Slaačevo trdo, a pravično pest. Marljivo se je Slanc udeleževal učiteljskih zborovaaj. Debate, ki so se sukcesivao izcimile iz raznih predavanj, so bile, kadar je posegel Slaiac vmes, vedao jako zanimive. Ker je bil vročekrven, je prišlo večkrat do ostrih polemik, aikdar osebaih, vedao stvarnih. In to je podžigalo tudi diuge zborovalce. Pri razhodu pa smo si vedao podali prijateljski roko, zatrjujoč drag druzemu, da je bilo zaaimivo ia veselo! Res pa je, da je prišel vsled svojega temperamenta z marsikom v kanflikt, ki pa ni nikomur škodil. Tov. Kosi pravi: Imel je vobče najboljše namene, a ker je bil zelo razburljive narave, in zelo aagel v svojem dejanju, se mu ni vselej vse tako posrečilo, kakor si je to sam želel. To mu je često zagrenilo delovanje. Slanc je bil tudi večletni predsednik ormoškeira učiteljskega društva in za«to. j aik učiteijstva y ckrajnem šclskem svc.u. V svojem poročilu ra udtcljskt druV.vu ¦/¦ dae 1. de^embra 19U4 pruvi; Sidiišče, Kcjc imam v okr. šoJ. sve.u utegae biii vii.n znaao. — S člani okraj, šol. bveia se vcč ali manj dobro pogajara. Ako se pojavijo tapatam divergeace mei aami ia sera primoram v o b r a tn b o n a s e st.inovs k e č a s t i in našega ugl-Jda i-oi abiti kako hujše razstrelivo. navadno ^(;čina okraj. šol. sveta ni proti ineni. Jmel pa je Slanc tudi zmožnosti za to mesto: teaieljito pozaanje šolskih postav in >Schlagiertigkeit«! In to je dičilo njega v polni meri ter ga tudi usposobljab kot izvrstnega zastopaika interesov slovenskega učiteljstva pri »Lehrerbundu < v (Jradcu. »Dejstvo je,« pravi tov. J. Kajsp, »ua je bil Sk:ic 7f-.služen ia vpl^ven cdbomik štaj. »Lehrerbunda« posebno zato, ker je bil ->sebni prijatelj zelo vplivaega nemškega učitei;-i -- poslanca Otterja. Oscb.io varištvo ž njim in Slančev živaheii u. neustrašen nastop ter dobro obvlaclaaje nemškevja jezika, so bile činjenice, da je v »Le-irerbunclu« zastopal najuspešnejše interese štaj. slovenskega učiteljstva. — Slednja okoliščina je bila nekaterim povod, da so dvomili o ajegovem aarodnem mišljenju, vendar jim nedostaja za to nepobitnih dckazov. Slaac je bil kremeait značaj, poštenjak v besedi in dejaaju, odločno aarodao-naprednega mišljenja, kar je uazadnje pokazal še tudi v Petrovčah n. prv kraj. šol. svetu. -- Na hud odpor je naletel med prvaki učiteljstva celjskega okraja, in tako je prišlo, da ni bil v&i voljen kot odbornik »Zveze«, torej tudi ne s-Lehrerbunda«. Ta nezaupnica ga je pekla, kakor mi je to sam zatrjeval. Da končam: Slanc kot učitel} v šoli, v svojem delovanju izven nje, kot kolega, kot društvenik in predsednik oraioškega učiteljskega društva, kot zastopnik armoSkega učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, kot odbornik Zveze slovenskega učiteljstva pri »Lehrerbundu« v Oradcu je bil vsepovsod na svojem mestu in dal nam Bog še več tako vztrajno in uspešno delavnih tovarišev. Slava njegovemu spominu! Šijanec Ludovik.