1’REDNISTVO ZAfME je v Ljubljani, Frančiškanska nlica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. iono'dne in od 5. do 6. pcroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne , ;	sprejemajo	:	: •
JAROCNINA: celoletna po pošti ali b pošiljanjem na dom za 'Avstro-Ocrsko in Eosno K 21'60, polletna K 10-80, čeh-tletna % 5-10, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : :	'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\	\	^
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., a' uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do V. zvečet Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslan.! :::	in reklame 40 vin. — Inseiate sprejema iij ravniftvo. ■
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
— .i..—. - Reklamacije lista so poštnine proste.	■	"■■■
Stev. 671.
V Ljubljani, v soboto dne 30. avgusta 1913.
Leto Ul.
Kaj se je izpremenilo ?
Zagreb, koncem avgusta.
Od kar ie baron Skerlecz imenovan za kraljevega komisarja na Hrvaškem, slika dunajsko in budimpeštansko časopisje položaj v iudovito svetlih barvah. Posebno po Dojčiče-vem atentatu je silna glorija zaradi tega. kei so vse stranke obsodile atentat. Ali kaj naj dokazuje taka obsodba? Hrvaško ljudstvo ni tako fodivjano. da bi odobravalo umor in ni tako nezrelo, da bi od padca ene osebe pričakovalo svojo rešitev. Zlasti pa napad na Skerlecza ni mogel povzročiti nobenega navdušenja in nobenih simpatij. Drugače je bilo s Čuvajem. Takrat je bil pravni čut širokih slojev res v zmedi. Kajti Cuvai je stal pred narodom kakor poosebljeni absolutizem, nezakonit, brutalen, sovražen. Pravkar se je bil šele pojavil. Nenadoma je bila ustava poteptana. Vsemu stremljenju naroda ie bilo pljunjeno v obraz. In za reprezentanta izzivajoče, nelegalne, brezobzirne despocije ie bil postavljen najbrutalnejši cinik ki ga je bilo mogoče dobiti na Hrvaškem. Vpeljava komisarijata in imenovanje Čuvaja ni moglo učinkovati drugače kakor razburljivo. Ves narod je pograbila nepopisna vročica, ki je bila tem hujša, ker se ie z njo di užila zavest, da nima ljudstvo nobenega sredstva, s katerim bi mogla zlomiti nasilstvo. Zakonito orožje mu je bilo vzeto, razgreti možgani pa se niso mogli mirno vdati usodi in na mesto treznega razmišljanja in razglabania je prišla razvneta fantazija s svoiimi divjimi slikami. V mnogih elavah se je tedaj porodila miselna zmota, da pomeni rešiti se Čuvaja toliko, kolikor rešiti se
absolutizma,	.
V tem razburjenem razpoloženju je učinkoval Jukičev atentat kakor osebno junaštvo, izvršeno v imenu naroda. Ruski teroristični boj le postal v tistih časih na Hrvaškem razumljiv. Nenormalnost političnih razmer stopnjevana do skrajnosti, ie legla Hudem v duše in povzro-£ila nenormalno mišljenje in nenormalno čustvovanje.	.	...
V šestnajstih mesecih, kar traja komisariat so se strasti polegle. Ce pravno, da je da-es razpoloženje med narodom drugačno ka-or v prvih dneh Čuvajevega režima, je to res. Le da ni res v tistem znnslu. kakor pripoveduje budimpeštansko in večinoma dunajsko časo-•Ucie in knknr si menda gospodje '1 isza, Khuen-KVrvflTrv in tovariši domišljajo. Za madja-rn J™ niso danes tla med ljudstvom nič ugod-£ nego so bila pred poldrugim letom. Ali dualnega dejanja, ne od zunanje konstelacije. ES dejanja, ne od zunanje kostelacije,
svojega lastnega smotrenega dela.
Nnhenesa razloea pa nima hrvaški narod. , Jv	o cnriiaznil s komisariatom	in z	niego-
se sprijazni. iSpo	Cuva.jeyem	odho<h) se
vimi nami • druzega. kakor da ie izginila m izpremenilo nic ur -	Hnnžiln	vec	narod
ccehfl	ki ie sama po	sebi dražita	ves	narod
|„ provocirala že s svojo navzočnostjo. Sistem na Je bil brez Čuvaja prav tak kakor s Čuvajem. In najbolje ie to spoznalo organizirano de-
Unkelhtiuserieva doba se ie raztrobila že ekakšno zboljšanje razmer. V njegovo dobo ada stavka lesnih delavcev v Zagrebu. Ta-so delavci zelo natančno opazili, da žive •ustavni deželi. Na tak način ni bil še ni-: izrabljen policijski aparat proti delavstvu, yr Ob tei priliki. V Zagreb je prišlo večje ilo od podjetniških agentov najetih stavko-)v Ko so jim tukajšnji delavci pojasnili de-ki položaj. o katerem so iih bili agentje na-li so sklenili, da se vrnejo na lastne stroške tov Ta izraz' proletarske solidarnosti ie ho-zagrebško delavstvo proslaviti in je odšlo kolodvor, da še poslovi od tovarišev. Taje uprizorila zagrebška policija pravi poti proti stavkajočim delavcem, preganjala e celo s policijskimi psi. ki so pogrizli mnogo
ljudi, veliko število drugh pa je zaprla in obsodila.
Policija je stala tako v službi podjetnikov, da je igrala celo važno vlogo pri dobavljanju stavkokazov. Delavcem, ki so bili v stavki, so se pa celo prepovedali shodi, delavsko časopisje se je zatiralo, pisma so se odpirala. Poleg tega, da se je moralo delavstvo bojevati s podjetniki. je moralo voditi še boj z državno silo; in da je to v absolutističnih razmerah skoraj nemogoča reč. se razume samo ob sebi.
Tako je bilo pod Unkelhduserjem. Pod Skerleczem pa ni nič boljše. Novi komisar ie pred atentatom sprejemal obiske, razpravljal s strankami, govorilo se je o »korakih«, o »in-tencijah«. v praksi pa ie ostalo vse popolnoma pri starem. Zdai čakajo, da okreva, da bo lehko zopet sprejemal obiske, konferiral. pripravljal korake in imel intencije.
Ali z vsem tem se nič ne opravi. Na Hrvaškem je Ie eno potrebno: Da se nemudoma napravijo ustavne razmere, bele tedaj se morejo reči normalno razvijati. Komisariat za pripravljanje ustavnosti ie pa nezmisel in dokazuje. da se hočejo sicer za zaslepljevanje sveta napraviti nekakšne ustavne oblike, ppd ^ katerimi pa ima trajati absolutistično življenje dalje. Če hočejo resnično ustavo, tedaj je pot le ena. in sredstvo ie tako enostavno, da ne more biti bolj. Razpišejo naj volitve za sabor in poskrbe naj. da se izvrše postavno, brez sleparstva in brez nasilstva. Pri takih volitvah se mora pokazati, kdo ima večino v deželi. Večina pa naj vlada. To je ustavnost. Priprave za volitve se lehko zelo hitro izvrše. Zakaj se to ne zgodi? Zakaj se zavlači ta rešitev?
Mogotci v Budimpešti vedo. kakšen bi bil rezultat svobodnih volitev na Hrvaškem. Ce ne bi bilo nobenega pritiska, ie gotovo, da ne bi bil izvoljen ne en madjaron. Oni pa hočejo celo madjaronsko večino. To ie, zanje pogoj »ustavnosti«. V deželi ni bilo revolucije, ni bilo izgredov, ni bilo ničesar, kar bi bilo opravčevalo komisariat. Bilo je le to. da ni hotel narod voliti tistih ljudi, ki so jih budimpeštanski veljaki hoteli. Ustavnost je bila le zato odpravljena, ker se je je narod posluževal. In vrniti jo hočejo le tedaj, če dobe garancije, da se le ljudstvo ne bo več posluževalo. Zato se ne morejo razpisati volitve, zato se ne more sklicati sabor. zato se ne more imenovati ustaven ban.
Ali dokler se rešuje hrvaško vprašanje na ta način, je vse reševanje zaman. Kajti v časih Khuenovega banovanja ne živimo več. Navidezni mir. ki vlada sedaj, le od časa do časa prekinjen s kakšnim atentatom, ni resničen mir. Tega pa sploh ne bo. dokler ne bo v deželi pravega ustavnega življenja. Kdai bodo to spoznali v Budimpešti, tega ne vemo. Žalostno pa je. da ne spoznalo tega na Dunaju, kjer bi mo-roli imeti širše obzorje. Dandanes bi pač vsak začetnik v diplomaciji lahko razumel važnost jugoslovanskega vprašanja za vso monarhijo in za naš zunanji položaj. Če jo nočejo razumeti, jim seveda ni mogoče pomagati. Ali kar se mora zgoditi, se bo zgodilo, če ne po gladki poti, pa drugače. Gotovo bi bilo bolj v interesu skupne države, če bi šlo gladko. Ker pa nočejo, moramo računati s tem. da bo na jugu še mnogo potresov, mnogo konfliktov, mnogo bojev, in nihče ne more prerokovati, kakšen obseg utegnejo dobiti.
Tudi nam bi bilo ljubše, če bi se nujni razvoj mirno izvršil. Ali na to se ne moremo ozirati. Mi imamo cilj in se ne smemo ustaviti, dokler ga ne dosežemo. Vzgajali bomo ljudstvo in ga organizirali in organizirano vodili v boi. Potem pa se bomo bojevali, kakor bo mogoče in na tistih bojiščih, na katerih bo nasprotnik. Če poide ustavno in legalno, se bomo bojevali ustavno in legalno; če se nam to onemogoči, pa ne bomo krivi mi. da bo tudi boi drugačen.
Mehiko in Amerika.
V	Zedinjenih državah severne Amerike je vse odmerjeno po velikem merilu. Nikjer na svetu ni kapitalizem tako razvit kakor v deželi Jenkijev nikjer niso razredna nasprotja tako izrazita. nikjer ni podjetnost tako velikanska in tako drzno pogumna kakor tam. S kapitalistično špekulativnostjo pa gre politična roko v roki. Tam. kjer rastejo miljarderski trusti. poganja tudi najsmelejši imperializem. Kdor bi danes še govoril o »deželi svobode«, bi se nesmrtno osmešil; ogromni kip Svobode v novo-(orški luki je največji spomenik ironije, ki ga rožna svet.
Kapitalizem in svoboda sta najneizpros-seiša sovražnika. Kapitalizem je gospodstvo. ki ne trpi nobenega vmešavanja in spravlia vse v svojo odvisnost. Hlapčevati mu mora delavstvo. tlačaniti mu morajo konsumenti. In področje svolega gospodstva mora razširjati Čimdalje boli. Iz tega nastaia politični imperializem.
Najenergičnejši zastopniki te razvojne ideje Sanjajo preponosne sanje; Zedinjene države na Čelu cele Amerike. Amerika na čelu vsega .veta. Marsikaj se le že doslej zgodilo, kar se tudi praktično vjerna s to tendenco. V tej smeri ie bila izrečena znana »doktrina Monroe«; v ,em zmislu je severna Amerika ravnala v špan-
sko-kubanski vojni; s to zavestjo je anektirala Filipinske otoke.
Zdaj pa se razvija spor med Mehiko in Zedinjenimi državami, ki zaslužuje največjo pozornost, zakaj iz njega se prejalislej lehko razvije ena največjih svetovnih dram.
Oči ameriških velekapitalistov so že davno uprte v Mehiko. Ta dežela, štirikrat tako velika, kakor Nemčija v Evropi, je trdnjava pred mostom iz severne v južno Ameriko. Priroda jo je bogato obdarila; velikanski jakladi tiče v tej zemlji, pa so doslej še večinoma neizrabljeni. Kar se izkorišča teh bogastev, se vrši večinoma z ameriškim kapitalom, ki je otvori rudnike, gradil železnice in vložil okrog dva-tisoč miljonov dolarjev v mehikanska podjetja. Razlika med podjetniškim duhom Jenkijev in mehikansko malomarnostjo se kaže v Novem Mehiku. v Kaliforniji, v Texasu, v deželah, k lih je severna Amerika že vzela Mehikancem in ki so se v zvezi Zedinjenih držav gospodarsko sijajno razvile, medtem ko so mehikanske države ekonomično zanemarjene, politično pa žive v večni anarhiji.
Nasprotje med Mehiko in Zedinjenimi državami je razumljivo zaradi ameriških kapitalističnih interesov. Investirani miljoni zahtevajo
garancij, ki so največje tedaj, če ima tisti, ki vlaga denar, tudi politično moč v svojih rokah.
V	Mehiki pa primanjkuje celo veliko slabejših garancij. Večna politična anarhija v deželi daje ameriškim kapitalistom večen povod za tožbe in pritožbe. V bojih med vstaši in vladnimi četami so ugrožene naprave kapitalistov zdaj od te. zdaj od one stranke. Danes razstrele vstaši železniški most. jutri razdene vladno vojaštvo postajo in kurilnico. Kapitalisti severne republike. videči ogromne dobičke, ki bi se dali še izčrpati iz Mehike, imajo zaradi tega zelo enostaven in zelo radikalen program:	Aneksijo!
čimbolj kriče zaradi neredov pri južnem sosedu.'tembolj so jim v srcu všeč; in javna tajnost je. da imajo pri mehikanskih vstajah severni kapitalisti vedno svoje prste vmes.
Ameriški kapitalisti so pa veliki gospodje, in nobena vlada se ne more popolnoma odtegniti njihovemu vplivu. Tudi Wodrow Wilson, ki je napovedal po svoji izvolitvi miljarderskim pijavkam boi. mora ločiti teorijo od prakse; stoječ pod pritiskom ameriškega kapitala, se je jel vmešavati v mehikanske zadeve na tak način. da ne more danes nihče reči. kako daleč bodo segale posledice te intervencije.
Predsednik Zedinjenih držav ie poslal v Mehiko posebnega odposlanca John Linda, ki je predložil mehikanski vladi sledeče zahteve:
1.	Sovražnosti med vladnimi četami in vstaši se morajo takoj ustaviti. 2. Sedanji predsednik general Huerta ima nemudoma odstopiti in vlado ima prevzeti provizoričen predsednik. 3. Razpis novih volitev se mora pospešiti in poskrbeti je za garancije, da bodo volitve čiste in svobodne. 4. Po izvršenih novih volitvah ne sme general Huerta kandidirati za predsednika.
Severna Amerika doslej sploh še ni priznala Huertovega predsedništva. Razlogi, ki jih navaja washingtonska vlada za svoj nastop
—	ne tisti, ki so v resnici merodajni zanjo — so zelo moralični. Huerti očita, da ie sokriv smrti svojega predhodnika, da se razširja pod njim največja korupcija, da ni sposoben za
vzdrževanje reda v deželi, in da pomenijo razmere. ki obstojajo sedaj v Mehiki, veliko nevarnost za ameriške interese.
Wilsonovo posredovanje ie bilo doslei popolnoma brezuspešno. Mehikanski minister za zunanje zadeve Gamboa ie kratkoinalo odklonil vse zahteve in izjavil, da bi bila mehikanska država tudi zanaprej pri vsaki volitvi predsednika odvisna od ugovora ameriškega predsednika. To ie nedvomna resnica. Če so si Zedinjene države pridobile kakšno »pravico«, tedaj je ne izpuste več iz rok. Mehiko bi izgubilo velik kos svoje neodvisnosti in bi prišlo napram severnemu sosedu v nekakšno vazalsko razmerje. Ali Severna Amerika tudi nima navade da bi se umikala, če je kaj zahtevala. Sedaj, kc je panamski prekop skoraj dograjen in so se, interesi ameriških kapitalistov na jugu nepo-. pisno povečali, ne bo miru. dokler se Zedinjene države tudi politično in teritorialno ne približajo svojemu ogromnemu gospodarskemu podjetju. ki združuje dva oceana.
Danes so Mehikanci Še lehko ponosni naw pram Wilsonovim zahtevam. Zakaj inilitari- ’ stično so danes Zedinjene države gotovo nesposobne za osvojitev Mehike. Milica se pol zakonu ne sme rabiti izven državnih mej; stalna vojska pa za tako nalogo momentano ni dovolj velika. Toda to je le vprašanje časa. Taka vojska se razmeroma hitro lehko silno poveča, bogastvo, ki ga ie v Mehiku pričakovati. je pa velikansko, da bi ameriški kapitalizem brez pomisleka investiral potrebne svote v militaristično podjetje. ki mu obeta neprecenljive profite.
Če ve mehikanska vlada, da se ji danes ni treba bati Jenkijev, pa tudi ve. da se jih bo morala bati jutri. Zato odgovor ministra Garn-boe gotovo ni zadnja beseda. In tudi če se Mehiko podvrže, ie vprašanje, če ie s tem konflikt rešen za vse čase. Apetit severoameriškega kapitalizma le prevelik, Mehiko pa premikaven grižljaj. Nekoliko potokov krvi se kapitalistom zanj ne bo zdela prevelika cena.
Dnevne beležke.
—- Temelji socialnega reda. Neodpustno je, če govore ljudje o stvareh, ki jih ne razumejo. Greh postane še večji, če krošnjarijo s svojo modrostjo javno in če ni nikogar, ki bi takim ljudem odgovarjal tam, kjer razkladajo svojo učenost. Ob priliki katoliškega shoda je bil tudi kongres slovanskih katoliških predagogov. Na kongresu ie predavala gdč. KIeinmayrjeya o predmetu: »Kako more šola sodelovati, da se utrdijo temelji socialnega reda.« Edini temelj socialnega reda je jx> mnenju te pedagoginje — pokorščina. Morda je hospitirala ta gospodična nekaj mesecev v kakem pruskem polku, da je prišla do takega zaključka. O socialnem redu in njegovih temeljih ima ta vzgojiteljica mladine takale pojme: (»Slovenec« od četrtka); Poudarja, kako je razširjeno dandanes že povsod protiversko mišljenje, anarhizem, svobodomiselstvo in se širi povsod uporen duh, ki noče poznati nobene vlade, nikakega reda. Dokazuje, da ruši socialni red le brezversko mišljenje. Zakaj le veren človek pozna pokorščino, ki je edini temelj socialnega reda. Zato mora delovati šola pred vsem na to, da priuči mladino pokorščine. Pokorščina pa je le mogoča prava na podlagi vere. Edino verska vzgoja v šoli more torej utrditi temelje socialnega reda. — Po tej izpovedi si napravi vsakdo sliko, kako da vzgojuje gdč. Kieinmayrjeya in z njo vred vse kotališko učiteljstvo — zakaj »Slovenec« pristavlja, da je nijen govor zelo navdušil navzoče zborovalce — mladino. Pokorščina je toliko kakor hlapčevska ponižnost, ki je ena najgrših lastnosti, ker zavaja človeka, da zatajuje lastno voljo, lastne misli in dela le to, kar mu ukazujejo. Nikjer pa ni dobro, če ukazuje več ljudi; za red je treba, da ukazuje le eden, vsi drugi pa da kleče v prahu pred njim in izpolnjujejo njegove ukaze. Po nazorih gdč. Kleinmayrjeve mora biti organizacija človeške družbe nekako taka: na prestolu sedi, recimo papež, vse drugi pa čakajo na njegove ukaze in jih pokorno izvršujejo. Vsi veliki pedagogi delujejo na to, da naj šola vzgaja svobodne ljudi, ljudi, ki mislijo z lastno glavo, ki ne blebečejo le to. kar slišijo od drugih. Vsak, ki pozna otroke, ve, da otroci ne pripoznavajo avtoritet in da si napravijo o vsakej stvari sodbo, ki se močno razlikuje od sodb, ki so običajne o tem ali onem in da je ravno naloga pravega vzgojitelja, da ne zatre v otroku samoniklosti, ampak da jo pospešuje. Pravi pedagogi obsojajo razmerje med učiteljem in učenci. ki temelji na pokorščini, temveč strme po tem, da postane razmerje prijateljsko. Pokorščina pa izključuje tako razmerje. Katoliško učiteljstvo brede torej po nazorih, ki so naravnost pogubni, zakaj pokorščina je najhujša zapreka človeškega razvoja. In če človek sliši bese.do pokorščina, se nehote spomni še na palico.
—	Naporno vladanje. Cesar Viljem II. vlada zadnje čase tako-le: 24. avgusta odhod Iz kopeli v Homburg; 25. avgusta odhod iz Kehl-heima; 26. avgusta prihod v Poznanj, velik sprejem; ob pol desetih parada 5. armadnega zbora, zvečer paradna pojedina v gradu; 27. avgusta dopoldne posvetitev kapele v gradu, obisk na magistratu, zvečer slavnostna pojedina; 28. avgusta odhod cesaria in cesarice v Vratislavo.
kjer je velik vojaški sprejem, zvečer slavnostna pojedina; 29. avgusta parada 6. armadnega zbora, zvečer paradna pojedina v gradu; 30. avgusta obisk razstave, zaitrek pri generalu, zvečer slavnostna pojedina, po pojedini odhod V \Vildpark; 31. avgusta prihod v 'NVildpark;
2.	septembra velika vojaška parada; 8. septembra odhod k manevrom. — Ubogi, ubogi Vilček, po božji milosti nemški cesar.
— Kako naraščajo pri nas Izdatki za militarizem. Če primerjamo izdatke za vojaštvo v teku enega desetletja, tedaj šele prav vidimo. kako silno so narasli in kako težko je breme, ki ga nalaga militarizem ljudstvu. Leta 1903. so znašali izdatki za armado 329,302.000 kron, za mornarico 50.287.000 K, letos pa znašajo za armado 430,935.000 K za mornarico
143,657.000	K. V teku desetih let so narasli torej izdatki za 195 miljonov kron, pri čemer pa niso všteti izdatki za domobranstvo. Razen tega je lansko leto predložila vlada poslanski zbornici zakon za brambno reformo, ki so ga Seveda meščanski poslanci hitro potrdili. Bram-bna reforma — poleg navadnih izdatkov za vojaške potrebe — bo veljala za čas od 1912. do 1915. nič več in nič manj kakor 65,200.000 kron, ki se porazdele na pet let. razen tega na bo enkratnih izdatkov še 76 miljonov kron. Po letu 1915. pa bo potrebovala vlada še 57 miljonov kron, da uvede vse., kar je z brambno reformo v zvezi. Ali to še ni vse. Skupni ministrski svet je sklenil v oktobru 1912, da potrebuje še 205 miljonov izrednega kredita in sicer za armado 125 miljonov, za mornarico 26 miljonov in da se pospeši zgradba dredno-tov bo treba za čas od 1912. do 1914. še 54 miljonov kron. Poleg teh blaznih izdatkov bo zahtevala vlada na jesen še povišanje rekrut-nega kontingenta, ki bo združen seveda z novimi izdatki. Kako dolgo bo še pošiljalo ljudstvo v parlament zastopnike, ki klečeplazijo pred vlado in spravljajo ljudstvo v bedo in obup.
— Morilec stotnika Eisenkolba obsoj’en.
Berlinski »Lokalanzeiger« poroča iz Dunaja sledeče: »Morilec gardnega stotnika Eisenkol-ba in grofice Bolze, častniški sluga Jankubovič še davno ni okreval od svojih težkih poškodb, dobljenih od skoka skozi ckno in od dveh strelov. Kljub temu je bil v sredo od vojnega sodišča obsojen na smrt na vešalih. Smrtna sodba se v tem slučaju ne predloži cesarju, ampak kapitan trabantske telesne straže grof Karol Auesperg jo podpiše in ima skrbeti* da se izvrši. Cesarjevi milosti delinkvent ne bo priporočen ...« Ne vemo. če je ta vest resnična, vemo pa, da je pri avstrijskih vojaških sodiščih marsikaj mogoče, in zato si mora človek reči, da tudi to ni izključeno. Ali če je vest resnična. tedaj bo treba o kulturi v Avstriji dolgo molčati in ime »vojaška justica« se sploh ne bo smelo vzeti na jezik. Častniški sluga si je bil sam izrekel sodbo in jo poizkusil izvršiti. Storil je to zelo temeljito. Dva strela je sprožil vase in potem je skočil z druzega nadstropja na tlak. Zares ni bila njegova krivda, da ni popolnoma mrtev obležal. T oda veliko mu ut manjkalo do smrti. Ko so ga prinesli v bolnišnico. so mislili, da je že nepreklicno zapisan smrti. Zdravniki so pa vendar poizkusili, kaj bi mogli opraviti s svojo znanostjo in umetno-stio. in prišla ie ura ko so deiali: »Menda le
rešen.« Tedaj je vzkliknila vojaška justica: »Hvala Bogu! Torej ga bomo lahko obesili!« Človek nima pravice umreti, če je rabelj iztegnil svoio roko po njem. Z Bogom se mora veda bojevati da mu otrne žrtev ki jo je bil že poklical k sebi, kajti to delo morajo opraviti krvnikovi hlapci.. Jankubovič sicer še ni zdrav. In še vedno bi lahko nastale kakšne komplikacije, ki bi povzročile smrt. Pazite, zdravniki! Pustite par drugih bolnikov v ne-mar, tega morate rešiti za vsako ceno, kajti tam v kotu dvorišča že postavljajo vislice zanj. Naše stoletje štejejo za dvajseto in pravijo, da cvete v tej dobi kultura, krščanstvo in človečnost. Vojno sodišče na Dunaju je živa priča tega.
— Ljubljanskim kovinarjem. Ljubljanskim ovinaijem se napovedujejo časi. za katere se
moramo dobro pripraviti. Doslej je vladala med
podjetniki kovinske stroke precejšnja zavist.
zlasti med Žabkarjem in Tonniesem. Ker so se
Pa zadnje mesece kovinarji teh dveh podjetij
•fH-u- 'en'j' svoje organizacije, so tudi pod-
da se morajo medsebojno zdru-
v'.S0 se na za t0- da stro našo orga-nizaciK)^ Nasa sveta dolžnost je. da sedaj vsi
lnr!?ieivVS]op!mo v or2anizacijo. ker močni
2E22S v a da nas ne stre na-
S I 1 D0!lde,^k so bili draždanski kovi-na.rr" In dor ie imeI odprte oči. je lehko spoznal pri naših nemških sodrugih. kaj
organizacija: boljše mezde. JSL 1 brezskrbno življenje, ki ne poteka naPornem delu. temveč, ki prinaša tudi a X I u11!70	•	Solidarnost med delavci
nhW ih°fi« u s? mora razbiti Podjetniška lubJ'ansk"n kovinarjem ni postlano na
"aSe»	so	še	pičle-	na§e delovne
uh; J > za*ostne; vse to moramo izpreme-iiiti. a izpremenih bomo le tedaj, če bomo vsi do organizaciji. Močna organizacija
Simn t v' tero,nzem Podietnikov. Ljubljanski čaS m-A ^ov,nJke stroke so postali v zadnjem £?,£«£? ' predrzni napram delavcem in poiz-
nrF!!SyJeM0n*,r5h; Kovmarii- vsak na delo za organizacijo in delo bo obrodilo obilo sadu! — Drgamziran kovinar.
,	~za dobro upravo. »Ce hočenm
‘ . dobro npravo. moramn torej skrbeti prvič in £;5* S(1 volllJcl Politično zavedni katoličani.
na<m nTnil- 3 Pnde5c] t! Voli,ci do besede ia Jih Pfin-'1 JV '-,e preglasujejo«, tako je dejal de-
nem' ?j ,or /• ^vgen Lampe na slavnostnem zborovanji katoliškega shoda. Gospod do-
n tl w pis.ma- ki ie napravil tako ime-vrSni "aciK?.za izrab!ianje vodne moči ob ZalilHa»I7 •1 'e. rorrnodušno gledal, kako zaprav-J deželni glavar davčni denar, ve brezdomnimi sr"3 J? dobra l'Prava in tudi ve a-or ° bii'. \’ohlc;'- ki trpe tako upravo, po-SifS' katoličani. V kako lep sklad je mini v 0 m kato,,čanstvo! Če bodo vo-vSnil n"1 e11^ še, do,2:o časa Politično za-JIm?. katohcani- ho kranjski finančni minister
7avrsmapravu e nekai dra8:ib projektov a la ° K?Spod deželni glavar lehko še cfili tisočakov davčnega denaria porabil za ,	e,Peli	dobre	uprave	so torej vo-
HhuVa .L Politično zavedni katoličani; za upravo skrbe potem že Zajci in Pegani Lampeti in Šušteršiči.
r . ~ Poslovilni večer gospe Danilove. V to-
sept®inbra se vprizori v deželnem gle-šmm Predstava Gerolamo Rovettiia »Nepo-22 k an?,a, .v treh dejanjih, preložil E. Kri-pn!lkl poslovitve naše prve igralke vguste Danilove. Kakor znano potuje v Ame-nin?' 'V3, domačih tleh vsled znanih razmer nima več eksistence; spremlja jo starejši sin. c«.*	vstopnic pri g. Cešarkovi. Rodne	Pai	Se	priiaviio	do Pondeljka onol-
— Medvedov nagrobni spomenik so odkrili e«« -i Pa.kamniškem pokopališču. Načrt za
pomeruk je izdelal kipar g. Peruzzi, izvršil ga le pa g. Pavlin v Radovljici.
«#«,‘~m°ncert. >>Zayeze avstr, jugosl. učit. društev«, ki ga priredi učiteljstvo, zastopano v tej zavezi v proslavo srebrnega iubileia danes te-oen dne 6. septembra v veliki dvorani »Na-rdoma« v Ljubljani, obeta po svojem k' ga priobčimo v prihodnjih dneh, izreden užitek. Sodelovali bodo poleg ad hoc sestavl^nega učiteljskega zbora nekdanja to-Costaperaria-Devova, Ljubljančanom 3010 znana koncertna pevka, ki bo izvajala 6
^^TnoPmifTBrrT- -	■	■	,	—______
prelepili sopranskih samospevov, koncertni pianist in glasb, učitelj g. Anton Trost, ter njegov brat. sedaj gojenec c. kr. akademije za glasbo in uprizarjajočo umetnost, g. Ivan Trost, ki sta po svojih briljantnih nastopih slav. občinstvu znana tako doma kakor že drugod.
— Kolera na Hrvaškem. V Bosniači ie obolelo zopeM2 oseb za kolero in šest oseb je umrlo. Deželna vlada ie izdala kar najobširneiše in najstrožje odredbe, da omeji kolero. Okuženo vas stražijo orožniki in vojaki. Za obolele sta v vasi dva zdravnika. Prvi slučaj kolere je bil v Mitroviči v Slavoniji; od tedaj ie znanih 41 slučajev. več od teh s smrtnim izidom. V okuženih krajih so bile tudi vojaške vaje. ki so jih pa ustavili.
— Umrli so v Ljubljani; Marjan Sima. sin trgovskega sotrudnika. štiri mesece. — Marjana Šubic, bivša kuharica. 67 let. — Hermina Prijatelj, zasebnica. 16 let. — Izak Pen/o, onemogel dninar, 69 let. — Ivan Štritof, rejenec. 5 tednov.
— Ušel je majhen, približno 8 tednov star prašič (mrjasec). bele barve v četrtek iz Drenikovega vrha. Najditelj naj ga odda proti primernem plačilu na Drenikovem vrlin ali pa event. tudi v parkhotelu »Tivoli«.
— Nasilnež. Juri Zdešar, rodom iz Štajerskega. ie sedel na vrtiljak na Traunovem vrtu na Glincah. Ko jc lastnik vrtiljak ustavil, bi' se bil Zdešar rad še vozil, seveda zastonj, česar pa lastnik ni pripustil. To je Zdešarja, ki ie bil nekoliko okajen, tako razkačilo, da ie skočil v lastnika ter ga vrgel ob tla. Poklicali so stražnika, ki je nasilneža aretiral, a tudi stražnik je nalete! na slabo. Med aretacijo ie Zdešar potegnil nož in z njim varnostnemu organu zadal v roko dva sunka, ki pa k sreči nista povzročila težke telesne poškodbe. Stražnik je dobil potem uradno zdravniško pomoč. Zde-šaiia so kljub nasilnosti privedli v zapor in pride zaradi javnega nasilstva in telesne poškodbe pred sodišče.
— Konjski tatovi v Novem mestu. Dne
27.	t. m. je bilo mestno stažništvo in orožništvo brzojavno obveščeno, da pripeljejo tatovi dva konja in dve žrebeti, ki so ukradeni pri Ivancu v Petrinji. Stražništvo je čakalo ves dan na tatu. Konjski mešetar Lužar je proti večeru sporočil, da ie nekdo v Družinski vasi z dvema konjema in žrebetom pinegavske pasme. Alarmirano orožništvo in stražništvo sc je peljalo v zaprtem vozu na lice mesta. Ko pride do Ločne, zapazi, da so konji privezani k vozu. poleg pa skače žrebe. Ko se pripeljajo nasproti. ustavijo voz in izstopijo. Na vozu sta bila znana mešetarja Tekster in Janc ter neznanec vulgo Petra. Orožnik so Tekstra zgrabili, Petra pa je skočil v koruzo, skozi to v gozd in izginil v temno noč. Orožniki so sledili dalje časa za njim, a bilo je pretemno. zato vsaka sled nemogoča. Obkolili so gozdiček in čakali jutra. Ali zaman, konjskega tatu Hinko Eigra. vulgo Petra iz Zigaramostu (Štajersko) ni bilo več v njem. Konje, vredne nad 3000 K. so dobili, prebrisanega, že večkrat kaznovanega, zelo nevarnega konjskega barantavca vulgo Petra pa ne.
— Rop. (Izpred novomeškega porotnega sodišča). V četrtek so se zagovarjali zaradi ropa pred novomeškim porotnim sodiščem 30-letna Alojzija Skušek, 44Ietia Ana Blažič in 201etna Marija Koprivšek iz Mirnevasi; zaradi deležnosti ropa pa Mletna Marija Gričar in nje hči 20letna Reza Gričar iz Mirnevasi. Prve tri so se dogovorile, da oropajo dninarico Kati Faletič, ki ima veliko denarja, ki ga nosi vedno pri sebi v žepih na krilih. Čakale so ugodne prilike in ta je prišla 18. oktobra 1912. Ta dan je delala Faletič pri Sedlarjevih. Skušek in Koprivšek sta si pripravile moške obleke, saje in brke iz prediva. Oblečeni v moške obleke in počrnjeni s sajami sta čakali na Faletičko, Bla-žička jc pa stala na straži v gošči ob poti. po kateri se je imela Faletička vračati. Faletič je prišla, nič slabega sluteč mimo. Za njo pa so se spustile Koprivšek in Skušek. Prva jo je dohitela Koprivšek, jo objela od zadaj in stisnila k sebi tako. da se Faletička ni mogla ganiti. Skuškova in Koprivškova sta si pleti razdelile. Vsaka je dobila 140 K. Ker pa je Koprivškova obljubila dati svoj delež svoji nezakonski materi BlažiČki. je Skuškova za njo pridržala še 10 K. Torej so te roparske tovarišice oropale Kato Faletič za 290 K. Skušek, Blažič in Koprivšek priznajo dejanje. Terezija Gričar pa
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalie)
'T ie malomarno skomizgnil. jezeč se
Kfrfjd T -Se s,loma hlini- še boli Da na Oti-
zoval* H k® 003 temU kriva in če bi ca ne °Pa-
Enil lc .J™ ne bil° treba ,aeati- Na«10 ie 3a bi še čSal Se 150 drsaIišču- ne
od|estlo. Šele sedaj je čutil.
in se wJrVeŽ!,e10tiICine očl Drčal ie P° ledu ohkS0^1*VSe strani- Pa le enkrat
gič povnrelf lemi k 'JVbaš k° se 'e spustil dr"-se ie nri	i	ie	v	polokrogu	zavil,
LL/ rm i. ®ie.ne 0Rraie Prikazal drobni
žal nvtimaPe’ se ie. jedva je obdržal ravnotežje. Kakor roža se le zardel. A pre-
Z0Pet zavedel in naglo ti pohitel naproti. Na pol pota Pa se je še enkrat ustavil, da oi si zbral sapo in da ne bi prišel razburjen. In razjasnil si ie tako daleč situacijo, da se je vpra-sai. čemu je pravzaprav razburjen, kaj se godi « ™	S1’	Je	z°Pet	rekel,	da	se	ne	dd
^a to P' Je Prijateljstvo, da le spoznal zadnjih dneh. kako grozno — o kako grozno lo ima rad.
XXXIX.
zdravilom1 *e ie krožeč. baš ko sta se po-S l iS BIaz®nka ln OtiUJa. Odkril se je. poidi IrSL0, v,se oziraie va'i!o. Bila je v svet-obrobljenih z belo kožuhovino, in
ravnotako je imela čepico i mali muf. obešen na širokem, svilenem traku. Vsa zardela se je nekolikrat priklonila. »Bože. kaj si bo mislil, ker se takoj zardevam?« se je bala v duhu. Pa tudi Ivan se ie zardeval in se nekolikrat nepotrebno priklanjal.
»Blaženka. jaz sem že gledala po tebi,« je Otilija ponavljala že tretjič, ne da bi io bil kdo slišal. Veselo, z veliko slastjo ie pogledovala sedaj tega. sedaj onega.
A Blaženka se ie le zmedena nasmihala, ne da bi odložila drsalke, stala ie. bog ve česa pričakujoč. Potem se ie spomnila in šla h klopici. Tu ju je Otiliia pustila samo in se odpeljala po drsališču.
»Dovolite, da vam pritrdim drsalke?« je vprašal sedaj Ivan. zbiraje sapo in šileč se. da bi bi! trden. Dasi ie vedel, da se kaj tacega pravzaprav ne spodobi, se le zmeden ponudil.
»Ah. saj bi sama «
»Ne. pomorem vam, Blaženka!«.
In jo ie poprosil za drsalke, pokleknil na led. in ko ie sedla na klopico. ie prijel njeno 110-žico. Toda v glavo mu je šinila silna vročina in srce mu je napolnila tesnoba, da ie obledel in roke so mu odrevenele. Naporno, nerodno je pripenjal drsalke; tresel se ie in sram ga ie bilo. Konečno je bila ena nožiča obuta in drznil se je ozreti v Blaženko.
In nje mile oči so bile uprte v neskončno daljavo, sedal pa so se polne tihe pobožnosti spustile k njemu. Oba sta neslišno vzdihnila, oba sta povesila pogled. A Ivan ie dejal, ko se je vzdramil, da misli baš na Puškina.
»Na Puškma?« le ponavljala Blaženka tiho.
celo pravi, da sploh nobenega denarja ni dobila od obdolženk in da ona 18. oktobra 1912 sploh ni vedela o ropu. Glede Terezije Gričar odstopi državni pravdnik od obtožbe. Porotniki so stavljena jim vprašanja potrdili. Sodni dvor je obsodil Skušek in Koprivšek po pet let, Blažič na štiri im pol leta in Gričar na 10 mesecev ječe. — S to obravnavo ie to zasedanje zaključeno.
— Kinematograf »Ideal«. Sobota 30., nedelja 31.. ponedeljek 1.: 1. Veselo ženitovanje. (Humoreska.) — Samo popoldne. 2. Oči na steno. (Drama.) — Samo popoldne. 3. Gaumontov teden. (Kinemat. poročila o najnovejših dogodkih. športu, modi, literaturi itd.) 4. Ociganjeni oče. (Krasna amer. veseloigra.) 5. Papana Viljema roman. (Italijanska drama v dveh dejanjih.) 6. Bumke je zadel glavni dobitek. (Komično) 7. Puščavnik Adolar. (Veseloigra.) —-Samo zvečer. 8. Povrnjena ljubezen. (Plesni poem.) — Samo zvečer. 9. Soprog na deželi. (Italijanska veseloigra.) — Samo zvečer. V torek »Skrivnost medvedje globeli« ali »Kamnolom«. Pri vseh predstavah 3 dejanja. V soboto 6., do torka 9. septembra: »Zaročenca«. (V 7 dejanjih. Dolgost filma 2400 m. Predvajanje traia 2 uri.) — Pri vseh predstavah ob 3.. 5., 7.. 9.
Idrija.
— Baron Beck v Idriji. »Slovenec« z dne 23. t. m. št. 193 zelo ginljivo popisuje obisk barona Becka, ki se je mudil s svojo soprogo ta mesec v Idriji. Na stare pobirke v kolikor so resnični in v kolikor ne, ne bomo reagirali. Vs»e-kakor pa nas zanima to, ker je bivši ministrski predsednik, kot pravi »Slovenec«, pohvalil možati nastop naših rudarjev in podal roko sodru-gu Tomažu Brusu v rudniku, ko ga je kot načelnika rudarske zadruge predstavil svetnik Pirnat ministru. Iz tega sklepamo, da je nastop s. Brusa bii tak, da je moral minister izreči o inteligentnosti delavcev priznanje in temu je bil brezdvomno povod s. Brus. Kako se torej to sklada s pisavo »Naše Moči«, ki v vsaki številki podtika idrijskim socialnim demokratom si-rovosti. Upamo, da bo gospod dekan Arko doslednost svoje pisave tudi v bodoče varoval in navil svojim mlečozobiin somišljenikom v drugič njih dolge ušesa, kadar bedo zopet drzni in trosili v svet, da so naši delavci posirovcli od socialno demokratičnih naukov. Tudi red in snažnost v žgalnici je minister pohvalil. To priznamo tudi. Saj smo čitali v »Zarji«, da se ie snažilo na dan prihoda barona Becka. tako. da je bilo veselje. Kako pa bo odslej, je seveda drugo vprašanje. Le koliko je vredna hvala gospoda dekana nasproti Becku glede čipkarstva ne vemo, ker še nikdar ni bilo toliko tožba od naših delavk, kako da daje čipkanje malo zaslužiti kot ravno zadine čase. odkar so čipkar-stvo zanesli iz Idrije v tuje kraje na I irolsko, v Galicijo itd. Le glede pošte in telefoničnih naprav niso mogli g. baronu povedati nič dobrega. Tu bi svetovali gospodu dekanu, da bi potom svojega somišljenika in poštnega predstojnika g. Helmika desegel lahko marsikako izboljšanje na pošti. Zlasti to. da bi smeli čakati ljudje vsaj pozimi v čakalnici na pošti, ne pa zunaj v snegu, kakor je bila navada doslej. Po mneniu g. Becka je v Idriji vse v redu. saj za to, da je dobil g. Beck tak vtisk, so drugi, zlasti pa gospod dekans krbeli. Lahko bi bil videl tudi nered po zaslugi naših klerikal.. če bi bil pogledal količkaj tudi javne, ne pa samo cerkvene in rudniške naprave. Potem bi bil opazil mize-rijo 4 družin, ki morajo stanovati v občinski napolpodrti hiši za mestno hišo. Da visoke osebe kaj takega v Idriji ne bi opazile, zato pa silno skrbe za razkazovalce našega mesta samo gospodje iz farovža in pa rudnika, katerim bi bil težak odgovor, če bi prišli do vprašanj, ki so življenske važnosti bolj kot cerkveni plasci in nakiti. ki so našim občanom deveta briga. Spremljevalci visokih oseb. ki posečajo naše mesto, res razkazujejo le to, kar je hvale vredno, a prikrije pa vse, kar je zanemarjenega. Skrbe tudi, da visoke osebe ne pridejo v stik z javnimi organi mesta Idrije.^ Zanimivosti so samo v cerkvi, gospodinjski šoli, čipkarskem kurzu in rudnaku. Ljudska šola, realka. Nikova, privatna stanovanja delavcev, občinska uprava, to so pa tako malenkostne stvari, da se kar slepo lahko opišejo. Kdor še sedaj trdi, da bo rešil socialne zahteve delavstva kdo drugi kot organiziran proletariat sam, za tega ni druge pomoči kakor blagoslovljena voda.
štajersko.
— Štajerski deželni odbornik prof, RobM
ie umrl včeraj zjutraj ob pol štirih v mariborski deželni bolnišnici.
T ,^mrtna nezgoda. Iz Vogla poročajo, da je padel posestnikov sin Pučnik na planini pri spravljanju sena čez 5 m visoko pečino in se vahl po padcu po strmini v globok jarek. Našli so ga v jarku nezavestnega. Ko so ga prenesii v domače svisli je tam kmalu umrl, ne da bi se se kaj zavedel.
. Poneverjenje. V Št. Lovrencu na Zg. Štajerskem so prijeli občinskega tajnika Janeza Kkrnerja. Poneveril je na škodo rottenmannške občine iz okrajnega zastopa 1500 K.
V	soboto dne 6., 7., 8. in 9. se bode predvajal v kino-,,Idealu** film
»Zaročenca4*
po slovitem literarnem romanu Aleks. Manrront Predstave ob 3, 5, 7 in 9, v nedeljo ob polll.dop
Koroško.
— Samomor. Iz Celovca poročajo: V sredo dopoldne se je ustrelil brezposelni odvetniški ui adrnk Franc Druzovič. Kroglo si je pognal v sence in bil takoj mrtev. Star ie bil 58 let. Vsled biezposelnosti in bolezni se mu je omračil um m zato je izvršil samomor.
— Požar Kakor smo že poročali, je po-gorela dne 16. avgusta tovarna za papir, last beljaske mestne občine. Zgoreli so vsi stroji 'P za'°Ka papirja. Škodo so cenili sedaj na
70.000	kron, ki pa je pokrita z zavarovalnino. Poleg tega imajo trije najemniki 12.000 kron škode. Ogenj je bil podtaknjen in kot požigalca so aretirali tovarniškega vodjo I. Schmiedla.
Trst.
— Krajna organizacija za II. okrai ima
dne 2. septembra ob 8. zvečer važno sejo v »International«. — Odbor,
— Jugoslovanska socialistična mladina.
Podpisani odbor naznanja vsem članom ki so se Prijavili za tamburaški zbor, da se ‘prične v pondeljek L septembra z rednim ponko.it Vaje se vrse ysak pondeljek in sredo od zvečer v gostilni »International« via Boccaccio-Vabljeni so tudi novi člani. — Odbor
?r *^8eia finskega sveta je bila v četrtek
28.	t. m zvečer. Na zadnji seji je izvolila ital-nacionalna večina v občinski odbor in druge komisije tudi socialistične svetovalce Na četrt-Da Dovecfc! sodrug Puecher v imen« kluba, da ne sprejme noben socialistični svetovalec teh mest ne v občinske111 odboru, ne v komisijah. Večina je silila, nai prevzamejo socialisti so pa izvolitev odločno odklonih Ital. nacionalna večina je nato spre-
izvoff&SV?* Venezian'ia- po katerem se \ n	vi3 iVa svetovaica namesto socia-
l.stov v občinski odbor in v odbor Casse <k nsparmio. Mesta določena socialiSom ifdrugih komisijah se puste vakantna. da i h socialisti zasedejo kadarkoli hočejo. Zatem le mestni svet glasoval z vsemi glasovi izvzemši sloven-»Hl narodniakov.-v za protest zoper odloke trza.Lega namestništva, s katerimi ie naloži! občni mu odpove službo vsem neavstrijskim uradnikom.	ncavaiiu*
— Inženirska komora v Trst,, je ^8 tTm-
zopet dokazala, da je mrtvorojeno dete. ?rV! obem zbor se je moral odgoditi vsled famoznit Dompier. e v,h m vladnih spletk, druginiizvrši’ svoj,h nalog zaradi italijanskih ultraklimora^ Ko je v ladm zastopnik konstatiral da s° na podlagi zapisnika zadnjih volitev izvoljeni ko mornun svetnikom ing. Piani, ing zSoattio ing Mazorana. ing. Maglich, ter zamljemerec Orzan iz italijanske, ing. Gustinčič in ing Skoberne z slovanske in ing. Wegerer in ing. Scbk-stel iz nemške sekcije, se je izkazalo da nista lg. Piam in Zamattio navzoča ter da* se vsleč tega načelmštvo ne more konstituirati Ekstremna italijanska stranka kandidira ing. Pialliia za predsednika, ker pa ni bila sigurna kako mislita o te, kandidatu slovanska in nemška sekcija, je ostavila rajši svojega kandtfa13 Tf In P.rePJečila na ta način volitev predsedstva. Njen teror pa je šel še dalje Zagrozila
»Da. na Puškina. Ali veste, kdo ie to Puškin. Blaženka?«
»Puškin Puškin?« ie mislila Blaž.enka,
resno obračaie oči proti nebesu. »O — da. to ime sem že čula. To je ruski pesnik.«
»Da. ruski pesnik!« je rekel Ivan. »Tako krasno opeva nožiče. Ah. nožiče, nozice. _am ste šle? Kje hodite po cvetu majevem? ta dva verza sta mi do danes obtičala v glavi, pa on opeva mnogo in krasno!«
Izgovorivši ie začel natikati drugo drsalko in se obnašal že svobodneje in pripravneje. Ko ie dovršil, je naglo vstal, pomagal Blazen i s klopice in ponudivši se ji za spremljevalca je: prijel nieni roki križema in vzletela sta po ledu. Držala sta se. uklanjala telesi in kakor da se hočeta ločiti od sveta in zadoščati sama sebi, sta se vozila in vozila. Trdno sta si stiskala roki. vedno boli lahno sta podila, slastno m krasno jima ie bilo pri tem. »Ona gotovo sluti vse«, je rmsli! Ivan premišljujoč, kaj nai Ji na,preje in kako nai ji'reče. Blaženki je tolklo srce z^aPj>’ odprtimi očmi ie zrla na led po katerem sta bežala; in dasi se ji ie razliva a po telesu gor-kota. bilo ji ie slastno. Ppdlt1 *e y žarno neznanost. Tu na ju ie dohitela Otilka realnost se ie vrnila. Oba sta začudeno pogledala in se globoko oddahnila. Tiho sta se nasmehnila. poleta ie bilo konec.
Sedaj so se drsali skupaj, vsi trije držeč se za roke.
Potem pa so se zopet ločili z Otilko in Ivan
je učil Blaženko krožiti. .	.
»Glejte tako-le’« ie rekel m uaoravil ool-
nogoK naiPreie z desno in Potem takoj z Ie’
nimi^očminka ’e Sta'3 'P Zrla nani 2 liubezni p(
»loicj sedaj skupaj! Dobro zastavite n
ZiCO!«
Pa Blaženka se je težko učila krožiti. Ivan ie konečno uvidel, da to ni prava stvar, gre za nekaj druzega. »A kako ii reči — ka reči.« je vzdihnil. Postalo mu ie že neznos vroče m odhitel je v garderobo odložit zimn In lozji in svežejši se je vrnil k Blaženki.
.. f »se najraje vozim!« je izpregovoril pnjel Blaženko križem za roke. »Prosto krasno-nn je. Zdi se mi vse kakor poleti. To zunaj, v naravi — veste. Blaženka. to se ši lahko drsa.«
v.x »Vidite« ji je pripovedoval. »lani po t zivU smo bili na našem rokytskem posestvu l Jaromerju in ondi sem se tudi drsal. Pa na ve kanskem ribniku. In enkrat ie bil baš tako ki sen dan in jaz čisto sam na ledu. Zdelo se mi kakor poleti, nebo ie bilo jasno, led je bil ti jasen. Solnce je kar grelo, meni vsaj se je zde da greje, toplo mi je bilo. kakor mi je sedal, ko sem se tako sam in sam podil po ribniku, mi je; zdelo, da nisem niti na ledu. ampak veliki trati in da lahko ležem vznak. In sem vlege! sredi ribnika vznak, položil roke P glavo in gledal proti nebu. In danes Se mi ti zdi vse tako roletno in kakor da bi niti ne na reki. Saj le i vam toplo. Blaženka. i vam ličica.«
(Dalje prih.)
B. Gotzl
Bre* konkurence!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov <Io* mačega Izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Nujnižfe	cene.
le. če ne bosta volili slovanska in nemška sekcija njihovega kandidata, da se tudi vbo-doče ne vdeleži polnoštevilno seje. Vsled teli novih komplikacij se je preložila seja načelstva na 6. oktobra. Ker pa nista slovanska in nemška sekcija nič. kaj posebno voljni plesati po taktih kamorašev. se odpira inženirski komori prav malo ugodna perspektiva v bodočnost. Koliko prave volje za resno delo je v vladajoči stranki italijanske sekcije bodo pokazala bližnja pogajanja, zdi se pa nam. da je res. kar se pripoveduje v inženirskih krogih, namreč. da hočejo stari gospodje sploh vsako resno delo v komori onemogočiti. Res je. da so pokazali doslej prav malo resnosti in stanovske zavednosti in da daleč zapostavljajo stanovske interese za svoje šovinistične ambicije. Namestnikom so bili izvoljeni: v italjanski sekciji ing. Oenel in geom. Pauleticli. v slovanski sekciji Keom. Kristjan Pertot in v nemški sekciji ing. Lapornik.
 Tržaška »Edinost« dobiva neprenehoma
brce od vseh koncev in krajev. To pa zaradi tega. ker se venomer vmešava v zadeve, ki jih ne razume in pa zato. ker bi grozovito rada prepričala tudi pametne ljudi, da so njene ideje najboljše in da je »Edinost« najbolj pošten in najlepše pisan slovenski list. Zadnjič smo povedali. da ie bil način, po katerem je opisala umor moža. ki je v zmoti in silni razburjenosti umoril mfado dekle, hoteč umoriti svojo ženo. vse obsodbe vreden. Rabili smo prav take ne-žaljive besede. Zares bi bili opravičeni rabiti drugačne. Zakaj? »Edinost« je namreč odobravala namen moža: dajala je. potuho onim. ki si domnevajo, da smejo moriti nezveste žene. <jega ie opisovala kot nedolžno jagnje, ženo pa ;akor naigrši nestvor. V svojem opisu je celo vzkliknila:	»Pri Sv. Jakobu je bilo vsem žal
zmote.« To se pravi: Vsi so odobravali umor. žal jim je bilo le. da ie umoril mlado dekle namesto svoje žene. »Edinosti« lahko povemo, da so se vsi zgražali nad njeno pisavo in so se vpraševali, ako ni bil morda pijan urednik, ki e opisal oni dogodek. Ce je bil pijan, se res ni treba čuditi. Pri »Edinosti« ie vse mogoče. Ta ton pisave bomo rabili proti tetki toliko časa. dokler se ne bo izpametovala. pa naj se zato jezi ali ne.	____ _______________
Zadnje vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 30. Predsednik poslanske zbornice 'ir. Sylvester ie izjavil, da se državni zbor zaradi zasedanja deželnih zborov ne snide pred gredo oktobra. (To se pravi: Deželni zbori bodo zborovali zato. da ne bo treba sklicavati parlamenta ) Mecl važnimi „točkami dnevnega reda, ci so odvis,ie oC^ določenega roka. sta najvažnejši volitev delegacij in rešitev polletnega proračuna.	REKRUTI.
Dunaj 30 V gotovih parlamentaričnih krogih zagotavljajo, da se vlada in tudi domobranska uprava zavedata težav k, so na po > zvijanju rekrutnega kontingenta v letošnji jeseni, na mislijo, da se bo zadeva prihodnjo pomlad veliko bolj zanesljivo dala rešiti.
NEMŠKO NACIONALNA ZVEZA.
Dunaj. 29. Nemško nacionalna zveza je imela ob 1*0. dopoldne sestanek, na katerem je bila po daljši debati soglasno sprejeta predložena resolucija, ki izreka, da pojde National-verband brezpogojno s češkimi Nemci, ter zahteva od vlade; da uredi razmere v zmislu nem-ških zahtev. Resolucija se obrača proti sestavi češke upravne komisije in proti namestniku knezu Thunu. Zveza zahteva, da se pri sestavljanju deželnega proračuna ter pri nastavljanju in imenovanju oseb nemški interesi rdo skrajnosti varujejo. Nationalverband ohrani za izvršitev vseh zahtev čeških Nemcev solidarnost z njimi do skrajnosti.
HRVAŠKE ZADEVE.
Budimpešta, 30. Drugi teden v sredo se snide ministrski svet, na katerem bo ministrski bredsednik grof Tlsza poročal o pogajanjih barona Skerlecza s hrvaškimi političarji. Ministrski predsednik bo tudi naznanil, katere koncesije so neizogibno potrebne, da se omogoči toir na Hrvaškem. Po ministrskem svetu se bodo pogajanja s hrvaškimi politiki nadaljevala.
KOLERA.
Sarajevo. 29. V Tuzli je umrl neki mohamedanski pek, obolel pa neki kavalski delavec. V Brčki je en nov slučaj, v Vidovicah trije, v Oražjem en nov slučaj.
dOLGARSKA NE ZASEDE DEDEAGAČA.
London. 30. »Times« poročajo iz Sofije: Bolgarska vlada za sedaj ne misli zasesti De-tleagača in krajev zapadno od Marice, ker se
NTAJJK.K8KO SLIVOVKO
tropinovec, brinjevec, > tse vrste likerjev ter
MEJSICIMAJLJSA Z«AXJA
in sicer štajersUi Jioujnlf, borovničevec, vin-nlio žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edinaŽganjarnavCelju
lastnik ROBERT DIEHL.
boji kakšnega konflikta, ki bi utegnil napotiti Turčijo, da napove Bolgarski voino.
FINANČNI BOJKOT.
Dunaj, 30. Iz diplomatičnih krogov poročajo. da so se velesile po dolgem pogajanju zedinile o ruskem predlogu, da se Turčija finančno bojkotira. Finačni bojkot se ima nanašati samo na navadna posojila, to se pravi na taka. ki se kotirajo na borzi. Vlade nimajo moči da bi privatnim bankam prepovedale dajati Turčiij posojila.
DIREKTNO POGAJANJE.
Sofija, 30. Včeraj je ministrski svet sklenil, da se začne neposredno pogajati s Turčijo. Bolgarski delegati bodo v najkrajšem času imenovani in odpotujejo takoj v Carigrad.
SRBIJA IN GRŠKA.
Belgrad. 30. Prebivalstvo Djevdjelija je prosilo srbsko vlado, naj poskrbi, da se potegne meja bolj južno, ker izgubi mesto Djevdjelije sicer svoje zaledje.
OBSOJNI ZARADI MASAKROV.
Solun. 29. Pred tukajšnjim vojnim sodiščem se je po daljši razpravi zaključil proces proti 29 mohamedancem, ki so bili obtoženi, da so se udeležili masakrov v Serviji. Med obtoženci je pet begov, ki so bili vplivni člani mladoturške stranke. Osemnajst obtožencev med njimi 4 begi, so obsojeni na smrt, ostaill na težko ječo. En sam obtoženec ie bil oproščen.
KANDIDATA ZA ALBANSKI PRESTOL.
Vratislava. 30. »Schles. Ztg.« poroča z Dunaja. da bo vprašanje bodočega albanskega kneza v kratkem rešeno. Izmed vseh kandidatov. ki so bili doslej imenovani, prihajati baje le dva v poštev: Prvi je vojvoda Viljem od Uraha. grof virtemberški. rojen leta 1864. in oženjen z bavarsko princeso Amalijo; on je katoličan. Drugi ie princ Friderik Wied, rojen leta 1872., oženjen z virtemberško princeso Pavlino; on je protestant. Avstrija in Italija podpirata kandidaturo uraškega princa, vzajemna trojica pa princa Wieda.
PALAČA MIRU V HAGU.
Hag, 29. Včerai je bila palača miru ob lepem vremenu otvorjena. Mesto je okrašeno z zastavami, preprogami in cvetjem v stoletni spomin narodne neodvisnosti. Okrog nove palače se je gnetla velika množica. Kraljica s svojim soprogom ie prišla ob en četrt na 3. popoldne. V dvorani je bilo zbranih 400 gostov, med njmi ministri, tuji poslaniki in 40 članov mednarodnega razsodišča. Najprej je zbor zapel narodno himno. Potem je predsednik Carnegie-jeve ustanove van Karnebeek v svojem govoru slavil pomen stalnega razsodišča in se izrekel proti obligatoričnemu razsodišču. Potem se je zahvalil Carnegieju za njegov veliki dar in holandski vladi, ker ie olajšala zgradbo palače. Minister za zunanje zadeve Marees van Svvin-deren je izrekel svoje zadoščenje, da se je zgradba palače mednarodne justice uresničila. Dejal je. da sicer tudi v tej palači ne bo stanoval večni mir. vendar pa se bo v njej opravljalo plodonosno delo. Med slovesnostjo so zvonili zvonovi na glavni cerkvi.
CARNEGIE IN SVETOVNI MIR.
Hag, 29. Danes so v novi palači miru razkrili kip mirovnega agitatorja Cremerja. Ob tej priliki ie govoril tudi Carnegie. ki je dejal, da so narodi spoznali, da je svetovni mir največji blagoslov in da je njih prava naloga izmenjava izdelkov svojega dela. ki dosegajo že 150 mi-Ijard na leto. Velika Britanija je že prisiljena, da uvaža živila; nai se prepreči ta dovoz, pa mora dežela lakote poginiti. Edino sredstvo za zagotovitev svetovnega miru bi bilo, če bi se tri ali štiri velesile sporazumele, da nastopijo proti vsakomur, kdor bi hotel kaliti mir. Ruski car je že leta 1898 spoznal, da se bliža svetovni mir in je pozval narode na konferenco. Pred kratkim je nemški cesar praznoval 25!et-n,:co svoje mirne vlade. Njegova naloga bi bila. da bi povabil največje civilizirane države na Posvetovanje o najboljših sredstvih za zavarovanje miru.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Madrid, 30. Avtomobil, v katerem ie sedal mondonedonski škof z dvema spremljevalce-
ma, se je prevrnil na cesti v Santiago. Škof je poškodovan, eden njegovih spremljevalcev ubit, drugi pa težko ranjeni.
MEHIKO IN AMERIKA.
Novi Jork, 29. Iz Veracruza brzojavljajo, da je Huerta naznanil Lindu, da je pripravljen obnoviti pogajanje in sprejeti VVilsonove pogoje. da doseže mir in priznanje tnehikanske vlade.
VVashington, 29. Wilson je dobil od Linda dolgo depešo, v kateri izreka gotovo upanje, da doseže sporazum z mehikansko vlado.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Ti'V n ' t ^iteHska tiskarna« v Ljubliani.
iiiBiiiiunaiiniiiiiHinHiii
SgMHUnUMHBHHBHHnngJ
\ Najiioljši Šivalni stroj seiajisti ju j
faff i
■
3
■
Slarl trg štev. 39
Kavarna
celo noč odprla
Gostilna
Florljanska ultca štev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja.
■
■i
■■
ML—..
$	\s?\
10 letna garancija.
Pouk v vezenju brezplačen.
\7V»lr Specialna trgovini šival-* Ulij nih strojev in koles.
Ljubljana, Sodna ulica St. 7.
i
■
■
S
Ceniki zastonj In poštnine prosto.
■■
E Merska pomočnika
sprejme Franc Sterle, čevljarski mojster v Tpodnji Šiški, Kavskova cesta štev. 224.
Iščeta se spretna
2 strojna ključarja
v delavnico tovarne za klej v Ljubljani (Leim-fabrik). — Vstop takoj.
Delavci pozor!
Redka prilika! Zaradi preobile zaloge prodajajo se
M0 čevlji
pričenši s 1. septembrom skozi 8 dni mnogo pod ceno pri tvrdki
A. Schweitzer
Prešernova ulica št. 48, nasproti trgovini Gričar & Mejač.
Zaloga slovitih Mnihovgraških črevljev.
Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah. Falmaa g-umlji.
. B+nisfh
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, miljenega 2 K; boljšega 2*40 K; printa polbelega ‘2 30K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; veloflnega snežnobelega, puljenega, 7 6•■10	K, 8 K; puha	sivega
'—•' 6 K,	7 K, belega,	finega
10 K; najfinejSl prsni pub 12 K. Naročila od S kg naprej franka
Zgotovljene postelje SgSSJffbJS
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolg4, 120 cm Široka, * dvema zglavnlcatna, 80 cm. dolgi, 60 cm	ilr.,	polnjena * novim sivim, prav	staaO'
vitnim	puhastim perjem 16 K;	napol puh 20 Kj »uh
24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K sglavnlce 8 K, 8‘50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm Sir. 13 K, 14*70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnioa, 90 cm dolga, 70 cm ilr. 4-50 K S‘20 K, 5‘70 K, spodnja pernica i* močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 110 cm Sir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja aa po po« vzetju, od 12 K naprej franko Lahko te I zamenja za neugajajoča se vrne denar. — Nai cenovniki gratia in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
posebnosti ■ ■
‘••'•tormk
.Zdravnik
= žel6dca“
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodca ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čast. križeem.
Naročajte se na Zarjo!
»Podgrajska restavracija" (Mikhmariandel)
Nadvojvoda Friderika (prej Gruberjeva) cesta št. 3 — za gradom
kjer se dobiva pristna vinska kapljica, vedno sveže pivo, kava, turška kava (pripravljena in servirana na turški način), mleko, Čokolada, čaj, malinovec, limonada itd. se priporoča. — Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. — Najmoderneje urejeni, popolnoma novi restavracijski prostori in krasen senčnat vrt. Romantična lega s krasnim razgledom.
Peter Kozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
' »■-- (najmodernejše nodietie monarhije) —
otvori meseca septembra lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
Vatstvena mamka.
v Cojzovi hiši.
Ker to vž.galice jugoslovansko socialno demokratične »tranke žt pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbeit©rwUlea. ::	Naroča	»e	jih pri upravi „ ZARJE* v Ljubljani. ::
:EZ3QEI3:
-------------------Socialistična	revija.   —
DV* Izide na leto dvanajst številk,
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov* v Gorici.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufaktumega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
= po najnižji ceni.	1	•=
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-:::	kih	do	40	kron.	:::
Načelstvo.
] <§)	glasilo socialističnega ženstva	@ f[
Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani.
n	Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane	^ n
U ^	na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.	^ U
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. \<5>
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v žari:	ložbi	„ZARJE“.	:::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako	leto K 1*—.	:::
N&roča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
Dr. Drag. Lončar Slovencev.
Dr. Drag Lončar: in njegova doba. C<
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-turnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupliena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge —--------- ter	jih	obrestuje	po---------