-   123   -
¦   -                                                             "                                       I        , -
Novičar iz mnogih krajev.
Drugi  dan  tega  mesca so bili Cesar  tudi skoz in skoz pri boji poleg Komarnske terdnjave pričijoči; po
tem so se na Dunaj nazaj podali, kjer so bili v gledišu z veliko slavo sprejeti. Cesar mislijo kmalo spet v vojsko na Ogersko nazaj iti. Po popisu vojskovodja Hay-naua je znesla Ogerska armada okoli Komama 50,000 mož, izmed kterih jih je veliko več padlo, kakor naših. De so Ogri to terdnjavo zavoljo hude kuge, ki tam razsaja, zapustili, kakor je bilo po časopisih oznanjeno, ni res; in tudi pripovedovanje od velike vojske pri Ser-bobranu (St. Thomas) se ni poterdilo. Gotovo je pa de Rusovska armada pod vodstvam generala Luders je puntarje v vojski poleg Kronstata CSebinja) naEr-deljskim premagala, in 21. dan pretečeniga mesca me-Bto Kronstat obsedla. — Od posebno velike vojske se te dni scer ni nič slišalo; to pa je iz vsiga, kar se iz Ogerskiga zve, gotovo, de je Ogerska armada vsak dan v veči stiski. General Bem si na vso moč prizadeva, čez Tiso LTheiss} vdariti in se z ostanjki Per-cehove armade združiti, pa cesarski topovi (štuki) mu ne pripuste mosta napraviti. Iz Pest a se zve, de je Košut pri ljudstvu zlo zaupanje zgubil, tako de je s svojo vlado to mesto zapustil in se proti Segedinu podal, kjer misli pod brambo Bemove in Percelnove armade deržavni zbor začeti. Košutovih bankovcov, ktere v eno mero v Peštu in Debrečinu po 1000, 500, 100 in 10 goldinarjev delati veleva, že na Ogerskim nihče rad jemati noče; tode sili se ni lahko ustavljati. — V Peštu je dal vrednik ogerskiga časopisa, Zerffi po imenu, bukvice natisniti, v kterih neumnimu ljudstvu dokazati hoče, de Košutova matije prava mati Božja!! — Od Bana Jelačiča se sliši, de se misli pri Debrečinu z rusovsko armado združiti. —Benetke se niso v oblasti naše armade. Za bombe v balonih še ni bilo pripravniga vetra. Radeckitovo življenje je bilo unidan , ko se je po železnici iz Mestre v Verono peljal, v veliki nevarnosti. Neki hudodelci so ravno hotli na enim kraji šine iz železnice vzeti, de bi se bil potem v6z prekucnil—patri lovci (jagri) so še ob pravim času zasačili hudodelce in tako veliko nevarnost odvernili. Hudodelce so berž vstrelili; lovci pa so dobili zlate svetinje v dar. — Iz Rima je prišlo oznanilo, de se hočejo Rimci Francozam podvreči, ker se dalej braniti ne morejo. Vojska je tedej vtihnila — kako pa se bojo med seboj zastopili, to se pa še ne ve. — Pre-bivavci mesta Bo Ioni je so poslali deputacijo k Papežu v Gaeto, ktera ga ima povabiti, de naj se v Bo-lonijo preseli. — Nadvojvoda Janez je zapustil 30. dan pret. m. Frankobrod in je prišel v Insbruk k Cesarju Ferdinandu; od tod gre v toplice v Ga s t ein, in v 2 mescih se misli spet v Frankobrod verniti. Vikši nemško oblast hoče še za naprej obderžati. Vojska na Nemškim še ni pri kraji; puntarska armada se je vmaknila v Frevburg in ima terdnjavo Ra-stat še zmirej v svoji oblasti. — Dunajske Novice dajo naznanje, de je naše ministerstvo iz vsih dežela može poklicalo , kteri imajo nasvetovati, kako naj bi se za vsako deželo postave naredile, po kterih se bo odškodovanje desetine, tlake in druzih davšin zgodilo. Po tih predlogih, kteri bojo ob kratkim dokončani, se bo po tem začelo to važno opravilo. Za Češko deželo so te postave že oznanjene. Med druzimi rečmi, ki so prav na tanjko določene, smo v teh postavah brali, de deželna komisija, ktera bo v vsaki deželi to reč presodila, obstoji na Ceskim iz deželni ga poglavarja s šterimi cesarskimi uradniki, in iz 4 graj-šakov in 4 kmetov, kteri imajo vsi enako pravico govoriti.
—   124   —