Pohod mlade kulturne ustvarjalnosti
Letošnji neprijazni maj je s črnimi oblaki prekril tudi sredo, 23. t. m. ko je bilo v brošuri, ki jo je lzdala občinska zveza kulturnih organizacij ob NAŠI BESE-DI 1984 napovedano zaključno srečanje vseh 20 sku-pin, ki so se letos udeležile VII. srečanja lutkovnih skupin, ki se je slovesno začelo na OŠ Brezovica'5. aprila, se nadaljevalo 9. aprila v LVESTIKOVEM DOMU v Velikih Laščah, 10. aprila na OS Oskar Kovačič, 18. aprila na OŠ Franc Leskošek Luka in zaključilo 8. maja na OŠ Ig. Lilo je kot iz škafa. Lilo jc do dveh.
Sto lutkarjev v Cankarjevem domu
Ob pol treh so Ijudje zaprli dežnike in ob treh, kose je pred avlo občinske skupščine zbralo čez 100 lulkar-jev, ki so prišli iz vseh krajev naše velike občine, celo z Rakitne, Preserja, Horjula in Velikih Lašč - je posijalo sonce. In Ijubo sonce je spremljalo vseh čudovilih 16 pletenih zajcev v nadnaravni velikosti, strupene rdeče mušnice, zmaja, ki je požrl mamo, semaforje, luno iz hišice iz kock. pravo žabo, ki odpira usla in punčko z /latimi lasmi in mačke in dcčka iz Ptuja z njegovimi prijatelji, posebej še z osličkom. Med njimi je korakala tudi lisička sestrička - pa ni hila lutka, ampak prava živa deklica. Korakali so sneženi možje - pa nobene prave coprnice ni bilo vmes, nobenih škratov in vil, nobenih fantazijskih junakov, kakršne so poznali še dcdki in babice.
Med njimi so korakali predstavniki zveze kulturnih organizacij, pa mentorji: Stanka Grbec, Lojzka Kra-snik, Danica Novak, Dragica Jaklič, Branko Lipnik, Bojana Šivic, Cvetka Velikonja, Draga Košak, Sonja Javornik, Slavica Murko, Vida Sega in Janez Kovačič, ki je lutkarje vso pot fotografiral. In vsi so korakali naravnost v Dom 4vana Cankarja, ki jim je gosloljubno odprl vrata, da bi jim s strokovnim vodstvom razkazal vse prostore in jih povabil na ogled. Pa je prišla v Dom nenapovedana skupina upokojencev iz zelo daljnih krajev in lutkarji so z veseljem sprejeli predlog, da v prazni okrogli dvorani najprej jarejmejo zaslužena prižnanja. Predsednica komisije za lutkarstvo Stanka Grbec jim je spregovorila in jih povabila, da drug drugemu zaigrajo v čudovitem gledališkem ambientu okroglega odra odlomke iz svojih prcdstav. Lutkarji na to sicer niso bili pripravljeni - vendar so povabilo zelo radi sprejeli.
In zgodilo se je listo, kar nihče ni pričakoval. Ko je odpadla zavesa, za katero se skrivajo otroci - so lutke šele zaživele. Naenkrat se je pokazalo tisto, kar je
očem sicer skrito - kako vešče, samozavestno in Ijube-če znajo voditi mladi igralci svoje lutke. Kako zanimiv in gledališko učinkovit jc vsak gib, kakšna zakladnica igralskih talentov se skriva za lutkarskimi paravani.
Kako malo bi bilo Ireba, da bi se uresničilo v beli Ljubljani (beli kot bela lisa, o kateri smo včasih govori-li, vsaj kar se deficitarnih otroških predstav tiče) tisto skromno revno gledališče, ki govori s poezijo in otro-ško domišljijo, prav v srca naših tnalih. OTROCI OTROKOM - gledališče, za katerega bi bilo mogoče kupiti vslopnico vsak dan ob isti uri - gledališče za olroke, kjer bi nastopali otroci!
Pravzaprav bi bilo Ireba spregovoriti n vsaki predsta-vi posebej, o izjemni veščini animatorjev iz OŠ Oskar Kovačič, o poeličnosti in liričnosti navadnih lutk iz
papirja in čudoviti spremljavi kitarista (OŠ Marjan Novak Jovo), o nenehnem iskanju novega (lutkarji iz OŠ Preserje), o radoživem igralskem daru (OŠ Hor-jul), o sijajnih zajcih in timskem delu (OŠ Škofljica) in velikopoteznem lutkarskem projektu z naslovdm PU in njegovi prijatelji (OS Brezovica), morali bi spregovori-li poglobljeno res o vsakem posebej, pa ne bi bilo prav.
Veselje do plesa narašča
Saj bi morali spregovoriti tudi še o veselju, da se plesna iradicija na OS Marjan Novak Jovo nadaljuje, da je izrazni ples na OŠ Preserje še vedno živ, da so folklorne skupine po šolah vedno bolj priljubljene, da je KUD France Prešeren pridobilo novega sposobnega baletnega pedagoga in so rezultati požrtvovalnega dela doživeli priznanje na srečanju folklornih in plesnih skupin, ki«je bilo na gostoljubni OŠ Marjan Novak Jovo 13. aprila. V nabito polni šolski avli ni bilo nikogar, ki ne bi spoznal, da je plesno gibanje, kakrš-nega so predstavile mlade plesalke iz OS Ig, otrokom v veselje in notranje zadovoljstvo, na COŠ Dobrova dclujcjo kar tri plesne skupine, kar je dokaz, da našc šole vedo, da je ustvarjalni gib želja, potreba in vzgoja. In pogoj za kulturncga človeka in predvscm pogoj za vsakega mladega človeka, ki bi se kdaj šel rad gledali-ščc. O vsem tem bi bilo treba sprcgovoriti.
Manj zborov, večja kvaliteta
In poglobljeno, vcliko bolj, kot znam sama.bi bilo treba spregovoriti o dosežkih letošnjega XXII. sreča-nja pcvskih zborov v Festivalni dvorani. O pomembno velikem šlevilu pesmi, ki so bile izbrane iz naše revolu-cionarnc tradicije, o strokovni oceni spremljevalca glasbenika Boruta Lesjaka, ki je preprosto pohvalil naše zborc »Lepo pojejo, to je vse, enostavno vsi lcpo pojejo in jaz jih rad spremljam, pa disciplinirani so, kar dandancs ni povsem običajno« Nckako tako jih je pohvalil. Uho laika je seveda iskalo posebnosti, uho je p»scbcj navdušeno zaznavalo posrečene spremljave, nenavadne melodije, občudovalo renesančne virtuoz-nosti in laik je zadržal sapo, ko je zaslišal, da tale otroški pevski zbor ni samo otroški pevski zbor, ko je pozabil, da posluša otroški pevski zbor, ki poje staro Lipo, ki je zelenela, ampak je zaslišal samo glasbo. Odsotnost precejšnjega šlevila šol je morebiti še en dokaz, da je SRECANJE PEVSKIH ZBOROV, če-prav le občinsko, v Festivalni dvorani zahteven nastop, ki ima kritično poslušalstvo in močno konkurenco.
JASNA ŠKRINJAR