GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1937-38 UREDNIK: M. BRAVNIČAR ANTONIN DVORAK: JAKOBINEC OPERA V TREH DEJANJIH Din 2'50 Izhaja za vsako premijero GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1937/38 ^ ŠTEV. 11 OPERA urednik: m.Bravničar ANTONIN DVORAK: JAKOBINEC PREMIERA 8. MARCA 1938 Na našem odru sta bili po vojni uprizorjeni dve operi Antonina Dvo?aka: Rusalka ter Vrag in Katra. Prekrasna pesem hrepenenja, Rusalka, je bila že ponovno na odru ljubljanske opere. Na Češkem uživa to delo poleg Smetanove »Prodane neveste« največjo poljud-nost med vsemi domačimi glasbeno dramatskimi deli. Dvorak je vse življenje želel doseči tudi v operni obliki uspehe, kakršne je že imel s svojimi simfoničnimi in komornimi skladbami izven mej svoje ožje domovine. To se mu je posrečilo le delno, kajti manjkala mu je izrazita dramatska žila, zato njegova odrska dela z izjemo omenjene »Rusalke« niso našla mnogo odmeva v inozemstvu, kljub velikim čisto glasbenim kakovostim njegovih odrskih stvaritev. Dra-matskega nedostatka svojih del se je Dvorak tudi sam dobro zavedal, zato je bil za besedila zelo izbirčen. Besedilo za »Jakobina« mu je napisala hčerka češkega narodnega probuditelja Riegra, Marija Červinkova - Riegrova (1854—1895). Prva misel na »Jakobina« se je rodila že 1. 1881, 125 Libretistka je napravila načrt scenarija, s katerim je bil Dvorak zadovoljen, toda ne dolgo. Po skladateljevem mnenju je bila vsebina libreta preveč lokalna za operno delo, ki naj bi prodrlo tudi v tujino, poleg tega pa ni bil navdušen za sujet iz kmečkega življenja Marija Červinkova je napisala meseca novembra 1882. v svoj dnevnik: »Dvorak je rekel, da se najbrž ne bo odločil za »Jakobina«, ker se mu zdi, da snov ni primerna za tujino, čeprav bi bila izvrstna za naše prilike.« Kljub temu je Červinkova nadaljevala z delom in ga dovršila meseca marca 1. 1883. »Jakobin«, ki bi se prvotno moral imenovati »Materina pesem«, je zopet zbudil Dvorakovo zanimanje. Po dolgem odlašanju je 1. 1887. začel z uglasbitvijo. Skico prvega dejanja je Dvorak začel 10. novembra 1887. in jo dovršil 15. marca 1888; drugo dejanje je delal od 25. junija do 17. avgusta 1888., tretje pa od 27. septembra do 15. novembra istega leta. Premiera »Jakobina« je bila 12. februarja 1889. Opera je imela izreden uspeh in je bila v isti sezoni izvajana 19 krat, a v naslednjih šestih letih (do 1. 1894.) vsega 34 krat. Čeprav je opera uspela izredno dobro, skladatelj ni bil zadovoljen z njo, ker je prišel do prepričanja, da je tretje dejanje slabo in potrebno predelave. Dvorak se je lotil tega dela prav temeljito, tretje dejanje pa je popolnoma izmenjal. V novi obleki je prišel »Jakobin« prvič na oder 19. julija 1898. in takšen je dosegel do 1. 1901. enajst predstav. Leta 1909., ko je opero znova naštudiral šef opere Narodnega divadla v Pragi Karel Kovarovic, je z nekaterimi novimi črtami in nekaterimi popravki dal delu hitrejši tempo, posebno na mestih, kjer je libreto zadrževal gladek tok dejanja. V Kovarovičevi redakciji je » Jakobin« doživel še mnogo izvedb. (Ta predstava je bila 3. januarja 1910.) Na naš oder prihaja »Jakobin« v Kovarovičevi izčiščeni izdaji. 126 Antonin Dvorak se je rodil 8. septembra 1841. v Nelahozevesi pri Pragi. Leta 1857. je šel na slepo srečo v Prago, kjer je vstopil kot violinist v neki orkester in se istočasno vpisal v orgelsko šolo. V zelo slabih gmotnih prilikah je dovršil šolo, dobil je drugo nagrado in sprejel 1. 1862. mesto violista v operi. Tu je imel priliko, da se je natančneje seznanil z operno literaturo, bil pa je istočasno organist v nekaterih manjših cerkvah. Leta 1873. so izvajali v Pragi njegov Himnus za mešani zbor in orkester. Uspeh je bil ogromen in Dvorak je izstopil iz opernega orkestra ter se posvetil izključno kompoziciji, ker je dobil večletno državno štimpendijo. Od 1. 1890. do 1. 1892. je bil profesor na praškem konservatoriju, nato ravnatelj v New Yorku. Ko se je vrnil iz Amerike, je bil imenovan za ravnatelja konservatorija v Pragi, kjer je ostal do smrti 1. maja 1904. Njegov protektor Johannes Brahms mu je priskrbel založnika Sim-rocka, ki je tiskal vse Dvorakove skladbe. Za operni oder je zložil naslednja dela: Kralj in orglar (1871.), Trmoglavec (1874.), Vanda (1875.), Šelma sedlak (1877.), Dimitrij (1882.), Jakobin (1889.), Vrag in Katra (1899.), Rusalka (1900) in Armida (1903.). Vsebina Dejanje se vrši na Češkem v času francoske revolucije 1. 1793. I. dejanje: Malomeščansko predmestje. Grof Viljem iz Harasova je spodil svojega sina Bohuša radi njegovega svobodomiselstva in vzljubil svojega posinovljenca Adolfa. Ljudstvo odhaja iz cerkve, ko se pojavi nepoznani Bohuš z ženo, ki sta prišla iz Pariza. Med ljudstvom je tudi učitelj in skladatelj Benda s svojo hčerko Terinko, na katero se jezi njen fant Juri), ker jc obljubila ples Filipu, grofovemu oskrbniku. Ko je Terinka oskrbniku utekla v gostilno in ko je mladina zapela posmehljivko oskrb- 127 niku, zagrozi slednji, da pošlje Jurija v vojsko. Medtem nagovori oskrbnika Bohuš, ki se izdaja za umetnika, in ga vpraša po grofu. Oskrbnik Filip mu pove o negodnem grofovem sinu, ki je v Parizu postal revolucionar Jakobinec. Stari grof nastopi z Adolfom, Bo-huševim sovražnikom; ljudstvo pozdravi starega gospoda in Adolfa kot njegovega sina. Grof proglasi Adolfa za svojega dediča. II. dejanje: V šoli. Učitelj Benda pove Juriju in svoji hčerki Terinki, da pride oskrbnik prosit za Terinkino roko. Bohuš in Julija prideta in prosita učitelja, naj ju vzame pod streho. Učitelj se obotavlja, slišal je, da sta Jakobinca; nazadnje pa se potolaži z mislijo, da je Bohuš glasbenik in ne revolucionar. Oskrbnik pride prosit za Terinkino roko in se spre z Jurijem, tedaj se pojavi tudi grofov posinov-ljenec Adolf, ki prosi oskrbnika naj zapre nevarne tujce, v zahvalo in plačilo pa bo povišan. Oskrbnik uboga in ugodi Adolfovi prošnji. III. dejanje: V gradu. Jurij je spoznal iz razgovora Bohuša z Adolfom, da je domnevni tujec, ki se izdaja za umetnika, mladi grof, zato je hotel govoriti s starim grofom, toda Adolf ga je dal v ječo. Učitelj Benda prosi za Bohuša, a zaman. Tedaj se Julija, ki je prišla z učiteljem, vsede k harfi in zapoje pesem, ki jo je pela Bohuševa mati. Starega grofa ta pesem globoko gane in Julija to izkoristi; grofu se razkrije in prosi milosti zase in za Bohuša. Zunaj zazveni podoknica, pripravljena za priliko izročitve graščine Adolfu. Grof usliši Julijino prošnjo in obljubi, da bo izpustil vse jetnike. Edini jetnik pa je Bohuš, ki se iz veselja, da je zopet na svobodi, vrže očetu okoli vratu. Ljudstvo je veselo nad spravo, radujeta se tudi Terinka in Jurij, za katerega se je zavzel Bohuš, le Adolf in grofov oskrbnik sta jezna, da je prišlo do sprave med očetom in sinom ter nevoljna odideta. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. ■ . ' K03INEC Opera v treh dejanjih, napisala Cervinkova-RiegI'(,