TRGOVSKI
Časopis sa trgovino, Industrijo lit obrt.
Wapotolna sa Jugoslavijo: celostno 180 Din, m V* lete 90 Din, a V« late 48 Din, mesečno 18 Din; za lnoaemstvo: 810 Din. — Plača In to« se ▼ LJ«M}anl. ^rednittvo In upravntttvo Je ▼ Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 38. — Dopisi m ne vračajo. — Račun prt poit. hranilnici v Ljubljani It. 11.953. — Telefon 8t 80-89.
St. 70.
V	Ljubljani, V sredo, dne 21. junija 1938.
Vopolna joUdacMst jfa/eMkega £cfwstva
HU^očch potek arinega etoea Zveze tcfMsUiU	v	{Catrtniku
Gmafa/azevanic gospodaestva in gospodacskiU stanov se moča neUati - Zadnji Oftrf tegavstva na ^idevnost odtocitniU Utopov - Itedna Utyt stani* gospodaestva zahteva takoftnio odpomoc - fzoti t*eostci davčni pcaksi - Z delom za sveta sieUeene^a d&zavtiana in s tem za močno JugostavUo
Diajiti državi, kar je državnega, a dajte nidi gospodarstvu, kar mora imeti gospodarstvo! Tako bi mogli n« kratko oznaki stališče, ki ga je slovensko trgovstvo ^aelb na vseh svojih shodih in zborovanjih in ki ga je zlastii krepko poudaril krasno uspeli nedeljski občni zbor Zveste v Kamniku. V veliko čast trgovstvu je to ®jegovo visoko nacionalno stališče zlasti ?*k*®fšnjih časih, ko je kriza pritisnila 'v itej meri, da- se mora boriti za oj obstoj že na zadnjih postojankah. 610 'e,- odjav-]jenih ko prijavljenih obratov samo v prvih treh mesecih letošnjega leto pač dovolj zgovorno ilustrira, kako je pri-^ silila kriza trgovstvo. In vendar tudi v erri težkem položaju ni trgovstvo pozabilo ha svojo dolžnosti do držav© im naroda in je omejilo Je na zahteve, ki so tudi ob-postulat dobre gospodarske politike. 111 o to, kar je tudii v interesu vsega gospodarstva, samo to, kar j® tudi v blagor držav©, zahteva trgovstvo, a še te do skraj-n<**i reducirane zahteve ne nalete vedno Razumevanje.
^aspirotnio! Animoznost vlada celo v adih kar naprej proti gospodarskim kro-SJomi, kalkor je upravičeno ožigosal pred-^ednik Kavčič! Še več! Zakonite določbe, "i jih je doseglo trgovstvo, se vsled brezbrižnosti obrtnih oblasti ne izpolnjujejo, *®koir kažejo neprestane pritožbe proti rožnijarstvu. In naj nastopijo gospodarski 'r°gi s še tako utemeljenimi predlogi, »e
1	bagatelizirajo in ostajajo nerešeni!
Dajte državi, kar je državnega, a dajte l^i gospodarstvu, kan pripada njemu! tipgovstvo daje državi vse, kar ji pripada, pa ima tudi pravico, da zahteva za to, kar je njegova pravica. In njegova 'Vltta j®* da ima eksistenčno možnost, da ». ,pe v pošteni konkurenčni borbi zaslu-toliko, kolikor potrebuje za vzdržava-jMe svoje rodbine in za plačevanje dav-®v. iA ta njegova pravica se krati s pri-. ®8iji kenzumniih in nabavljalnih za-. rug> ta njegova pravica se tepta <z ne-'Zvajanjem izakonitih določb glede kroš-larstva in tujih potnikov. Tihotapsko bla-«° Preplavlja deželo.
Ta fundamentalna pravica trgovca do . ^tola ipa je zlasti omajana v sedanjem Ui krize. Gospodarski krogi in zlasti IJ^vski so predložili že celo vrsto pred-'kako je mogoče na mah omiliti kri-in dati nov podnet gospodarstvu. Čas > <la se itii predlogi že upoštevajo in da se ri«n© z rešilnimi dejanji bonba proti kri-i in njenim posledicam. Prav res naveli-
‘S«n^‘ai*k“r ***" prea'
jei°ss»«to>r tj*to'Su1irslT"spre'
pod^i	“
Ta spomenica vsebuje vse neodložljive zahteve trgovstva, ona pomeni minimalni Program gospodarskih krogov. Apeliramo ha ivse, da to spomenico v polnem obsegu Upoštevajo in opozarjamo tudi na tem me-da je ta spomenica zadnji poizkus lovstva, da mu ne bo treba pričeti z or-^Jiizacijo javnih protestnih shodov. Z vso ^®habo kličemo vsem, ne uničite še one jf^je dobre volje, ki je ostala v ljudeh iub vsem težavam krize!
, ^poseben apel pa moramo nasloviti na v«no upravo. Čas je že, da tudi davčna uvidi, da more dobiti večjih domkov le od prospevajoče trgovine. De-Clt®a trgovina ne more dajati davkov.
Dav&na uprava bi zato morala biti zaveznik trgovstva v borbi proti neupravičenim privilegijem in protoi prodajanju blaga brez obrtnega lista! Mesto te podpore pa poostrena davčna ptnaksa, ki ne dovoljuje niti obročnih plačil, spravlja trgovino v najtežji položaj. Ne prenapenjajte vendar loka!
Trgovstvo se obupno bori za svoj obstoj in zato v tej težki borbi tudi ne more biti njegova kritika mila. Toda naj bo še tako ostra, je vendar vedno konstruktivna in je njen cilj vedno le eden, da služi tudi državi. Trgovstvo ljubi to državo, hoče njen napredek, zato pa tem 'bolj občuti vsako napako, ki slabi našo Jepo domovino. Naj
bi bil te patriotizem, ki ni na jeziku, temveč v srcu, tudi že enkrat prav precenjen.
Dajte državi, kar je državnega, a tudi gospodarstvu, kar je njegovo! To je zahteva slovenskega trgovstva in v tej zahtevi je tako solidarno, da mora s to svojo pravično zahtevo tudi zmagati! In slovensko trgovstvo tudi že čuti, da bo zmagalo in zato je kamniški občnii zbor bil »bor optimizma. Zdravega in močnega optimizma, ki ne bo odnehaj prej, dokler se ne bo tudi pri nas pričela, voditi prava gospodarska politika, ki bo dala državi, kar je njeno, a tudi ne kratila gospodarstvu, kar je njegovo.
Otvoritev občnega zboca
V	nabito polni dvorani Čitalnice je otvoril ob pol desetih predsednik Zveze trgovskih združenj Josip J. Kavčič 13. redni občni zbor Zveze. Ugotavlja, da je na občnem zboru navzoč n ih med zborovalci tudi 96 delegatov, ki zastopajo nad 9000 trgovcev in je zato občnii zbor v smislu pravil sklepčen.
Za overovatelja zapisnika imenuje gg. Verbiča in Sporna.
Čast mi je najtopleje pozdraviti vse navzočne delegate in goste, zlasti pa pozdravljam:
sreskega načelnika Vovfika, kot zastopnika banske uprave, zastopnike Zbornice za TOI, njenega predsednika Ivana Jela/čina, tajnika dr. Plessa in konzulen-ta g. Žagarja. Čast mi je nadalje pozdraviti župana mesta Kamnika g. Kratnerja, postajenačelnika Kržana in zlasti iskre-
no pozdravljam zastopnika zagrebškega združenja g. Cvijiča (živio-klici). Nadalje imam čast pozdraviti predsednika društva »Merkur« in podpredsednika Centrale industrijskih korporacij dr. Windischer-ja, narodnega poslanca in predsednika Zveze indusfcrijcev g. Krcjčija in narodnega poslanca Cerarja. Iskreno pozdravljam končno tudi našega domačina, predsednika kamniškega združenja, g. Stergarja, ki se je potrudil, da je bil današnji občni zbor v vsakem pogledu dobro pripravljen. Vsem gostom so priredili zborovalci navdušene ovacije.
Z navdušenjem je pritrdil občni zbor predsedniku Kavčiču, da se odpošljejo udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke: trgovinskemu ministru dr. Šumenkoviču, ministroma Puclju in dr. Kramerju, banu dr. Marušiču in bivšemu ministru Ivanu Mohoriču.
Končno je sporočil predsednik Kavčič, da je pozdravil občni zbor načelnik dr. Marn, ki obžaluje, da je zadržal), da bi se osebno udeležil zbora.
Nato je predsednik Kavčič takoj, prešel k prvi točki dnevnega reda in podal predsedniško poročilo:
(jovot pcedsednika ttavcua
Predno preidem k opisu naših gospodarskih razmer, dovolite, da izrečem pozdrav mestu Kamniku, v katerem danes zborujemo.
Kamnik se omenja že zgodaj v zgodovini in koncem 12. stoletja je imel že pravico trgovanja. Koncem 13. stoletja je bil celo večji in pomembnejši od Ljubljane. Sedaj je važna letoviška in izletniška točka in iskreno želimo najlepši napredek mestu, zlasti pa v tujsko-prometnem oziru. Naj živi lepi Kamnik! (Živio klici.)
Leto konferenc
Naš občni zbor se vrši v dobi konferenc. Poleg rednih konferenc v Ženevi, so bile konference v Benetkah, Rimu, na Dunaju je zborovala Mednarodna trgovinska zbornica, v Pragi države Male antante in sedaj se je pričela v Londonu velika svetovna gospodarska in denarna konferenca. Nad vse želimo, da bi po tej dobi konferenc sledila tudi doba uspehov in se pričela obnova vsega gospodarstva.
Kar se tiče našega gospodarskega položaja, je treba predvsem povdariti, kako zelo	•
peša trgovina.
Naš izvoz je nazadoval od 1. 1931. do 1. 1932 za 925.177 ton ali 27‘84 %, po vrednosti pa za 1,745 milijonov Din ali za 36-35 %. Vsled silnega padca izvoza je nastala še težja nabava potrebnih deviz. V deloma še večji meri je nazadoval uvoz in sicer po obsegu za 22'32 %, po vrednosti pa za 40-43 %>. Vsled tako silnega nazadovanja uvoza je bila naša trg. bilan-
® ^ zmanjšanemu izvozu aktivna za 195,9 milijonov.
Preteldo leto je naša država sklenila stin trgovinske pogodbe in sicer z Italijo, Avstrijo, Brazilijo in Grčijo ter 7 klirinških sporazumov.
Naš trgovinski promet pa je še vedno v stalnem nazadovanju, kar zelo težko vpli-
va na drž. dohodke, zlasti na carinske. Tako je imela carinarnica v Mariboru v 1. 1930/31 116,1 milijonov Din dohodkov, v 1. 1931/32 le še 93,16, lani pa celo samo 48,35 milijonov Din.
Z velikimi težkočami se bori naš izvoz živine. Povsod naleta na ovire, celo na Češkoslovaškem, kjer treba plačati od ene svinje 52 Kč carine in taks.
V izredno težkem položaju je lesna trgovina, saj se je zmanjšal v 1. 1932. na-pram 1. 1931. izvoz lesa za 44 %.
Cene kmetijskih pridelkov so izredno padle, da si kmet ne more nabaviti niti najpotrebnejših predmetov. Kako silno so padle cene, se vidi zlasti pri pšenici, ki je veljala 1. 1927 povprečno 300 Din, 1. 1928 230 do 240 Din, 1. 1929 200 Din in 1. 1930 le še 125 Din.
Tudi cene drugih kmetijskih proizvodov so v stalnem padanju, kakor to dokazujejo indeksi Narodne banke.
Zaposlenost delavstva se je lani na-pram 1. 1931 znižala za 82-147, napram 1. 1930 pa celo za 98.443. Imamo torej okoli 100.000 nezaposlenih delavcev, kar je zelo mnogo za našo agrarno državo, ki nima razvite industrije.
Barometer, ki kritično kaže stanje našega denarništva, je stanje hranilnih vlog, ki so znašale 1. marca 1931 14.170 milijonov Din, 1. decembra 1932. pa samo še 10.226 milijonov Din. Kako rešiti naše de-narstvo, o tem smo govorili že včeraj na predkonferenci in zato o tem danes ne bom govoril.
V tesni zvezi z vprašanjem našega de-narstva je
vprašanje obrestne mere,
za katero je merodajna Narodna banka. Sicer je bilo že dosti kritike o obrestni politiki Narodne banke, a treba je, da se tudi na današnjem zboru povdari z -vso odločnostjo, da je obrestna mera Narodne
banke previsoka. Edino Bolgarska ima še višjo obrestno mero od naše Narodne banke, ker tudi Grška banka je v zadnjem času znižala svojo obrestno mero.
Znižanje obrestne mere Narodne banke je tem bolj nujno, ker kljub visoki obrestni meri je delež države pri čistem dobičku zelo nizek. Leta 1927. je znašal še 42 milijonov, 1. 1981. 56, a 1. 1832 samo še 4,18 milijonov. V veliko manjči meri pa je padel delež akcijonarjev, ki je znašal
1.	1927. 28 milijonov, 1. 1931 37 in 1. 1932 še vedno 18-5 milijonov.
Narodna banka je privilegirana banka, ona ima predpravice, ker je naša nacionalna institucija in ima zato tudi svoje posebne dolžnosti. In mi zahtevamo, da te dolžnosti tudi izpolnjuje!
Račun dobička in izgube N. B. izkazuje lani 50,8 milijonov >sumnjivih potraži-vanj«. Na občnem zboru N. B. je povedal član uprave čuhanovič, da je imela Narodna banka od 1. 1883, ko je bila ustanovljena pa do 1. 1931, torej v teku 48 let samo za 47 milijonov dvomljivih terjatev,
v	zadnjem poldrugem letu, ko je znašal njen kapital 180 milijonov pa za 56,9 milijonov dvomljivih terjatev, v poldrugem letu torej več kot v vseh 48 letih. Za leto 1932. pa znašajo dvomljive terjatve že nad 28 % glavnice. To pa ni prišlo čez noč, temveč to je posledica napačne kreditne politike. Nobenih dvomljivih terjatev pa nima N. B. v Sloveniji. (Tako je!)
V	tesni zvezi s temi izgubami je obrestna mera Nar. banke, ker mora z visokimi obrestmi toliko zaslužiti, da plačajo vsa ta »sumnjiva potraživanjac. Toda takšne politike ne moremo odobravati!
Narodna banka ni familijatrna ustano-nova temveč splošno naciopaln^, ki mora zato tudi voditi denarno politiko, ki je v skladu s splošno nacionalnimi interesi. (Živahno odobravanje.)
Zato gre naši* borba neomajpo za tem,
da se obrestna mera Narodne banke /.niža. Naj nam se ne govori, da je pri nas itak obrestna mera nižja, ko v Srbiji. Ne samo, da ne sine biti, da se plačujejo viš-
je obresti tam na jugu, temveč' mi želimo, in hočemo, da tudi arbijanski kmetje, trgovci in obrtniki plačujejo nizke obresti, ko mi.	;	S
Davčna vpca$a*i\a
Treba pa je, da spregovorimo tudi o našem koinpanjonu — o davkariji.
Predvsem pa moramo ugotoviti, da je postalo davčno vprašanje tako pereče zlasti ziito, ker so nekateri merodajni naši slovenski uradniki pri naši finančni upra-
vi	in davkarijah bolj papeški ko papež sam.
Davčno vprašanje, postaja y časih sedanje depresije veidno težavnejše. Davkoplačevalci vedno težje plačujejo naložene jim dajatve. Pogoji za zaslužek so vedno težji. Promet stalno pada, izgube so na dnevnem redu in konkurenca se vedno občutneje uveljavlja. Navili«’ notoričnemu dejstvu, da dohodki stalno nazadujejo, pa se finančna uprava v zadnjem času vedno bolj prizadeva, da dajatve ne le, ila obdrži na dosedanji izmeri, ampak, da jih celo poviša. Povišanje dajatev pri istočasno padajoči tendenci dohodkov ustvarja nevzdržen položaj, ki ga uvide vajo tudi davčni uradniki, ki zakon izvajajo. Udruženje davčnih uradnikov je na svoji letni skupščini, ki se je pred kratkim vršila, po časopisnih poročilih sprejelo resolucijo, v kateri opozarja, da je bil sedaj veljavni zakon o neposrednih davkih sprejet v mnogo ugodnejših gospodarskih prilikah nego so sedaj iu je zato v sedanjih težkih gospodarskih časih v mnogih primerih preoster in pretežko obremenjuje davkoplačevalce. Trgovci hvaležno jemljemo to izjavo na znanje, smatramo pa za potrebno ugotoviti, da se specialno glede
pridobnine,
kateri jtodlegajo naši obrati, zakon ne izvaja tako, kakor je to zakonodajalec nameraval in da je ravno to glavni povod za dejstvo, da postaja pridobnina nevzdržno breme. Ž& dokaz te trditve navajam iz motivov k predlogu zakona o neposrednih davkih ta odstavek:
»Kod poreza na preduzeča, radnje i zanimanja mogla bi se stopa od 10 % s obzirom na nefundiranost prihoda u odnosu prema zemljištu i zgradama smatrati kao visoka. Medjutim uzevši u obzir da se po pravilu porezuje prošlogodišnji, dakle ostvareni prihod, i da je u tom poreskom obliku najpotpunije provedeno načelo sa-moporezivanja, što znači da nfvrdjivanje poreske osnove zavisi od samih poreskih obveznika, onda je lako uvideti, da pro-cenat stvarnog opterečenja po ovoin obliku nikad neče ugroziti njihove bitne interese.«
Na kratko povedano, priznavajo motivi, da se je davčna stopa pri pridobnini tako visoko določila, ker imajo davkoplačevalci za odmero v davčnih odborih avtonomijo v takem obsegu, da tudi ta visoka stopa ne more ogrožati bistvenih interesov gospodarstva. V zadnjem času se vedno bolj pozablja te nagibe in od strani finančne uprave se izkuša vplivati na davčne odbore na način, ki ni več v skladu z načelom samoobdačenja. Tendenca finančne uprave gre za tem, da se davčna osnova čim bolj zviša. Pogoste revizije od strani finančnega ministrstva streme za tem, da se donos pridobnini čimbolj poviša. Zastopniki finančne uprave v davčnih odborih imajo nalog, da se v čim izdatnejši meri poslužujejo pravice pritožb in celo v reklamacijskem odboru se izkuša proti zmislu zakona kratiti pravice gospodarstva, reprezentiranega v skupni zbornici za trgovino, obrt in industrijo. V direktnem nasprotju z zakonom samim in tudi z intencijo zakonodajalca pa je tendenca davčnih uprav, ki se uveljavlja v zadnjem času, da (torabljajo pri odmeri pridobnine zunanje znake. Davčne uprave se postavljajo na stališče, da morajo davkoplačevalci plačevati pridobnino najmanj od zneska, katerega po zunanjih znakih potrebujejo za preživljanje in druge življenjske potrebščine.
Finančna uprava v vedno bolj neprizanesljivi obliki zahteva, da se visoka pridobnina pobira od čim višjih dohodkov, daleko nad ono izmero, ki je bila po objavljenih motivih nameravana. Radi tega postaja pridobnina vedno občutnejša in položaj vedno bolj nevzdržen.
Gospodarji ne odrekamo državi dohodkov, katerih potrebuje za svoje gospodarstvo, upravičeni pa smo zahtevati, da se ti dohodki pravično porazdele, predvsem da
so davki pravično prilagodeni plačilni zmožnosti. Krivično je, da se ravno z ozirom na samoobdačbo visoko nastavljena davčna stopa hoče porabljati tudi v poostreni odmerili praksi, ki z vso silo gre za tem, da se s pridobnino obremene dejanski dohodki v polni izmeri. Ako hoče finančna uprava vztrajati pri tej praksi, moramo vso odločnostjo zahtevati, da se davčna stopa za pridobnino primerno zniža in to v tem obsegu, da davčno breme za onftga, ki pošteno prijavlja svoje dohodke, ne bo preobčutno.
V	zadnjem času vsled krize v gospodarstvu države dohodki stalno nazadujejo, Država si izkuša pomagati z raznimi novimi davčnimi viri. Dobili smo nove trošarine, podvojen prometni davek, luksuzni davek itd. Finančna uprava je jako iznajdljiva pri iskanju novih dajatev, pušča pa pri tem iz vidika dejstvo, da so davščinam postavljene naravne meje, kojih prekoračenje kvarno vpliva na konzum, posebno pa se premalo trudi, da izvede enakomerno pobiranje davkov. V tein oziru nam nudi klasičen vzgled povišana trošarina na sladkor, ki je v taki meri zmanjšala konzum, da povišanje ni doseglo svojega namena. Za neenakomerno pobiranje davščin, pa nam nudi zadosten dokaz prometni davek in luksuzni davek. Glede luksuznega davka nam je n. pr. znano, da se ga je pobralo v celi državi v mesecu januarju I. I. 1,311.000 Din in od testa na področju dravske in savske finančne direkcije 1,104.000 Din, na vsem ostalem področju pa samo 206.000 Din.
Novi davki nepotrebni
Sistem naših davčnih dajatev je tako razvit, da po našem mnenju ne potrebujemo novih davkov. Ako bi se davčni zakoni izvajali tudi v drugih delili države z isto točnostjo in rigoroznostjo kakor v Dravski banovini, bi niogli brez nadaljnjega pričakovati ne zvišanja, ampak znižanja dajatev. Striktno izvajanje davčnih zakonov in da mi e prakse radi tega tem težje občutimo in upravičeno zahtevamo, da posveča finančna uprava enakomernosti davčnih dajatev več pozornosti in z objavo statistike predpisanih in poliranih davkov po posameznih področjih omogoči javno kontrolo enakomernega pobiranja nepsrednih davkov. (Odobravanje.)
Davčne olajšave se morajo dovoliti
Poostrena praksa se kaže v Dravski banovini tudi v izterjavanju neposrednih davkov. Zakon o neposrednih davkih v čl. 152 izrecno navaja, da se sme davkoplačevalcem v upravičenih primerih dovoliti olajšave za poravnavo davčnih zaostankov. Finančno ministrstvo ne izvaja tega zakonitega določila. Že lansko leto je kratkomalo prepovedalo, da se komu dovolijo plačilne olajšave. Na prizadevanje naših poslancev je jiozneje to prepoved nekoliko omililo, vendar pa finančna direkcija pri dovoljevanju plačilnih olajšav še vedno do skrajnosti rigorozno postopa, dočim ministrstvo samo prošnje po vrsti odklanja.
V	sedanjih časih trde depresije davkoplačevalci največkrat pri še tako dobri volji ne morejo pravočasno poravnati svojih davkov. Zato je sedanja stroga praksa pri izterjavanju davčnih zaostankov gotovo neumestna in kaže, da finančna uprava ne uvideva dalekosežnosti sedanje krize, ne uvideva pa tudi lastnega interesa, ki ji veleva, da si s pametno in uvidevno jvolitiko ohrani davčne vire, ne pa da jih neglede na prihodnost izčrpa do zadnjega.
Z vso pravico sinemo zahtevati, da se plačilne olajšave dovoljujejo v smislu zakona v vseh upravičenih primerih in da posebno finančna direkcija v polni meri izrabi ono posebno pooblastilo finančnega ministrstva, na katero se je v nekem konkretnem primeru pred kratkim sklicevalo.
Nobenih eksperimentov \ec
Med sredstvi, ki naj omilijo davčno pra- : kso, je Udruženje davčnih uradnikov na. skupščini, katero sem uvodoma omenil, . pri|>oročalo uvedbo dohodnine. V naši banovini poznamo dohodnino, saj se je pri nas po bivših avstrijskih zakonih pobirala do 1. 1928. Teoretično ima sicer dohodnina svojo eksistenčno upravičenost, v praksi pa se je pokazalo, da niti pri nas, kaj šele . v onih krajih, kjer se dohodnina še ni nikdar pobirala, še nismo dorastli teinu samemu na sebi idealnemu davku, ker bi se pri nas ne dal izvesti tako, kakor bi to zahtevala davčna pravičnost.
Dohodnino se je prvotno nameravalo uvesti tudi v našem izenačenem zakonu . o neposrednih davkih. Toda Narodna , skupščina jo je izločila iz projekta, češ ! da ni v skladu niti s potrebami naših financ, niti s potrebami naših davkoplačevalcev. Po mnenju takratne Narodne skupščine naša administracija ni dorastla za tako fini davčni instrument, kakor ga predstavlja brez dvoma sodobna davčna oblika dohodnine, ki obremenjuje vsakega davčnega zavezanca po njegovih osebnih dohodkih. Razmere v tem pogledu se izza izenačenja neposrednih davkov niso izboljšale, če se niso celo poslabšale, kakor kažejo rezultati pri pobiranju prometnega in luksuznega davka. Zato bi bilo nevarno v sedanjih -prilikah eksperimentirati /. davčno obliko, kateri bi ne bili kos in bi levji delež zopet morali plačati davkoplačevalci na onih področjih, ki imajo na raz|>olago v tej davčni obliki že izšolan davčni aparat. Naši interesi nam nujno velevajo, da se odločno izrečemo proti dohodnini, s katero naj eksperimentirajo naši zanamci, za nas pa je bila že avstrijska dohodnina zadostna šola, da se z vsem povdarkom branimo davka, ki ni v skladu z našimi prilikami.
Predpis pridobnine
Zaznali srno, da so zopet pnišla navodila, da naj se še ne skličejo davčni odbori za
odmero pridobnine. Odločno moramo z«t# protestirati proti vsaki nameri; da bi se«**' vršil predpis po lanskoletnih ocenal'
Tu bi bilo docela v nasprotju z raziiieranUi ki so •še znatuo poslabšale. Zato zahtevamo, da se pravočasno skličejo davčni od' bori ui odmero pridobnine.
Enake pravice vsem!
Gospoda! Naše konzumno y.adružništv° je ona liolna točka, ki nas stalno teži' Razpravljali smo o tem vprašanju -že ob' širno na predkonferenci, zato le še neka) pripomb in ugotovitev. Državna uprava dovoljuje konzumom silne privilegije. M1 proti tem privilegijem protestiramo in z4' htevamo, da veljajo enake pravice *" dolžnosti za trgovce ko za konzume! Ra* ne nabavljal ne zadruge imajo pravico, da prevažajo vse blago zastonj. Apelirani na Železniškega ministra, da tudi našim tf' govcem dovoli prevažati blago zastonj i® poskrbela bomo, da bo vse prebivalstvo, lie pa samo člani konzumov, dobivali v* cenejše. (Vihamo odobravanje.)
Novelizacija obrtnega zakona
Nujno potrebna novelizacija obrtnega zakona naj se izvrši po željah in zalit«' vali trgovskih stanovskih organizacij. P^ sebno važnost polagamo na izpremeinb0 in dopolnitev § 19, na izpopolnitev določb o krošnjarstvu, na interpelacijo o učn' dobi, na izpojioliiitev zakona z uvedbo 1>°' močniških preizkušenj za trgovske učence in uvedbo obveznih banovinskih zvez trgovskih združenj.
Naša želja je nadalje, da izda trgovinsko ministrstvo čim prej najpotrebnejše pravilnike, zlasti k § 140. obrtnega zakona o porazdelitvi strok ter uredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč v nedeljah. Če je z uredbo nemogoče, poten' naj se s posebno odredbo uvede štirinrnl nedeljski delavni čas za trgovine na de' želi. (Odobravanje.)
Social*ut <zavacwan\e- ddavstva
Tudi o socialnem zavarovanju smo obširno razpravljali. Ponavljamo svojo staro zahtevo, da se socialno zavarovanje decentralizira in organizira po banovinah.
Ko se je letos marca meseca širil glas, da pripravlja vlada za skupščino zakon o dekoncentraciji ter se je zdelo SUZORu mogoče, da bi se pri tej priliki lahko izvedla tudi decentralizacija socialnega zavarovanja, je izdal obširno brošuro, v kateri utemeljuje strogo centralizacijo v korist zavarovanja med drugim tudi s finančnega stališča. Ugotoviti pa moramo, da ta utemeljitev ne drži, ker je bil baš za časa najstrožjega centralizma finančni efekt naravnost porazno slab.
Ta brošura je odgovor na soglasne izjave delodajalcev in delojemalcev v naših socialnih samoupravah v Sloveniji, ki so zahtevali decentralizacijo zavarovanja. Zakaj srno ito zahtevali?
Odgovor podaja statistika, ki nam pravi, da je liinel SredLšnji ured v 1. 19:51 okoli 37 milj. deficita, v 1. 1932 pa že 1,346.000 suficila in to v bolniškem zavarovanju brez nezgodnega. To jo najboljši dokaz, kako se more urediti tudi v tej instituciji gospodarstvo. Obenem pa moramo ugotoviti, da so bili naj večji deficiti v časU) .ko so vladali v Središnjem uradu komisarji, da pa je bilo deficita konec, ko je prišla samouprava!
Posebno iz nekaterih ust se naglaša kot argument proti decentralizaciji SU-ZORa, da treba ohraniti enotnost delavskega pokreta. Kdor tako govori, govori le iz političnih interesov. (Tako je!) Mi pa pravimo, da morajo biti pri socialnem zavarovanju merodajni samo gospodarski in socialni oairi. Mi hočem0, da se gospodari dobro, da zavarovanec čim več dobi. (Odobravanje.) Nočemo politike tam, kjer sinejo biti merodajni samo ekonomski in socialni oziri. Še manj pa moremo trpeti, da se razmetuje denar onih, ki so dobro gospodarili, za kritje deficita onih, ki so slabo gospodarili. Zato pa tudi protestiramo, da ni bil klican na odgovornost nihče od onih, ki so bili krivi slabega gospodarstva. (Odobravanje.)
Smo za decentralizacijo predvsem iz vzgojnih razlogov. Naj se vsakdo nauči gospodariti z onim, kar ima. Nočemo razbiti tega koristnega zavarovanja, zahtevamo pa red in pravilno gospodarstvo z odgovornostjo organov uprave.
Pripravljeni smo bratsko pomagati vsa-
komur v slučaju nesreče, epidemij in slifr nih nezgod. Pripravljeni smo prispevanj pasivnim organom zavarovanja, toda 'V te"1 slučaju zahtevamo, da se najprej preišče "! točno ugotovi, da ne leži vzrok pasivnost1 v slabem gospodarstvu, nego v drugih komponentah socialne strukture. V takih sl'1' čajih pa naj prispevajo aktivni organi P° določenem ključu tem pasivnim bratski1" ustanovam. To zahtevamo v limenu poštenega in zdravega gospodarstva in social'1* pravice. (Tako je!)
Centrala Zvez trgovskih združenj
• V organizatoričnem pogledu mi je p° ročati, da je Srbsko trgovsko združenje čelo akcijo za ustanovitev centrale zve vseh trgovskih združenj v državi. ten vzrok za to akcijo je bila nevarno8 ’ da se zopet začne ono znano preganjani'^ trgovcev, ko je bil v skupščini v eni nrl predebatiran in sprejet zakonski načrt 0 pobijanju draginje, pa čeprav je v skup' ščini — kakor se mi je povedalo — ", trgovcev, ki bi torej morali vedeti, k8* pomeni takšen zakon. Nevarnost je bi^ j nad vse velika, da se začne novo preg3' njanje trgovcev in tedaj so nastopili srb" j ski trgovci in dosegli, da je v senatu zakonski načrt propadel. In to je dalo P°' vod, da je pričelo Srbsko trgovsko dri*' štvo delati na to, da se ustanovi central3 trgovskih združenj. Naša Zveza je prejel9 osnutek pravil te centrale in se izjavila-da sodeluje v takšni centrali, če se i de organizacija zvez trgovskih združeni po banovinah, te zveze pa tvorijo pote!" centralo. Naša zahteva je bila sprejeta upati je, da bo še letos občni zbor no^e centrale. Apeliramo na vse trgovce v df' žiavi, da ustanove svoje banovinske zveze 11 se pridružijo tej centrali. (Odobravanje.)
Socialno zavarovanje trgovcev
V	smislu obrtnega zakona se more >*' vesti socialno zavarovanje tudi za trgOv’' ce. Naša Zveza je osnutek pravil za tak5' no zavarovanje že izdelala in ga predli žila Zbornici za TOI. Na zadnji seji trgof' skega odseka Zbornice je bil ta osnute Odobren in Zbornica ga bo poslala sed3 ministrstvu in tudi vsem drugim zbor1" ca m v državi. Tako smo Slovenci tudi tem vprašanju pokazali rešitev. (Odobr9 vanje.)
Le prevečkrat smo morali in moramo konstatirati, da se iz, mnogih političnih ^jav vidi velika gospodarska nevednost. In zato je prav, da trgovstvo tudi na tem ^borii povdari, da se mora tudi v politiki misliti gospodarsko. (Tako je!) Tega gospodarskega mišljenja je pri nas mnogo Premalo in to je v znatni meri posledica nekdanjih avstrijskih časov. Včasih so se naši kulturni krogi, ker so jih tvorili večinoma le uradniki, brigali le za službe 'n pokojnine. Toda danes je to mnogo Premalo, ker sedaj soodločujemo v vseh 'prašanjiii in zato je treba, da začne tudi »aša inteligenca gospodarsko misliti. Zakaj podlaga vsake kulture je 'dobro fun-dirano gospodarstvo. In zato se gospodarja vprašanja tičejo vseh, od zadnje mlekarice pa do prvega inteligenta. Le premostila resnica pa je, da se pri nas razpravlja o gospodarskih vprašanjih naravnost ignorantsko! (Tako je!) Toda gospodarstvo je objektivna resnica in realnost ■n zato gospodarstvu več veljave!
Naš populacijski problem
V zvezi z vsem tem bi opozoril na Urat-nikovo knjigo: Pogledi na družabno in gospodarsko strukturo Slovenije. V tej k n j i-8i boste našli mnogo zanimivega gradiva. Zlasti pa opozarjam na razmotrivanja o našem populacijskem problemu, posebno na te ugotovitve:
»Mentaliteta, ki bi se najrajši ogradila s kitajskim zidom na vseh 4 mejah malega in gosto naseljenega slovenskega ozem-,a> v katerem ne gleda dela širše jugo-s ovan«ke zajednice, a istočasno seveda ne mara skupnosti ne z Italijo, ne z Av-s riM ki je za naraščanje prebivalstva, P1 °ti izseljevanju z dežele v mesta, proti izseljevanju preko mej našega ozemlja, obenem pa proti še najrealnejšim možnostim, da sežemo z industrijskimi izdelki preko naših mej, se giblje v krogu nerazrešljivih logičnih nasprotij.
To poglavje sem napisal z željo, da bi s© našlo mnogo naših ljudi, ki bi prouča-VaH konkretno vprašanje, kako bi se mo-8lo dati naraščajoči generaciji solidno gospodarsko eksistenco, če le mogoče doma.	8
v In *e druga želja. Da bi postalo našega < loveka sram ponavljati brez konkretne zamisli trditev, da je na domači grudi za vse dosti kruha. Želeli bi. da bi bilo tako m da bi se ustvarili res pogoji, ki bj omogočili, da bi bila ta trditev resnica, ne Pa lažniva, četudi domoljubno zveneča fraza, kakor je žal, dandanes.«
V zvezi s tem, bi povdaril še eno željo, da si že enkrat ustvarimo svoj
gospodarski program.
Prav tako pa je potreben tudi gospo-aarski svet za naše kraje, ker je prospeh ,ri blagostanje vseh odvisno od tega programa in od delovanja slovenskega gospodarskega sveta.
Energično besedo pa je treba izprego-voriti tudi
0 animoznosti proti gospodarskim slojem.
To animoznost najdemo povsodi. Tako le poročal »Trgovski list« v svoji številki z dne 20. aprila letos o neverjetnem primeru, ko si je neki sodnik (dovolil na javni razpravi reči, da trgovci vedno lažejo. (Klici: Škandal!) Pa ne samo na sodiščih, •udi po drugih uradih najdemo vedno polno animoznosti proti gospodarskim slojem, -elo pri upravnih oblastih, ki morajo vendar dostikrat apelirati na pomoč trgovstva pri raznih dobrodelnih akcijah, smo n^ct^i \at naleteL na odkrito neprijaz-
je viso°k Tedstavnik^1’0 86 ** CCl°’ ^
vidno animcmiostio « Upr3Ve * °fi' ke. (Ogorčenje.) prejel nase zastoPni-Odločno protestiramo proti tej ani
nos « in izjavljamo, da je ne bomo trpeli. Plačujemo v redu vse davke in delamo za državo in njeno utrditev odkrito in odločno. Vsa ta animoznost je posledica one stare nevoščljivosti, ki pa je tem bolj grda, ker smo mi vedno zastopali stališče, da mora biti uradnik dobro plačan.
Zato proč z ani možnostjo in več sodelovanja z gospodarskimi krogi.
Če bi to sodelovanje obstojalo, se ne bi Pripetilo, da je morala biti takoj cela vrsta zakonov spremenjenih in izpopolnjenih, komaj da so bili izdani. (Res je!) Omenjam tu le zakon o kmetijskem kreditu, zakon o Priv. agrarni banki itd.
Prav tako se je dogajalo, da so bili sprejeti zakoni, ki so bili le gospodarski eksperimenti in ki so bili zato v veliko škodo za 'državo. Omenjam tu zakon o žitnem režimu, zakon o zaščiti kmeta itd.
Tako so se sklepali mimo nas in brez nas celo zakoni, ki se nas direktno tičejo. Ni čuda, če so se ti zakoni potem izkazali kot slabi.
Če bi bilo več sodelovanja z gospodarskimi krogi, bi bilo uspešnejše tudi delo naših gospodarskih ministrstev, ki bi morala gledati zlasti na to, da povečajo dcniači konzum in da ga okrepe. Naj navedeni le en primer. Če na primer konstatira Mednarodni urad za žito v Rimu, da so velikanske zaloge pšenice neprodane, potem bi morala oblast skrbeti za to, da se pri nas bolj goje industrijske rastline, da ne bi morala uvažati naša industrija potrebne rastline iz tujine, ki bi jih lahko 'dobavljal naš kmetovalec.
Ne moremo biti zadovoljni z državnim gospodarstvom, pa čeprav vemo, da je to odvisno v veliki meri tudi od tujih vzrokov. Toda mnogo reči bi moglo biti pri nas doma znatno boljših, če hi se potrudili, da bi jih pravilno rešili.
Tako ni treba, da imamo v državi toliki. nezaposlenih ljudi, kajti tudi v naši državi bi se mogla najti sredstva za zaposlitev teh ljudi. Težava pa je v tem, ker sploh nihče ni resno načel tega problema, ko je nedotaknjena tud': cela vrsta drugih vprašanj, (Tako je!) Vse to pa je posledica tega, ker smo sploh brez vsakega go-
spodarskega načrta. Tega pa ne bomo dobili brez sodelovanja gospodarskih krogov.
Že vidovdanska ustava je zato določala, da se ima ustanoviti gospodarski svet. Enako doiloča ustanovitev gospodarskega sveta nova ustava z dne 3. sejitembra 1931. In v nočni seji naše skupščine je bil dne 18. marca 1932 tudi sprejet zakon o gospodarskem svetu, a kljub temu še nimamo gospodarskega sveta!
Konsolidacija države
V	svoji knjigi »Od pastirja do izumitelja« ugotavlja naš veliki učenjak Mihajlo Pupin, da so se Ameriške združene države po velikih osvobodilnih vojnah utrdile in konsolidirale predvsem s smetrenim gospodarstvom. Isto ugotavlja za veliko Nemčijo po'
1.	1870. Tudi za našo Jugoslavijo velja isto.
Ljubezen gre vedno skozi želodec in tudi ljubezen do domovine gre skozi želodec. Nič nam ne pomaga večno govorenje o šestem .januarju in o patriotizmu, temveč pomaga samo delo, <ja ho vsak državljan zadovoljen, cla bodo vsi imeli, kar potre bujejjo. (Viharno odobravanje.) Zadovoljni državljani so najboljša zaščita države. Samo s pomočjo gospodarstva bomo najprej konsolidirali državo in zato zahtevamo z vso odločnostjo,
da se že enkrat ustanovi gospodarski svet!
Češkoslovaška ima že svoj gospodarski svet, Mala antanta ima tudi že svoj gospodarski svet, samo naša država pa naj vodi politiko brez gospodarstva? (Odobravanje.)
Nato je predsednik Kavčič v toplih besedah omenil Trgovski list-, ki
stalno spremlja vse zahteve trgovstva in brani njegove interese. Zahvaljuje se listu in apelira na vse trgovstvo, da list čim krepkeje podpirajo.
Prav tako pa se je zahvalil tudi navzoč-nima gospodarskima urednikoma >Jutra« in »Slovenca«, ki sta vedno podpirala stremljenje gospodarskih krogov.
S krepkim pozivom na vse trgovce, da neomajno vztrajajo v svojih stanovskih organizacijah in da se zlasti oklenejo Zveze trgovskih združenj, kot svoje centralne borbene organizacije ter s tem manifestirajo popolno solidarnost slovenskega trgovstva, je zaključil predsednik Kavčič svoj veliki in od vseli zborovalcev z navdušenjem sprejeti govor. Več minut trajajoč aplavz je zadonel po dvorani in vsi zborovalci so priredili predsedniku Kavčiču navdušene ovacije.
Pozdrav sreskega načelnika Vovška
Pozdravlja kot sreski nač. ta zbor, ki je pokazal po svojem velikem številu, kako velika stanovska zavednost vlada med slovenskimi trgovci. Pozdravlja občni zbor tudi v imenu bana dr. Marušiča, ki je bil zadržan, da bi se osebno udeležil zbora. Slišali smo v govoru predsednika Kavčiča dosti kritike, tudi energične, a priznati treba, da je bila stvarna in ustvarjajoča. Želim zboru uajlepši uspeh. Pozdravlja pa zbor tudi kot predsednik tujsko-promel-nega društva, ki je v zadnjih petih letih lepo napredovalo. Zeli, da bi ostal Kamnik vsem v najboljšem spominu!
Toplo pozdravljen od zborovalcev je nato povzel besedo
Zahvaljuje se za prisrčni pozdrav predsednika Kavčiča ter izreka občnemu zboru najiskrenejše pozdrave v imenu Zbornice za TOI in z željo, da bi doživel današnji veliki zbor po vsem svojem poteku in v svojih resolucijah čim večji uspeh.
Zunaj je težko deževno vreme, a v naših srcih je občutek skorajšnjega lepega sončnega dne. Čutimo, da se nam v kratkem odpre pogled v lepšo bodočnost in zato smo polni optimizma in vere v napredek.
V	tehtnih besedah je navedel že predsednik Kavčič vse, kar nas teži in kar kliče vse nas k popolni stanovski solidarnosti.
Velik del mojega dela v preteklosti je bil posvečen delu Zveze trgovskih združenj in zato še s posebno iskrenostjo želim Zvezi čini večje uspehe. Po novem obrtnem zakonu pripada Zbornici za TOI nekakšna nadzorna oblast nad delom trgovskih združenj. Seveda ne bo to nadzorstvo pojmovala Zbornica' nikdar tako, da bi se vmešavala v posle združenj in jim diktirala, temveč bo vedno stremela le za tem, da roko v roki z vsemi delavci pri združenjih in na čisto kolegijalen način dela skupno z združenji za dvig stanovske solidarnosti in za napredek trgovstva. (Odobravanje.) Na eni strani Zveza kot bojna organizacija trgovstva, na drugi Zbornica kot oficialna in na pol uradna institucija, vedno pa obe složno na delu za prospeh trgovstva in vsega gospodarstva! (Odobravanje.)
Pogled nazaj
Prav je, da pogleda včasih človek tudi nazaj, da se ob pogledu na dosežene uspehe pomladi in utrdi voljo za novo borbo. Pogled nazaj nam kaže, v kako težavnih razmerah smo živeli po vojni. Le skromno smo mogli nastopati, nismo še poznali vseh težav borbe, drug od drugega srno se morali učiti in se medsebojno bodriti. Zveza je kot borbena organizacija vršila takrat težko delo, saj je morala orati ledino. Nastale so medsebojne tekme, pokazale so se ambicije in vrline, kresale so se misli, a pojavila so se tu pa tam tudi nesoglasja. Vse to je moralo biti in brez tega ne bi prišla Zveza na stopnjo, na kateri se nahaja danes. Pogled nazaj nam odkriva lepo in uspešno pot, ki jo je prehodila Zveza in zato smemo biti optimisti tudi v sedanji težki krizi, če bomo vedno složni in solidarni. (Odobravanje.)
Zunaj po svetu se pripravljajo veliki dogodki, kj zahtevajo, da smo ne samo solidarni, temveč tudi disciplinirani. Kar pride iz Zveze, mora trgovstvo vedno podpreti s takšno discipliniranostjo, da je trgovstvo pred svetom vedno solidarno. Potem more Zveza uspešno delati, potem s© bo še bolj okrepila vsled organiziranega dela Zveze samozavest tako vsakega posa-
meznika, ko vsega stanu. V težkih časih komodnost zlasti ni na mestu in ne smemo slediti zgledu velikega dela naše inteligence, ki se ne meni za javna vpfašanja. Kdor stoji apatičen ob strani, ta tudi nima pravice zahtevati, da se mu položaj zboljša.
Predsednik Kavčič je omenil animoznost, ki vlada proti gospodarskim krogom. Odločno moramo povedati, da
se ne pustimo hagatelizirati!
Mi nismo nobeni takozvani gospodarski krogi, temveč pravi gospodarski krogi, ki smo največji davkoplačevalec in zato tudi zahtevamo, da se nas vpošteva. (Viharno odobravanje.)
Naše sodelovanje je v korist države same, ki je
že »lavno absolvirana zadeva.
O tem ne pripuščamo nobene debate več! Mi ne sprašujemo, kdo je dober patriot, ker za nas je važno le, kako kdo dela za domovino. (Odobravanje.) Nič ne damo na patriotizem, ki je vedno le na jeziku in vemo, da marsikdo, ki se vedno hvali s svojilni patriotizmom, dela le za svoj žep. Pravi patriot je tisti, ki dela in žrtvuje za domovino. (Tako je!)
Skrb za trgovski naraščaj
Dosegli smo lepe uspehe, zlasti na šolskem polju. Pri tem je prišlo dostikrat tudi do nesoglasij, a bili smo vedno tega mnenja, da kdor dela več, naj ‘tudi doseže več. Ko je šlo zaradi trgovskih akademij, smo zato tudi dejali, da kdor bo pridnejše zbiral, ta jih bo tudi preje imel. In danes imamo trgovsko akademijo v Celju in Ljubljani, imamo trgovsko nadaljevalne in druge šele, vse dokaz, da skrbimo za svoj naraščaj, ker se zavedamo, da je naraščaj naša bodočnost.
Večkrat se sliši, čemu toliko vzgoje, čemu se zahteva od naraščaja toliko na-obrazbe, saj je dober trgovec le tisti, ki je rojen za trgovca. Nekaj je sicer res 'resnice v tem, ker ne bo dober trgovec tisti, ki nima talenta za to. Če pa pogledamo velike in bogatejše narode, kako ti skrbe za svoj trgovski naraščaj, potem bomo tudi mi delali tako v zavesti, da more biti kos vsem nalogam le tisti trgovec, kii je tudi teoretično podkovan. (Tako je!)
Če se dotaknem vsega tega, kar nas boli, moram spregovoriti tudi o krizi, čeprav je postala ta beseda že animozna. Ena posledica krize je tudi brezposelnost. Toda brezposelnosti ni mogoče reševati z bed-nostnimi fondi, temveč ta fond bi se moral imenovati zaposlitveni fond, ker samo z zaposlitvijo ljudi se odpravlja brezposelnost. Hočemo, da se ljudje zaposle, ne maramo pa beraških fondov. (Odobravanje.) Da pa pride do zaposlitve ljudi, morajo odločujoči krogi podpirati vsako iniciativo, ki pride iz zasebnih vrst, ne pa te še ovirati.
Že itak je bilo dovolj demagogije s socialnimi vprašanji in nočemo, da se še poslabša že itak od te demagogije slaba atmosfera. Na drugi strani pa moramo tudi povedati, da gredo tudi veliki kapitalisti predaleč. Kakor vedno, je tudi tu
rešitev le v zlati sredini.
Poslovni prijatelji, ki prihajajo k nam iz Amerike, nam pripovedujejo, da so velika podjetja s svojim stremljenjem po vedno večji produkciji največ zakrivila, da je izbruhnila kriza v takšni ostroti. Produkcija je zavzela takšne dimenzije, da je postal pregled nad njo nemogoč. Dobra podjetja so zato le ona, ki jih more človek še sam pregledati, človek ne sme bitii poteptan od produkcije, temveč ta mora biti v njegovi službi. Treba najti pravo uvidevnost in potem bomo obvarovani pred levimi in desnimi ekstremi.
Ta uvidevnost je zlasti potrebna za nas Slovence, ki smo narod malih ljudi in ki tudi nismo poznali one razlike med bogatini in revnimi ljudmi, kakor veliki narodi. Za nas je srednji stan še posebne važnosti in zato smo bili vedno za socialno pravičnost. Samo v skladu s tem svojim stališčem smo bili zato tudi vedno za pravice uradni štva, kakor je to že naglasil predsednik Kavčič.
Vse gospodarske stanove je treba enako upoštevati in nevarno je, kadar se samo povdarja interes enega stanu. In čeprav smo agrarna država, vendar ni pravilno, če se povdarjajo le kmečki interesi. Kaj nam pomaga, če imamo tudi milijonsko žetev, če pa ni nikogar, ki bi to težko žetev spravil na trg. A na trg jo spravi trgovec in zato treba trgovca podpirati, ne ga joa s konzumnimi zadrugami uničevati! (Odobravanje.) Mi visoko cenimo produktivno in denarno zadružništvo in vemo, da je mnogo pripomoglo k napredku slovenskega naroda. Zato tudi ne nasprotujemo pravim zadrugam.
Treba pomagati našim denarnim zavodom
Sedanja gospodarska kriza je zlasti prizadela naše denarne zavode. Sliši se večkrat glas: V stisko je prišel tisti, ki je slabo gospodaril in kdor je slabo gospodaril naj nosi tudi posledice. Ta nasvet za naše denarne zavode odločno odklanjamo, ker naši denarni zavodi niso slabo gospodarili. Oni, zlasti pa naše kreditne zadruge so skrbele, da je bilo pri nas varčevanje nad vse razvito. Tako je bilo to udomačeno pni nas, da je dal boter birmancu hranilno knjižico’, da so se pri nas ljudje že v zgodnji mladosti vzgajali k varčevanju. Zato pa občutimo kot posebno krivic«, če se očita našim denarnim zavodom, da so sami krivi, če so zašiti v ta težaven položaj. A prišli so čisto brez svoje krivde, ker ne plača kmet, ker so nastopile še druge težave.
Po nepotrebnem nam uhaja dobiček v tujino
In zato je skrajni čas, da se nekaj zgodi za naše denarne zavode. 'Pa kakor mi je pravil poslanec Krejči, ni še posvetovalni odbor, iki je anketiral tudi ipri nas, nihi sam še enotnega mnenja, kaj naj predlaga. Toda danes ni več čas premišljevati, kaj naj se stori, danes je treba že nekaj dati. Finančni minister, ki vstaja s težko gilavo vsled praznih državnih blagajn, naj nekaj ukrene, ker smo že naveličani, vedno samo čakaiti. (Odobravanje.)
Danes tudi ni več izgovorov, da ne bi mogli nič ukreniti zaradi zapletene zunanje situacije. Samo poglejmo, kako srečno se otepa s krizo malh Avstrija. Dosegla je, da ji je naša velika zaveznica dovolila •uvoz 16.000 vagonov lesa. To je 10,000.000 šilingov izkupička na en mah. Mi smo pa dobili izvozno dovoljenje za oela dva vagona jajc. Samo povprašajte naše izvoznike, kakšen je danes položaj naše izvozne trgovine. Naše blago gre v Milan, od tam pa z italijanskim žigom naprej v Grenob-fe in druga mesta Francije! Brez potrebe plačujemo dobiček tujim posredovalcem, ker bi mogel biti ta dobiček naš. Hic Rho-dus, hic salta! (Odobravanje.)
Kakor sem že omenil, se je zunanja politika umirila. Saj je mogoče, da ni bil pakt štirih sklenjen z vso iskrenostjo, toda oficialuo so izjavili, da hočejo mir in da je za deset let mir zagotovljen. Teh deset let imiru moramo izkoristiti za ustvarjajoče delo in zato je dolžnost tudi naših vladnih krogov, da delajo čim intenzivneje na to, da pridemo v teh desetih letih na višjo gospodarsko in s tem tudi kulturno stopnjo.
Prav tako intenzivno pa mora delati tudi naša stanovska organizacija. Premagati moramo vse malenkostne spore in se čisto posvetiti svojim organizacijam. Zlasti pa treba delati na to,
da postane naša Zveza obligatorna.
Naj bo konec vseh neplodnih debat v nar ših društvih in s praktičnim delom dvignimo tudi ugled svojega stanu. Z delom za povzdigo tujskega prometa, z drugim praktičnim delom za napredek svojega kraja moremo z uspehom akcentuirati potrebo svojega stanu. Tako mi je pravil prijatelj Senčar, kako nujno potrebuje Ptuj vodovod. Pri vseh takšnih vprašanjih mora trgovstvo aktivno sodelovati in se s tem uveljaviti.
V Slovanstvu je rešitev
Pred tremi leti sem se udeležil skupno z našim generalnim tajnikom Mohoričem kongresa Mednarodne trgovinske zbornice v Amsterdamu. Po končanem dnevnem redu smo prišli vsi delegati skupaj na ve-jlikem banketu, ki se ga je udeležilo 1000 gostov. Na tem banketu je govoril en Anglež, en Francoz, en Nemec in Italijan Pi-relli, ki je bil predsednik kongresa. Le od Slovanov ni bilo ne duha ne sluha. Slovani smo bili peto kodo, mi smo bili odveč. Sedel sem skupaj s Poljakom in ga vprašal, če tudii on ne občuti, kako Slovani nič ne veljamo. In vendar je Rusov 170 milijonov, Poljakov 30 milijonov, Cehoslova-kov 15, južnih Slovanov nad 20, torej vseh Slovanov skoraj 250 milijonov in vendar nič ne pomenimo v velikem svetu. In oni, 'ki so bili letos na dunajskem kongresu Mednarodne 'trgovinske zbornice, so mi pravili, da so imeli isti občutek. A kaj bi moglo biti, če bi vezalo vse slovanske narode solidarno sodelovanje na gospodarskem polju? (Odobravanje.)
Zveza trgovskih združenj polaga temeljne kamene m naše delo in s tem delom moramo postati zavednejši, da bomo bolj uveljavili svoje pravice. Tudi v interesu države moramo to doseči, ker naše delo velja samo stremljenju, da dvignemo Jugoslavijo, da bo ta vsem enako pravična, da bo vsak njen državljan zadovoljen, ker ipotem bo imela Jugoslavija 14 milijonov kanonov in ue bo se ji treba bati nikogar. (Glasno odobravanje.)
Koncem svojega govora apelira predsednik Jelačin, da izvolijo v znak manifestacije svoje solidarnosti že na občnem zboru per acclamationem predsednika Kavčiča tudi za svojega bodočega predsednika. (Viharno odobravanje obema prvoboriteljema slovenskih trgovcev je sledilo tem besedam.)
Predsednik Kavčič se zahvali predsedniku Jelačinu za njegov pozdrav in za njegova izvajanja. Naglasa, da so naše trgovske organizacije vedno delovale složno in da so v vsej državi slovenski gospodarski krogi edini, ki vedno nastopajo složno in brez medsebojnega trenja. Da bi ostala vedno ta sloga!
V&zdcavi gcstov
Plac. prstanec liceju.
Pozdravljam občni zbor Zveze kot predsednik Zveze industrijcev. Poznate ime kot člana Zbornice, ki je vedno poudarjal potrebo, da so industrijoi složni s trgovci. In drugače tudi biti ne more, saj je industri-jalec navezan na trgovca, ki prodaja njegove izdelke.
Prihajam pa k vam tudi kot narodni poslanec. Nočem vam tu govoriti o politiki, ker isern prišel sem, da slišim vaše želje, ker je po mojem mnenju dolžnost poslanca, da služi narodu in da dela v smislu njegovih teženj. (Odobravanje.)
Vlac. poslanec Cccac.
Na prijazno povabilo kamniškega združenja lin osebno povabilo predsednika g. Kavčiča, sem prav rad prišel na vaš občni zbor, ki se ga je udeležilo tako lepo število trgovcev. Vidim, da so na tem zborovanju v celoti zastopane vse organizacije trgovstva.
Splošno priznana je solidnost slovenske trgovine, prav tako pa je poznano stremljenje trgovstva, da čim bolj dvigne naše narodno gospodarstvo. Zato je važno in potrebno, da se posveti trgovstvu ona paž-nja, ki jo zasluži.
Poslušal sem z zanimanjem govora g. Kavčiča in g. Jelačina in tudi sam moram priznati, da so razmere v resnici težavne in da se imora zahtevati, da se položaj zboljša. Zlasti pa zahteva nujno od pomoč naše denarstvo. Res je tudi, da zakon o zaščiti kmeta ni bil idealen, toda upoštevati je treba, da kmet mi več nič dobil za svoje pridelke, da je bil brez sredstev in da je zato država morala intervenirati. Saj je rešitev kmeta končno tudi v interesu drugih stanov
Te dni je bila deputacija poslancev pri ministrskem predsedniku in mu razložila, kako težka gospodarska situaoija nujno zahteva odpomoč vlade. Ministrski predsednik vlade nam je zagotovil, da bo vlada to odpomoč tudi dala. Razpisana bodo javna dela in za Dravsko banovino je določenih v ta namon od 50—60 milijonov Din. Tudi denarni zavodi bodo dobili potrebna
sredstva, da bodo mogli pričeti z normalnim obratovanjem.
Še nekaj bi povdaril. Minili so časi, ko se je prosilo in danes iima vsaka organizirana skupina pravico, da zahteva. In zato je prav, če zahtevate svoje pravice!
Koncem svojega govora izjavlja nar. poslanec Cerar, da bo v njem našlo trgovstvo vedno zvestega prijatelja. (Živahni živio-klici.)
IčatMtišUi župan lUatnec.
Pozdravlja vse zborovalce v imenu mesta Kamnika, našega malega, a lepo se razvijajočega Kamnika. Zeli, da bi prebiti v Kamniku čim lepše ure in da bi vsem ostal Kamnik v najlepšem spominu!
Živelo naše ugledno trgovstva!
Kot .zadnji je pozdravil občni zbor predsednik Kamniškega združenja trgovcev g. Stergar. Vesel bi. bil, če bi bas občni zbor v Kamniku pripomogel, da bi bile uresničene zahteve trgovstva.
Predsednik Kavčič. Zahvaljujem se za vse pozdrave. Moram konstatirati, da je bi-
lo	v vseh teh pozdravih dovolj smisla za naše težnje. Posebej pa apeliram na zastopnika banske uprave lin na oba gospoda narodna poslanca, da povedo, na merodajnih mestih, da so poleg vse naše spoštljivosti do višjih mest videli, da je tudi že v resnici bila dvanajsta ura in da se mora nekaj storiti v varstvo naših interesov. Če tudi te naše besede ne bodo zalegle, potem nam pač ne bo preostalo nič drugega, kakor da gremo na ulico in da na javnili zborovanjih povemo, da tako ne gre več naprej! (Viharno odobravanje, ki se je pri naslednjih besedah predsednika Kavčiča še stopnjevalo.) Zahtevamo blagostanje za vse, hočemo da bo država močna. A močna bo le, če gremo preko fraz na delo.
Naj ne bodo razni tajni interesi porodic večji ko splošno narodni interesi!
In v tem duhu na delo za močne in enotno Jugoslavijo!
Naslednja točka dnevnega reda je tajniško poročilo. Ker je ura že pozna, predlagam, da se to poročilo in v«e poročilo o našem občnem zboru objavi v »Trgovskem listu« in pošlje ta številka brezplačno vsem trgovcem, čemur takoj občni zbor pritrdi.
Pccocito tajnika 7.llaisuia
Preteklo leto je bilo za našo trgovino v znamenju popolne ustavitve kreditov, občutnega pomanjkanja denarja, ostrega izterjevanja davkov in nalaganja ter povišanja davščin; — naša trgovina je živela, v tesnem oklepu mednarodnih prometnih in plačilnih težkoč. Vse to .je povsem zatrlo vsako gospodarsko delavnost in povzročilo malodušje.
V tem težkem času nam je manjkalo marsičesa, da bi se uspešno upirali vedno, silnejšemu pritisku krize. Zato tudi delo naših organizacij ni moglo biti posvečeno toliko 'pospeševanju trgovine, kakor pa obrambi, da branimo eksistenco in osnovne pravice trgovine.
Naše gospodarstvo je bilo v preteklem letu v splošnenn upadanju.
Po indeksu cen, ki nam more služiti kot merilo gospodarskega gibanja, so v preteklem letu ponovno padle cene poljedelskih in drugih proizvodov. Po indeksnih številkah rastlinskih proizvodov znaša padec od 69 točk v januarju na 6T6 točk v decembru pretečenega leta; — odnosno v zvezi z indeksnimi številkami izvoznih predmetov od 66-4 na 59-6 točk.
Skupni indeks izkazuje v pretečenem letu padec v decembru za 2-4, v juniju za 8-9 in v januarju za 7-9 točk napram letu 1931.
Težke gospodarske prilike naše trgovine v preteklem letu dokazuje tudi porast števila Stečajev v naši banovini od 79 v letu 1931 na 90 v letu 1932. Znatno je porastlo tudi število prisilnih poravnav v banovini in sicer od 104 v letu 1931. na 215 v letu 1932.
Zlasti težko je prizadel trgovino zakon o zaščiti kmetov, s katerim je zaledenelo v banovini iz naslova kmečkih dolgov pri trgovstvu in obrtništvu nad 619 milijonov Din. Najbolj občuti posledice tega zakona podeželsko trgovstvo, katerega skoraj izključni k ornament je bil kmet.
Delo Zveze v obrtno-zakono-dajnem pogledu
V dobi pred uveljavljenjem novega obilnega zakona se je borila naša organizacija, da zakon v čim širši meri ugodi težnjam, željam in zahtevam trgovstva.
Z ozirom na to pa, da zakon v celoti radi različnih gospodarskih prilik v državi, n: ugodil vsem težnjam in zahtevam našega trgovstva, je morala Zveza akcije, ki jih je vodila že pred uveljavljenjem zakona o obrtih, nadaljevati.
Eno izmed najtežjih vprašanj, ki jih zakon ni rešil, je
krošnjarstvo.
Upravičeno smo pričakovali :in mnogo so se naše organizacije borile za to, da se krošnjarstvo z novim obrtnim zakonom ukine. Toda to se ni zgodilo.
In tako se je v preteklem letu nadaljevala akcija proti krošnjarstvu, — žal z malimi uspehi. Kljub odredbam ministrstva in banske uprave se danes krošnjari bolj ko kdaj preje. Celo moderniziralo se je krošnjarstvo, saj so vedno pogostejši tuji potniki, ki z avtomobili, natovorjenimi z manufakturniim in raznim drugim blagom potujejo iz kraja v kraj in od hiše do hiše. Zakon o obrtih prepoveduje z gotovo omejitvijo tako trgovanje, toda tudi konkretni primeri in ovadbe ne zaležejo. Kljub prepovedim se je nad vse razpaslo krošnjarstvo, kar pomeni očitno kršenje obrtnega zakona. Vseeno pa se to običajno ne kaznuje.
Zveza je preteklo leto na konferenci, ki se je vršila z zastopnikom ministrstva za trgovino in industrijo, povdarila zahtevo, da se s pravilnikom o krošnjarstvu ukine krošnjarjenje z manufakturo in drugim blagom. Pravilnik pa doslej ni uveljavljen. Pri tej priliki moramo .zanikati mnenje, da je trgovstvo dolžno zasledovati krošnjarje in potnike, ki obiskujejo zasebnike. Trgovstvo za uspešno zasledovanje nima niti legitimacije, niti eksekutivne moči, pa zato upravičeno zahteva, da se krošnjarstvo zakonitim potem prepove, odnosno da prekrške proti obrtnim predpisom zasledujejo obrtne oblasti po svojih organih.
iPrav težko leži na našem trgovstvu nerešeno vprašanje
nedeljskega odpiranja in zapiranja trgovin na deželi,
razburja ga nejasnost v pogledu porazdelitve strok po novem obrtnem zakonu; k
nezadovoljstvu ga vodijo določbe § 19 zakona o obrtih.
Zveza je v smislu sklepa lanske zvezne skupščine predložila ponovno zahtevo, da se vprašanje nedeljskega odpiranja in zapiranja trgovin reši po težnjah podeželskega trgovstva z uredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč. Ni pa doslej uspeha.
V obrtno-pravni praksi se pojavljajo .med trgovstvom najrazličnejša tolmačenja nekaterih določb zakona o obrtih, ki posegajo v .poslovanje trgovine. Zveza je podala v preteklem letu mnogo izjav in mnenj k pravilnikom k zakonu o obrtih, ki naj te nejasnosti in razna tolmačenja odpravijo. Potrebno je zato, da ministrstvo čimprej izda najpotrebnejše pravilnike, ker je to v interesu trgovskega poslovanja in v olajšavo oblastvenega postopka.
(Pri delu v obrtno-pravnem pogledu je našla Zveza vso podporo v Zbornici.
Delo Zveze v prometno-političnem pogledu
V prometnih zadevah je pod vzela Zveza akcijo na željo posameznih združenj, pa tudi iz lastne iniciative.
Akcije, ki jo je nekaj let vcdila za gradnjo železniške proge Kočevje—Su.šak, -L ozirom na denarne prilike v preteklem letu ni nadaljevala.
Vso pažnjo pa je posvečala železniškim prevoznim tarifam in pristojbinam.
Glede najemnin za ležarinskc prostore na železniških postajah je opetovano intervenirala. Mnogo se je zavzemal za znižanje ležarinskih pristojbin tudi .tarifni odbor, ki pa s svojimi predlogi ni prodrl. Ležarinski prostori so danes prazni, ne le radi zmanjšanega prometa, marveč tudi radi visokih najemnin, ki jih današnja kalkulacija trgovca ne prenese.
S tem, da se je pokazal v proračunskem letu 1931/32 v železniški upravi okrog 140 (milijonov Diin znašajoči deficit, se je pričel oster pritisk za zvišanjem tarif in za tarifno reformo.
Kar se tarif tiče, je treba ugotoviti, da znaša apraksimativ.no povišanje danes veljavne tarifne obremenitve napram 1927 — 30%, v izvozu pa 20%. Občni nivo cen pa je napram letu 1929 za 35% nižji; količina prevoženega blaga pa je upadla za isto razdobje za okrog 50%.
Tendenca ponovnega zvišanja tarif, ki se je deloma tudi že izvršilo, gre torej v povsem obratni smeri s tendenco gibanja cen in prevoženga blaga. To nesorazmerje seveda ne more ostati brez neugodnih posledic za gospodarstvo, pa niti za železnico samo.
Zvišanje železniških tarif bo brezdvomno oslabilo konkurenčno sposobnost naših tvrdk v inozemstvu, v notranjosti pa povzroča podvig konkurence tujih, cenejših proizvodov.
Zveza se je mnogo zavzemala za upravičeno teržnjo izvoznikov v Savinjski, Dravski im Mežiški dolini po uvedbi paritetne tarife. Izvoznikom v teh krajih je radi visokih tarif izvoz na italijansko tržišče, oziroma na jug in v notranjem prometu skoraj popolnoma nemogoč in dosega prevozna tarifa dostikrat vrednost blaga. Na iniciativo naših izvoznikov se je zavzemala 'Zveza tudi za zopetno uvedbo reekspedi-cije.
Obnovila je svojo in vseh prekmurskih gospodarskih krogov staro zahtevo po otvoritvi proge Hodoš—Kotormany ter po preureditvi proge Poljčane—žreče v nortmalno-•timo progo.
Intervenirala je tudi v več telefonskih zadevah pri ministrstvu za promet in poštni direkciji.
Delo Zveze v davčnem pogledu
Zveza je posvečala vso pažnjo tudi davčni strani. Način uvajanja novih davščin v preteklem letu ji je sicer onemogočal obširnejše akcije, saj so bile posamezne davščine uveljavljene čez noč in brez znanja in sodelovanja gospodarskih organizacij.
Svoje stališče je zavzela Zveza v pogledu trošarine na vino in žganje. Novi tro-šarimsiki predpisi 90 težko prizadeli trgovino, ki se bavi s prodajo pijač, z naložitvijo pavšalne takse, ki po svoji višini marsikdaj presega vsoto, skupljeno za prodane pi jače. Zveza je sodelovala tudi na anketi glede vpostavitve trošarin v prejšnje stanje, vendar pa vsa prizadevanja trgovstva in gostilničarjev, kljub temu, da bo država sama trpela na posledicah teh trošarinskih predpisov največjo škodo, niso rodila ni-kakega pozitivnega uspeha.
Občutno je prizadela trgovino tudi povišana trošarina na sladkor in trošarina »a električno energijo. Obe trošarini sta po-
sebno prizadeli baš našo banovino, ker je največji potrošnik sladkorja in električne energije. Zveza se je mnogo prizadevala, da bi se omililo to težko breme. v_ Preteklo leto je Zveza ponovno predložila zahtevo po reviziji zakona o neposrednih davkih, zlasti za uvedbo davčnega minimuma, izpremembo odredbe, za člane davčnih odborov imenujejo stanovske organizacije ter da se Azpremeni čl. 76 zakona v tem zmislu, da so zadruge, ki se bavijo s prodajo blaga nečlanom, v vsakem primeru podvržene plačilu družbenega davka.
Po zveznem predsedniku je izdala Zveza referat s podrobnimi navodili za izpolnitev davčne napovedi in zagovor v primeru zaslišanja davkoplačevalca pred davčnim odborom.
Z več predstavkami je opozorila Zveza finančno direkcijo in ministrstvo na nevzdržna stanje v pogledu zabrane izdaje izvoznih u veren j v primeru, da izvoznik ni imel poravnanih vseh davkov in na težke posledice, ki so se često pojavile radi rigoroznega izterjav anja davkov.
Delo Zveze v socialno političnem pogledu
Mnogo pažnje je posvečala Zveza tudi so-oialno-političnemu delu. Stanje, v katerega je zašlo delavsko socialno zavarovanje, je postalo v preteklem letu nevzdržno in vedno češče se pojavljajo glasovi po nujno potrebni remeduri. Zveza je na III vseslovenskem trgovskem shodu v Mariboru sprejela resolucijo slovenskih delodajalcev in delojemalcev po izvedbi decentralizacije delavskega socialnega zavarovanja in upo-staviivi samostojnih banovinskih socialnih ustanov, v tem duhu je delovala ob vsaki priliki in je organizirano akcijo izvedla na letošnjih skupščinah združenj, kjer se je tej težnji slovenskega gospodarstva dal ves povdarek.
Poleg prizadevanja, da se merodajni krogi zainteresirajo za to važno socialno politično vprašanje, pa je pričela tudi s predpripravami za osnovanje socialnega zavarovanja trgovstva po določbah obrtnega zakona. Te predpriprave bo izvedla Z veza v popolnem soglasju in sporazumu z združenji tako, da bo postala ta za trgovstvo tako važna, na avtonomni podlagi sloneča socialna ustanova, izraz njegove vo-
11	e in zavednosti.
Delo Zveze v interesu posameznih strok
V zveznih sekcijah, ki so se osnovale doslej: Osrednja sekcija lesnih trgovcev, sekcija knjigotržcev, sekcija drogistov in sekcija foto-trgovcev, — vse za področje banovine, — je Zveza z vsestransko pomočjo pospeševala interese v sekcijah združenih strok.
Zlasti je bilo razpleteno delo v sekciji lesnih trgovcev. Lesna stroka je zašla v preteklem letu v prav katastrofalno stanje. Izvoz lesa je napram letu 1931 upadel po količini za 305.069 ton, po vrednosti pa za 375 milijonov Din, odnosno po količini za 30%, po vrednosti pa za 44%.
Ta polom v lesrai trgovini je posledica zmanjšanega povpraševanja po lesu, v še večji meri pa velikih izvoznih ovir, ki so nastale s kontingenti ranjeni uvoza; plačilne težkoče so nadalje skoraj popolnoma onemogočile izvoz. Važen razlog pa je tudi popolna neorganiziranost lesnega trgovstva v času, ko ga je zatekla kriza in brezbrižnost, ki se je v splošnem pokazala pri reševanju te krize.
Ko se je potem z nastopom krize slovensko lesno trgovstvo strokovno organiziralo, je prišla organizacija pri podrobnem pro-učavanju notranjih vzrokov krize do prepričanja, da je treba vpostavuti predvsem 'v vrste lesnega trgovstva red. Vse svoje delo je posvetila zato ureditvi izvoza, pri čemer pa ni naletela na razumevanje pri merodajnih faktorjih.
V pretečenem letu se je pričelo reševati vprašanje lesne km* raz ^ednar(>dno 9ta-
lišče. Upostavila se je mednarodna organizacija in tizvršilni odbor na Dunaju, ki naj' bi povezal interese srednje-evropskih držav izvoznic lesa. Zal pa je treba ugotoviti, da se tako v mednarodnem pogledu, kakor v notrainiji ureditvi izvoza doslej ni nič konkretnega pokrenilo.
Za našo slovensko lesno trgovino je posebno 'važno italijansko tržišče. Ob ostri konkurenci, ki vlada sedaj na tem tržišču in pa z oziram na politični položaj, bi bilo nujno potrebno, da bi naša država sodelovala v mednarodni organizaciji lesnega izvoza in upoatavila orgamizacijo, ki bi mogla sodelovati v mednarodnih vprašanjih, ti-čočih se lesne stroke.
Breuspešna so bila prizadevanja naše organizacije za ureditev prometa z Ogrsko, ki ga je v preteklem letu povsem izgubilo naše Podravje.
Pa tudi v naši prometni politiki težnje naše (lesne trgovine niso našle pravega razumevanja Visoke prevozne tarife ubijajo lesno trgovino in ji jemljejo konkurenčno sposobnost.
Sekcija drogistov je vodila energično borbo za eksistenco drogerij. Na nezakonit način se je hotelo ukiniti naše drogerije na osnovi § 32 zakona o lekarnah. Ministrstvo za socialno politiko je pripravilo izpremembo zakona o lekarnah in predlagalo ukinitev drogerij z ozirom na to, da 1. aprila t. 1. poteče veljavnost 61. 32 zakona o lekarnah, po katerem so smele drogerije obratovati po prejšnjih predpisih. Eksistenco drogerij pa je zagotovil § 60 zakona o obrtih.
Zvezna sekcija drogistov je zato pričela energično borbo za obstoj te stroke in posredovala pri vseh v poštev prihajajočih faktorjih, da se ta namera, kii bi bila nesocialna in v naprostju z zakonskimi določbami, ne izvede. Skupščinski odbor narodne skupščine je na ta, pO sekciji iLzve-deni pritisk, sklenil predlagati ureditev drogerij s posebno uredbo k obrtnemu zakonu, pod katerega drogerije dejansko tudi spadajo. Borba sekcije je bila uspešna, pa gre posebna zahvala za trud, ki so ga v tej eksistenčni borbi pokazali, zlasti ministru Ivanu Mohoriču in narodnima poslancema Prekoršku in dr. Rapetu.
Delo Zveze v organizatoric-nem pogledu
Preteklo leto je v organizatoričnem pogledu stalo v znaku preosnove po novem obrtnem zakonu. Ta preosnova se je pri nas gladko izvedla in gremtiji so brez težkoč prilagodili svoje delo predpisom novega obrtnega zakona.
S povečanjem nalog, zlasti pa radi nastalih gospodarskih prilik, ki zahtevajo od združenj več pozitivnega dela, se je pojavila potreba tudi po notranji reorganizaciji združenj, zlasti v administrativnem pogledu. Zbornica je na predlog Zveze uveljavila enoten administrativni postopek pri vseh združenjih, da se s tem delo združenj primemo usmeri.
Zveza je s svojim osebjem in administrativnimi pripomočki oskrbovala tudi ne baš majhno delo zveznih sekcij.
•	* *
Težki časi, ki jih naše gospodarstvo preživlja, so močno vplivali tudi na stanovske organizacije. V dobrih konjunkturnih časih v splošnem v njtih ni hiilo borbenosti.
Danes pa živimo v gospodarskem vrvežu, v neprestanih izpremembah, v situacijah, ki morejo biti za stanovske interese nevarni, in ki jih je treba zato budno motriti. V tem položaju je treba, da so naše organizacije borbene; borbene tem bolj, ker se borimo za ohranitev svojih pravic, ker se borimo za upoštevanje, ki nam po pomenu v našem narodnem gospodarstvu -gre.
Ta borbenost pa mora temeljiti v solidarnosti vsega slovenskega trgovstva. Treba je pozitivnega dela v vseh organteato-ričnih edinicah; treba je delovnega, stanovskega zavednega članstva; — treba pa je tudi stanovskega ponosa.
Iz naših vrst mora izginiti malodušje, — naše duhovno razpoloženje treba preroditi
Vse to naj da našim organizacijam moč, da bodo koa velikim nalogam, ki jih jim prinaša bodočnost.
Blagajniško poročilo
Ker je blagajnik Zveze g. Verovšek vsled bolezni zadržan, prečita blagajniško poročilo tajnik I. Kaiser.
V	imenu nadzorstvenega odbora poroča nafto njegov član Šporn, kri. predlaga abso-lutorij upravi, kar sprejme občni zbor soglasno.
Na predlog predsednika Kavčiča sklene občni zbor, da pozdravi blagajnika Verov-ška z željo, da čim preje ozdravi.
Soglasno in brez debate je bil nato sprejet še proračun v višini 165.800 Din, za 4000 Din manj ko lani.
MoMkvt
Predsednik Kavčič:	Prihodnja točka
dnevnega reda so volitve. Voli se po pravilih vse predsedstvo, ki se potem samo konstituira. Na včerajšnji predkonferenci je bil dosežen že popoln sporazum o kandidatni listi in prosim g. tajnika, da prečita kandidatno listo.
Tajnik Kaiser prečita nato to kandidatno listo.
Kot člani, oziroma namestniki zveznega predsedstva se predlagajo: za združenje v Ljubljani: Josip J. Kavčič, Ivan Gregorc, Jurij Verovšek in Pavel Fabiani, za namestnike pa: Karol Soss, Ivan Bahovec, Anton Verbič in Janko Krek, vsi iz Ljubljane;
za združenje Maribor: Vilko Weixl, Ivan Preae, Zdravko Anderle, za namestnike pa: Ferdo Pinter, Ivan N. Šoštarič in Miloš Oset, vsi iz Maribora;
za združenje Kranj: Franjo Sire, Kranj, Franc Globočnik, Tržič in Anton Savnik, Škofja Loka, za namestnike pa: Franc Berjak, Kranj, Karol Dolenc, Železniki in Ferdo Kokalj, Tržič;
za združenje Ptuj: Franc Lenart in za namestnika Milko Senčar, oba iz Ptuja;
za združenje Radovljica: Leopold Fttr-sager, Radovljica in Peter Sitar, Jesenice, za namestnika pa: Vinko Savnik, Radovljica in Mihael Kovačič, Jesenice;
za združenje Ribnica: Josip Divjak, Filip Peterlin, za namestnika pa: Marko Itu-dež, vsi iz Ribnice in Ignacij Rant iz Velikih Lašč;
za združenje Krško: Franjo Černe, za namestnika pa Maks Vale, Št. Jernej in Edo Ivanuš, Krško;
za združenje Kamnik: Anton Stergar in za namestnika Josip Klemenčič, oba iz Kamnika;
za združenje Slovenjgradec: Janko Klun, Prevalje in Vinko Rozman, Slovenjgradec, za namestnika pa Alojzij Remic, Dravograd in Peter Mravljak, Vuhred;
za združenje Ljutomer: Venčeslav Vilar, Ljutomer in za namestnika Franc Korošec, Gornja Radgona;
za združenje Laško: Konrad Elsbacher, Laško, za namestnika Vinko Pavlin, Trbovlje;
za združenje Slov. Bistrica: Franjo Kac in za namestnika Ivan Žuraj, oba Slov. Bistrica;
za združenje Brežice: Anton Umek in za namestnika I. Vidmar, oba iz Brežic;
za združenje Konjice: Martin Šumer in Anton Petek, oba iz Konjic;
za združenje Ljubljana - okolica: Josip Šporn, Ježica, Viktor Jeločnik, Rožna dolina in Joško Majaron, Borovnica, za namestnike pa: Ivan Rant, Devica Marija v Polju, Davorin Šetinc, Vrhnika in Franc Javornik, Glince;
za združenje Dolnja Lendava: Peter Osterc, Beltinci in za namestnika Karol Šavel, Dolga vas;
za združenje Logatec: Stanko Lenarčič, Nova vas in za namestnika Ivan Škrlj, Dol. Logatec;
za združenje Črnomelj: Karol Mttller in za namestnika Malešič;
za Združenje Celje - okolica: Viktor Pilih, Žalec, Josip Zidanšek, Sp. Hudinje, Maks Cukala, Sv. Jurij ob Taboru in Anton Cvenkel, Št. Pavel, za namestnike pa: Alojzij Preae, Rogatec, Franc Božič, Gornji grad, Edo Lečnik, Šmarje in Josip Tiršek, Polzela;
za združenje Kočevje: Fran Huber in za namestnika Alojz Kresse, oba iz Kočevja;
za združenje Novo mesto: Edmund Kastelic in Joško Povh, za namestnika pa Josip Turk, vsi iz Novega mesta in Ivan Grosek, Trebnje;
za združenje Litija: Fortunat črtane in za namestnika Lavoslav Mrnuli, Zagorje;
za združenje Ptuj - okolica: Ivan Traun, Ptujska gora in za namestnika Miroslav Majerič, Šikola;
za združenje Sv. Lenart: Anton Hrastelj in za namestnika Ivan Lorbek, Št. Rupert;
za združenje Ormož: Ludvik Kuharič, Ormož in za namestnika Rado Polak, Ormož;
za združenje Murska Sobota: Franc Čeh in Samuel Kohn, za namestnika pa Janez Nemec in Joško Brumen.
V	nadzorstveni odbor:
Josip Šporn, Ježica, Josip Tiršek in Avgust Volk, oba iz Ljubljane.
Z velikimi ovacijami izvoli naito občni zbor zopet za predsednika Zveze g. Josipa Kavčiča.
Predsednik Kavčič se zahvali za izkazano zaupanje in izjavlja, da bo še naprej delal v doseidanjem pravcu, da koristi trgovstvu in domovini.
K novoizvoljenemu predsedniku pristopi tedaj predsednik Jelačin in mu čestita. Nepopisno navdušenje nastane po dvorani, ko sta si segla v roke oba prvoboritelja in ob tej lepi manifestaciji popolnega edin-stva in solidarnosti slovenskega trgovstva je marsikateremu staremu borcu za pravice trgovstva 'zaigrala solza radosti in ginjenosti. Bil je lep in 'velik trenutek.
Predsednik Kavčič: Na včerajšnji predkonferenci je bilo tudi soglasno sklenjeno, da se odpošlje vladi, vsem poslancem in senatorjem, banski upravi in Zbornici tudi naša spomenica, ki smo jo včeraj pre-čitali. Treba je, da povem, kako je prišlo do te spomenice. Vedno težje razmere so vedno bolj dozorevale sklep, da gremo na ulico in da na velikem protestnem zborovanju povemo, da igre že za obstoj trgovstva. Za enkrat pa smo le še odnehali od tega zadnjega sredstva in sklenili, da še enkrat poizkusimo brez hrupa doseči pri odločujočih krogiih, da upoštevajo naše zahteve. Ta spomenica je torej zadnje sredstvo, ki naj prepreči javne protestne shode. In prosim oba navzočna .narodna poslanca, da povesta to tudi na višjih mestih in zlasti, da kljub vsej zaposlenosti najdeta čas, da prečitata to spomenico.
V	smislu sklepa občnega zbora Zveze trgovskih združenj objavi »Trgovski listu celotno poročilo o občnem zboru v eni številki in zato izide današnji »Trgovski list«, na osmih straneh v sredo kot dvojna številka. Številki v torek in četrtek zato odpadeta. To številko * dobe vsi trgovci Dravske banovine, tudi oni, ki niso naročniki »Trgovskega lista«. Zato ne zavračajte te številke!
r. Pirčeva sladita kava
je prvovrsten domal izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
in zakoni skladna njegova odločna zahteva, da vrši kontrolo nad krošnjarstvoni in potniki obrtna, odnosno politična oblast, ki naj v primeru prekrška postopa dosledno po zakonitih določbah. Trgovstvo odločno obsoja to brezbrižnost obrtnih oblasti, ki širokogrudno dopuščajo nelegalno trgovanje, prav kakor ne bi bile poklicane, da ga v smislu zakonskih določb zatirajo. Zato je dolgoletna in odločna zahteva trgovstva, da se krošnjarstvo vobče omeji le na izdelke domače hišne obrti, predvsem pa, da ministrstvo za trgovino in industrijo čimprej uveljavi uredbo o kroš-njarstvu po predlogih, ki so jih naše stanovske korporacije ministrstvu predložile.
¥
Naše trgovstvo, zlasti v sedanjih časih težke krize, nadvse težko občuti privilegirano, preko določb zakona o zadružništvu in zadružnih pravil usmerjeno obratovanje konzumnega zadružništva.
Razplet konzumnega zadružništva vpliva po svojem sedanjem obsegu in jakosti članstva močno na potek gospodarskega življenja v državi.
Na osnovi statističnih podatkov, je legalna trgovina radi neupravičenega trgovanja konzumov in zadrug za mnogo sto milijonov dinarjev oškodovana na prometu in zaslužku in pomenja ta vsota tudi za državne finance velik izpadek na davščinah, ki jih konzumne zadruge ne plačujejo.
Konzumi in zadruge poslujejo vobče preko določb pravil in svojega bistva s tem, da prodajajo blago tudi nečlanom. Uživajo najrazličnejše privilegije, — oprostitev davščin, prevozne olajšave itd. — in s prodajo blaga nečlanom izpodkopujejo temelj oni trgovini, od katere črpa država najzanesljivejše dohodke. V potrošnjo gre za milijonske vsote neopravičeno neobdavčenega blaga.
To je krivično, tako raz stališča enakopravne porazdelitve bremen, kakor raz stališča trgovske morale.
Vsa borba trgovstva proti konzumnemu zadružništvu je usmerjena v to, da se konzumnim zadrugam prepove prodaja blaga nečlanom. Toda vse konkretne ovadbe, vse predstavke stanovskih organizacij, da se s konzumnim zadružništvom zavira zasebna iniciativa, da se s privilegiji tem zadrugam ruši temelje narodno gospodarsko važnega stanu, niso našle doslej nikakega odmeva.
Trgovstvo ugotavlja, da mu je povsem neumljivo ne razpoloženje merodajnih faktorjev, ki ga kažejo napram borbi trgovstva proti takemu trgovanju konzumov.
Ker se naše konzumno zadružništvo razvija dejansko povsem po geslu, ki je bilo izrečeno na letošnji skupščini Glavne zemljoradničke nabavljalne zadruge: »Majhni in veliki trgovci morajo izumreti, mesto njih pa bodo nastopile velike in nove nabavljalne zadruge«, apelira trgovstvo na kraljevsko vlado, gospode ministre, senatorje in narodne poslance, da nujno pristopijo k rešitvi tega važnega gospodarskega vprašanja.
Narodna skupščina naj sklene izpremem-b® čl. 76 zakona o neposrednih davkih v
tem smislu, da so konzumne zadruge, ki se bavijo s prodajo blaga nečlanom, podvržene plačilu družbenega davka.
Ker povzročajo razne prevozne olajšave
zadrugam neupravičeno konkurenco, proti kateri je borba povsem nemogoča, naj se vse prevozne olajšave ukinejo; konzumno zadružništvo pa uredi s posebnim zakonom, ki naj uveljavi načelo, da je prodaja blaga vezana izključno na člane.
*
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je v podporo revnega prebivalstva podvzelo akcijo z dajanjem ter* miniranih prevoznic po četrtinski prevozni tarifi občinam, ki naj bi koruzo, ki jo je dalo ministrstvo na razpolago, razdelile med revno prebivalstvo.
Na neštetih primerih pa je moralo trgovstvo ugotoviti, da koruza, namenjena za prehrano revnega prebivalstva, ni prišla v roke revežem, marveč da se z njo špekulira. Občine, ki so prejele vozovnice, se nahajajo večinoma v neugodnem finančnem položaju in se za nabavo koruze poslužijo občinskega denarja. Ker pa običajno ni priročnih prodajnih prostorov, se razproda koruza ali moka bolje situiranim ljudem, bi si jo nabavijo čez svoje potrebe in jo Potem prodajajo dalje. Dejstvo je, da si revni sloji tudi ob nizki ceni niso mogli nabaviti večje količine koruze in da je bila zato vsakomur v poljubnih količinah na razpolago.
Namen takih pošiljatev moke, pšenice in koruze torej nikakor ni bil dosežen; zato je zahteva trgovstva, da se take pošiljke v bodoče ukinejo, odnosno, da se dele brezplačno le najsiromašnejšim in pod kontrolo.
*
V	pogledu socialne zakonodaje pred-naša trgovstvo ponovno enodušno in mnogoletno težnjo, da se z ozirom na dokazano neprikladen in neuspeli sistem socialnega zavarovanja delavstva, pristopi čimprej k decentralizaciji delavskega socialnega zavarovanja in upostavitvi avtonomnih banovinskih socialnih ustanov po predlogih resolucije, ki so jo preteklo leto predložile gospodarske in delavske organizacije.
*
Slovensko trgovstvo končno ugotavlja, da se življenjsko važnim vprašanjem naše trgovine polaga od strani merodajnih čini-teljev vse premalo pažnje; da je naša gospodarska politika enostranska in usmerjena v pravcu forsirane zaščite posameznih stanov, na škodo drugih gospodarskih skupin.
Trgovstvo se je zato solidarno, boreč se za na zdravih gospodarskih temeljih slonečo domovino, veliko Jugoslavijo, odločilo:
da pozove kraljevsko vlado, gospode ministre, senatorje in narodne poslance, da posvete pri svojem upravnem in zakonodajnem delu vso pažnjo tudi interesom naše trgovine. Trgovstvo konstatuje, da pri velevažnem zakonodajnem delu, v katerem.so bili močno prizadeti interesi trgovine, ni bilo pozvano k sodelovanju po svojih stanovskih organizacijah.
Ugotavlja nadalje, da ni našlo potreb«# zaslombe pri gospodih narodnih poslancih in apelira na vse merodajne činitelje, da v interesu narodnega gospodarstva in države usmerijo našo gospodarsko zakonodajo in gospodarsko politiko tako, da bo v skladu z gospodarskimi potrebami vsega naroda.
♦
Tajnik Kaiser je nato prečital vse
cesotucife
Slovensko trgovstvo, združeno v Zvezi trgovskih združenj Dravske banovine, je na letošnjih rednih skupščinah združenj razpravljalo o trgovskem gospodarskem položaju in ugotovilo, da je stanje naše trgovine jako neugodno.
Ker so vzroki tega neugodnega stanja v veliki meri posledica premajhnega uvaže-vanja pomena naše trgovine v narodnem gospodarstvu, neupoštevanja bitnih teženj trgovine v upravnem in zakonodajnem pogledu in ker je usmerjena naša gospodarska politika preko koristi trgovine, je slovensko trgovstvo solidarno sklenilo opozoriti merodajne činitelje na zle posledice, ki jih prinaša to stanje trgovini.
Trgovstvo predlaga v naslednjem najvažnejše, na konkretnih primerih temelječe težnje in pritožbe v nadi, da jih bodo kraljevska vlada, senatorji, narodni poslanci in vsi drugi merodajni činitelji v najširši meri uvaževali pri svojem bodočem upravnem in zakonodajnem delu.
*
V	ospredju vseh problemov, ki teže našo trgovino, je pereče vprašanje
kmečkih dolgov, popolne zapore denarja in kreditiranja trgovine.
Zakonska zaščita kmeta je prizadela zlasti našega podeželskega trgovca, katerega glavni konzuinent je bil baš kmet. Po podatkih Priv. agrarne banke je zaledenelo trgovini in obrti v Dravski banovini 619,026.746 Din kmečkih terjatev; ogromna vsota, ki je bila poleg še večje vsote kmečkih dolgov pri denarnih ustanovah, na mah popolnoma odvzeta našemu gospodarstvu, dasi je gotovo in dokazano, da zakon o zaščiti kmetov za gospodarske prilike v Dravski banovini ni primerno sredstvo za likvidacijo kmetove prezadolžitve. Ta zaščita je kmeta ne le demoralizirala, da ne vrši odplačil na dolgove niti toliko, kolikor bi mogel; izgubil je tudi kredit in pred njim stoji kljub zaščiti, težko in resno vprašanje, kaj potem, če bo zaščita dolgov ukinjena, ne da bi bil podan primeren in izvedljiv način likvidacije prezadolžitve.
Trgovstvo opozarja merodajne činitelje na to pereče vprašanje in obenem izreka uajostrejši protest proti vsakemu načinu likvidacije dolgov, ki bi oškodovala trgovstvo ali kakorkoli okrnila njegove pravice do terjatev.
*
Težkoče, ki so nastale z zaledenitvijo kmečkih dolgov, pa so se poostrile še s popolno denarno zaporo v denarnih zavodih, ki že čez leto dni onemogoča razpolaganje s hranilnimi vlogami in v dokajšnji meni tudi s tekočimi računi. Te ne-všečne denarne prilike, ki se odražajo v popolnem prenehanju odplačil kmečkih dolgov, v znatnem padcu prometa in zaslužka, so privedle do ostre denarne stiske in pomanjkanja obratnega kapitala. Naše gospodarstvo životari iz dneva v dan, v večni bojazni za svoj obstoj; vsa obsežnejša podjetnost je z ozirom na ustavitev kreditov nemogoča, kar skrajno slabi gospodarsko moč pridobitnikov.
Ob tem stanju nastaja važno in pereče vprašanje, kako naj pridobitnik zadošča vsem javnim dajatvam!
Trgovstvo je mnenja, da je dolžnost Narodne banke, da omili ta položaj, ki ugo-nablja gospodarsko delavnost.
Predvsem je njena dolžnost, da postane regulator kreditne in debetne obrestne mere. Denarni zavodi izkoriščajo težavno , stanje gospodarstva in kljub znižanju obrestne mere za hranilne vloge na 4%, zahtevajo še vedno 12%ne dolžne obresti.
Dolžnost Narodne banke do narodnega gospodarstva je nadalje, da neposredno kreditira tudi trgovino. Trgovstvo izraža svoje nezadovoljstvo z dosedanjim poslovanjem Narodne banke v pogledu kreditiranja trgovine.
Trgovstvo apelira zato na vse merodajne činitelje, da posvete vso pažnjo rešitvi važnega kreditnega vprašanja in delujejo zlasti v tem pravcu, da Narodna banka v svrho omiijenja denarnih prilik in zopetne upostavitve zaupanja prebivalstva v denarne zavode kreditira solidne domače denarne zavode ter da nudi trgovini neposredno kredite brez formalnosti, ki so doslej poslovanje z Narodno banko oteža-vale.
K temu pridružuje trgovstvo najodloč-nejši protest proti centralizaciji pupilarno varno naloženega denarja v Državni hipo-
tekarni banki. S tako centralizacijo se je odvzelo našim solidnim pupilarno varnim zavodom visoke vsote, ki bi jih mogli uporabiti za potrebe banovine.
*
Mnogo nezadovoljstva in upravičenega ogorčenja je izzvalo v vrstah našega trgovstva
nasilno izterjavanje davčnih zaostankov.
Velik padec potrošnje, različne zasilne odredbe in v splošnem zvišane javne dajatve, ki nikakor niso v skladu z dejanskim gospodarskim položajem, so povzročile, da trgovstvo ni več v stanju vršiti v polni meri svojih davčnih dolžnosti.
Že lansko leto je privedel davčni pritisR radi preostrega davčnega postopka do hudih komplikacij.
Slovensko trgovstvo je vršilo svoje davčne dolžnosti vedno vestno in točno, ugotoviti pa mora, da kljub temu, da je na ogromnem davčnem zaostanku v državi, ki presega mnogo nad dve milijardi dinarjev, udeležena Dravska banovina z le 2%, vendar postaja davčna praksa baš v naši banovini vedno ostrejša. Kljub prizadevanjem, da se spričo občutnega pomanjkanja denarja dovoli obročno odplačilo zaostalih davkov, se je pričelo že konec preteklega leta z rigoroznim nasilnim izterjavanjem davčnih zaostankov, ki se v tekočem letu z vso strogostjo nadaljuje.
Kako se postopa pri davčnih rubežnih ilustrirajo, med mnogimi drugimi, sledeči konkretni primeri:
Po nekaterih krajih bivše mariborske oblasti se je izvršila rubežen radi davčnih zaostankov skoraj pri vseh trgovcih in obrtnikih. Finančni organi so sami cenili zarubljeno blago, ki se je prodalo potem za brezecnje. Davčne uprave so morale po ukazu nadrejenih oblasti izvršiti rubež-ni in zaplembo blaga in odrediti, da morajo biti izvršbe do določenega časa končane.
V ljubljanski okolici se je prodalo več vagonov lesa na javni dražbi radi neplačila davkov za brezcenje.
Po vsej Dravski banovini pa se je pričelo sistematično izterjavanje zaostalih davkov z rubežnijo in finančni organi zarubijo celo najpotrebnejšo živin« in orodje. Od celokupnega števila davčnih obrezancev je bilo rubljenih v letu 1932 okrog 103.000, izvršenih pa je bilo čez 5000 ru-bežni. Razumljivo je torej veliko razburjenje, ki je med davkoplačevalci nastalo, zlasti ko se prebivalstvo zaveda, da davčna praksa ni po vsej državi enaka ter da je vsa teža nasilnega pobiranja in izterjava-nje davkov padla baš na banovino, ki je vedno vršila svoje davčne dolžnosti.
Skrajno škodljivo vpliva na naš izvoz tudi prepoved izdaje uverenj, če ima izvoznik davčni zaostanek. Izvoznik ne more priti do sredstev, da bi poravnal davčne obveznosti, če se mu radi davčnega zaostanka ne izda u veren ja, na podlagi ka terega bi megel izvoziti blago.
Ker je tako stanje za gospodarstvo nevzdržno in ker v letošnjem letu ni nikakega upanja, da bi se mogli davčni zaostanki v celoti izterjati, opozarja trgovstvo kraljevsko vlado, gospode ministre, senatorje in narodne poslance na težke posledice, ki morejo znikniti iz tako rigoroznega davčnega postopka. Odredi naj sc takoj ustavitev vseh davčnih rubežni in dovoli obročno odplačilo davčnih zaostankov, v kolikor že niso obseženi v zakonu
o	davčnih odpisih.
*
V pogledu upravnega postopka v obrtnih zadevah opozarja trgovstvo vse merodajne činitelje na brezbrižnost obrtnih oblasti pri izvrševanju zakonov, naredb in uredb.
Popolno nezainteresiranost kažejo obrtne oblasti v izvrševanju določb naredbe « krošnjarstvu in zakonske določbe o pose-čanju zasebnikov po potnikih. V Dravski banovini se je v zadnjem času krošnjarstvo zlasti z manufakturnim blagom tako razpaslo, da je postalo velika ovira in nadloga trgovini. Vsa prizadevanja trgovskih združenj, da se krošnjarstvo, v kolikor j© v nasprotju z določbami naredbe, zatre in vse konkretno opremljene pritožbe proti posečanju zasebnikov po potnikih, v kolikor je v nasprotju z določbami § 143 zakona o obrtih, ostanejo dosledno brezuspešna. Trgovstvu ni dana niti pravica, niti možnost, da bi nadzorovalo poslovanje takih neupravičenih prodajalcev in je povsem upravičena in z odredbami
ki se glase.
Za zboljšanje gospodarskih prilik
Trgovstvo Dravske banovine je na skupščini Zveze trgovskih združenj dne 18. junija 1933 v Kamniku razpravljalo o splošnem, neugodnem gospodarskem položaju in soglasno sklenilo predložiti kr. vladi, pristojnim ministrom, gg. senatorjem in narodnim poslancem te zahteve:
I. Zakon o zaščiti kmetov naj se ukine, odnosno spremeni, da se terjatve trgovcev in obrtnikov izvzamejo iz zaščite.
II. V pogledu naše tarifne politike ugotavlja trgovstvo, da ni v skladu s sedanjimi gospodarskimi prilikami in čezmerno obremenjuje režijo in cene. Naša tarifna politika naj ne bo usmerjena zgolj v fiskalno smer, — stremeti mora tako v interesu'državnih dohodkov za povečanjem železniškega prometa, kakor v interesu gospodarstva za dosego konkurenčne sposobnosti napram inozemstvu.
Zato je nujno potrebno, da se izvede
revizija prevoznih tarif v tem pravcu, da se:
1. znižajo prevozne tarife in prilagode sedanjemu gospodarskemu položaju; pri tem naj se uvažuje načelo smotrene tarifne politike, ki naj stremi za čim večjo eksploatacijo železnic;
2. da se uvede na progi Dravske, Mežiške in Savinjske doline paritetna tarifa;
3. da se uvede zopet reekspedicija;
4. da se taksa za dostavo vagonov ukine;
5. da se izvrši revizija pristojbin in znižajo zlasti najemnine za ležarinske prostore.
III.	Iz gospodarskih ozirov in posebno z ozirom na izvoz iz Prekmurja je nujno potrebna otvoritev železniške proge Hodoš— Davidhaza—Kotormany, ki veže po najkrajši poti tranzitni promet iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Poljske in Rusije.
Za gospodarski razvoj velike važnosti je normaliziranje železniške proge Poljčane— Žreče ter zgraditev podaljška do Gornjega Doliča, ki naj bi zvezal progo na progo
Dravograd—Celje. Prepotrebna je zgraditev železniške proge Kočevje—Susak.
IV.	Trgovstvo odločno ugovarja snovanju novih državnih in samoupravnih pod-Hij in monopoliziranju posameznih predmetov in zlasti odločno zahteva ukinitev monopola šolskih zvezkov, katerega uvedba je občutno prizadela trgovino in industrijo.
V	pogledu monopola soli ponavlja ^govstvo svojo dolgoletno zahtevo po znižanju cen solnim vrečam in uvedbi last-ne&a mletja soli po maloprodajalcih.
Vi. Trgovstvo odločno protestira proti Preostremu postopku, ki ga vrši Inspek-Cl.ia dela ob kontroli delovnega časa in zahteva, da se postopek Inšpekcije dela Prilagodi sedanjim prilikam.
Vil. Odločna zahteva trgovstva je, da se (>b današnjih neugodnih gospodarskih pribah, ko ostra konkurenca izpodbija celo Hornialne cene, — odpravi zakon o pobijanju draginje.
Za rešitev denarne in kreditne krize
Razpravljajoč o 'denarni in kreditni ^rizl povdarja trgovstvo, da ta ovira in Ott®mogoča vsako gospodarsko delavnost ‘n spravlja gospodarstvo v nemogoč pologi, da bi zadostilo svojim obveznostim, ^ato je nujno treba storiti vse, da se ta kriza premaga.
Kadi nezaupanja, ki je nastalo v vrstah vlagateljev, in velikega dviga hranilnih vlog ter radi zakonitih ukrepov, ki so do-v’edli do ustavitve plačevanja kmečkih dolgov, je postala večina denarnih zavodov miobilna in ustavila izplačila hranilnih
,in dodeljevanje kreditov.
Nujno potrebna je zato sanacija denarnih zavodov in njili normalizacija.
Trgovstvo zahteva zlasti, da se izdajo n*>va denarna sredstva, s katerimi naj se Primerno likvidirajo kmečki dolgovi in Usposobijo denarni zavodi za zopetno kreditiranje gospodarstva. Izvedba te akcije naj se poveri Priv. agrarni banki.
Za izboljšanje kreditnih prilik je nadalje neobhodno potrebno znižanje obrestne •Mere Narodne banke in denarnih zavodov, da se olajša gospodarstvu obrestno breme.
Proti privilegijem konzumnega zadružništva
Razpravljajoč o konzumnem zadružništvu protestira trgovstvo proti neupravičenemu poslovanju konzumnih zadrug in Proti različnim privilegijem, ki jih te zadruge uživajo. Trgovstvo ugotavlja, da podenja poslovanje konzumnega zadružništva za našo trgovino krivično konkurenco, ki izpodjeda temelje trgovini.
Nadalje je v času, ko naša tarifna politika z vso ostrostjo posega v naše gospodarstvo in ko pod težo tarif in pristojbin upada promet v škodo državnih dohodkov, I*°vsem neopravičljivo, da uživajo zadruge poleg davčne oprostitve tudi še prevozne olajšave. S tem je prikrajšana država na dohodkih za visoke vsote, ki bi se mogle ob ukinitvi tega privilegija zadrugam, nadomestiti pri splošnem znižanju prevoznih tarif.
Protestirajoč proti neupravičenemu trgovanju zadrug v pogledu trgovanja z nečlani in privilegijem, zahteva trgovstvo Dravske banovine, da se kr. vlada, narod-n> poslanci in senatorji zavzamejo za |>o konzumnem zadružništvu gospodarsko občutno oškodovano trgovstvo in nujno počenejo:
1	da sc prepove prodaja nečlanom in
■zvzame iz zakona o zadrugah državnih nameščencev čl. 2 t. 1 odst. 3, ki določa, ja smejo zadruge oddajati blago nečlanom e, če je izvestnega blaga preveč v zalogi,
2.	da se konzumno	•	■	*•
:	, v	, /'""ruziustvo izloči
iz zadružnega zakona in ukinejo vsi uri-vilegiji, zlasti pa prevozne olajfiave
Trgovstvo Dravske banovine apelira na vse trgovstvo in trgovske stanovske organizacije v državi, da se strne v enotno in odločno borbo proti privilegijem konzumnega zadružništva.
Novelizacija obrtnega zakona
Prepotrebna novelizacija obrtnega zako-Ba se naj izvede tako-le:
1- Reviziji naj se podvrže § 19, odst.’ 1 zakona o obrtih in izpremene določbe, po
katerih dovršeni štirje razredi meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok in eno leto zaposlitve.
2. Izprelneni naj se določba § 19, t. 4, po kateri morejo imetniki rokodelskih obrtov in obrtov, za katere ni potreben dokaz o posebni izobrazbi, dobiti dovoljenje za izvrševanje trgovinskega obrta, v toliko, da morejo dobiti dovoljenje le za ono trgovsko stroko, ki je rokodelski stroki, ki jo izvršujejo, sorodna.
3. Izpremeni naj se čl. 19, t. 1 zakona o učni dobi tako, da bo prilagodena določbi § 263 zakona o obrtih.
4. Zakon o obrtih ne predvideva pomočniških preizkušenj trgovskega naraščaja. V zakon naj se vnese določba, da se mora tudi vsak trgovski učenec podvreči pomočniški preizkušnji pred preizkuševalno komisijo, ki jo sestavi združenje.
5. Izvedba socialnega zavarovanja trgovstva po § 384 (■’) naj se prilagodi določbam § 384, točka 2 in s tem olajša trgovstvu izvedbo prepotrebnega socialnega zavarovanja.
,6. Da se z novelizacijo zakona o obrtih uvede obligatornost banovinskih odnosno Zvez po zborničnih področjih.
7. Da se izpopolni § 182 (točka 1) in vnese med predmete, s katerimi ni dovoljeno krošnjariti, manufaktura, modno blago, železnina in pisarniške potrebščine.
8. Ministrstvo za trgovino in industrijo naj izda čimprej k § 19—4 pravilnik o ureditvi in delokrogu branjerij in pravilnik k § 140 zakona, da se onemogoči različno tolmačenje obsega posameznih strok ter da se v zakonu uveljavi trgovina z mešanim blagom.
9. Ministrstvo za trgovino in industrijo naj izda k § 152, t. 3 in § 154, t. 2 čimprej uredbo o nedeljskem odpiranju in zapiranju trgovin na deželi jhj predlogih, ki so jih naše organizacije predložile.
Proti preostremu davčnemu pritisku
Dravska banovina, ki je dokazano dosledno vršila svoje davčne dolžnosti, preživlja v poslednjem času težek, vse gospodarstvo ugonabljajoč davčni pritisk. Ta pritisk je dosegel preteklo leto skrajne mere, kar je povzročilo v vrstah, že itak po denarnih in splošno gospodarskih prilikah težko prizadetega trgovstva, mnogo nezadovoljstva in ogorčenja. To nezadovoljstvo in ogorčenje pa temelji dokaj v spoznanju, da to pretežko breme, kii ga prenaša Dravska banovina, ni le posledica ostrejšega davčnega postopka, ki izvira iz upadanja državnih dohodkov na davščinah, marveč mnogo bolj posledica neenake davčne prakse, ki je izzvala v državi milijarde dinarjev znašajoči davčni zaostanek, na katerem pa je udeležena Dravska banovina le z majhnim odstotkom.
Trgovstvo sicer priznava, da je ob padcu državnih dohodkov na davščinah potrebna ostrejša davčna praksa, — odločno pa protestira proti tako rigoroznemu davčnemu postopku v času, ko se bori trgovina z najrazličnejšimi plačilnimi težkočami.
Knergična zahteva vsega trgovstva je, da se pobirajo davki po vsej državi enako.
Z ozirom na to pa, da sedanja davčna politika ni v skladu z gospodarskimi prilikami in skrajno uničujoče vpliva na gospodarsko delavnost, je enodušna zahteva trgovstva,
da se čimprej izvede revizija zakona o neposrednih davkih, s katero naj se:
a) pridobninska osnova zniža in ukine dopolnilni davek;
b) zgradarina trgovcev, ki ne napravijo letno nad 24.000 Din prometa, naj se ukine;
c) določi naj se davčni minimum, ki naj ne bo obdavčen in ki je neobhodno potreben za preživljanje davkoplačevalca;
č) da s© davčni odbori sestavljajo po stanovskih organizacijah in ne po občinah.
Z ozirom na skrajno težavno denarno stanje trgovstva v banovini, naj se takoj dovoli odplačilo davčnih zaostankov v daljših obrokih.
Ukine naj se nadalje prepoved izdaje izvoznih uverenj v primerih, da izvoznik nima poravnanih vseh davkov, ker se s tem onemogoča izvoz in trgovanje z inozemstvom.
Po raznih vesteh se namerava izvršiti prekipiš pridobnine za tekoče davčno leto po predpisih za leto 1932. Ker bi bilo to v popolnem nasprotju s prilikami, ki so se
Ji!i!Se?ga ^e znatno poslabšale, najodločneje protestiramo proti rsaki taki
nameri.
Proti zapostavljanju trgovine in gospodarstva
Trgovstvo Dravske banovine je na XIII. redni letni skupščini Zveze trgovskih združenj razpravljalo o gospodarskem položaju in ugotovilo, da je stanje gospodarskih stanov jako neugodno.
Razlogi tega neugodnega stanja so mednarodne nravi, v dokajšnji meri pa posledica nerazumevanja gospodarskih teženj in malouvaževanje načel smotrene gospodarske politike.	.
Trgovstvo ugotavlja, da je vsa naša gospodarska politika usmerjena v pravcu zaščite posameznih stanov ter da so interesi narodnega gospodarstva kot celote ob enostransko usmerjeni gospodarski zakonodaji zapostavljeni.
Trgovstvo ugotavlja nadalje, da na merodajnih mestih ne najde opore niti v onih svojih upravičenih težnjah, ki bi morale v javni upravi, z ozirom na blagor celotnega gospodarstva in blagostanja naroda, biti v ospredju vsega državnega, narodno gospodarskega, kulturnega in socialnega udejstvovanja.
Trgovina je v našem narodnem gospodarstvu ob ugodnih pogojih za svoj razvoj eden najvažnejših faktorjev, ki more imeti vpliv na uspešen razvoj kmetijstva, obrti, ki more biti odporna hrbtenica solidni domači industrijski delavnosti.
Trgovstvo opozarja na to važno misijo trgovine in boreč se za na zdravih gospodarskih temeljih slonečo domovino apelira na kraljevsko vlado, narodne poslan-in senatorje, da usmerijo vse naše narodno gospodarsko delo v pravcu točno opredeljenega, za dobo let vnaprej določenega gospodarskega načrta.
Ta načrt, ki naj usmeri našo notranjo gospodarsko in zunanjo gospodarsko politiko, naj bo posvečen objektivni zaščiti in pospeševanju interesov vseh narodnih delovnih slojev, brez priznavanja prednosti posameznemu stanu na škodo dragih stanov.
Skladno s to težnjo izraža trgovstvo dolgoletno in enodušno zahtevo, da naša gospodarska zakonodaja sloni na sporazumu med merodajnimi oblastmi in zainteresiranimi gospodarskimi skupinami. Zato slovensko trgovstvo, združeno v Zvezi trgovskih združenj, z vsem poudarkom zahteva takojšnje sklicanje gospodarskega sveta, ki naj našo gospodarsko politiko in našo gospodarsko zakonodajo spravi v sklad z gospodarskimi potrebami naroda.
Potreben je zakon o kartelih
Trgovstvo, zbrano na XIII. redni letni skupščini Zveze trgovskih združenj, je po razpravi o naši carinski politiki in kartelih soglasno sprejelo ti zahtevi:
1. Narodna skupščina naj čimprej izglasuje zakon o kartelih, ki bo kontroliral politiko cen in onemogočil monopolno izkoniščanje položaja. Plačilne kondicije naj bi bile pri vsej previdnosti take, da ne bi po nepotrebnem poostrile že itak hudo denarno krizo in pomanjkanje gotovine.
2. Ker so poedinim proizvodom domače industrije vsled velike carinske zaščite postavljene previsoke cene, zahteva vsa organizirana trgovina v svojem, kakor v interesu konzumenta, da se regulira carinska tarifa tako, da industrija ne bo čezmerno zaščitena ter da bodo cene njenih proizvodov v pravilnem razmerju s cenami v inozemstvu.
Po soglasnem sprejetju resolucij se je zahvalil predsednik Kavčič vsem zborovalcem, posebej pa še vsem sodelavcem v zvezi iin članom predsedstva ter zlasti obema podpredsednikoma Elsbacherju in Šoštariču in svojemu mjožjemu tsodelavcu tajniku Kaiserju. Vsem so priredili zborovalci ovacije.
Končno je sporočil predsednik Kavčič, da se po sklepu včerajšnje konference vrša prihodnji občni zbor Zveze v Konjicah in pozval vse, da se tega olninega zbora udeleže v posebno velikem številu.
'Z vzklikom: Živela naša sloga! je zaključil predsednik Kavčič 13. redni občni zbor Zveze, ki je bil eden naj lepših dosedanjih občnih zborov, ki bo vsem udeležencem ostal v najlepšem spominu.
ai	1 barva, plesira in ke-
Z6 V u\. Urd.il bHiw 8naii obleke,
klobuke Hd. Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, snii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—<5.	Selebnrgora al. 3.
Telefon it. 28-72.
G
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek
?AxdUo*tfae*ica
Kljub skrajno slabemu vremenu je bila dvorana kamniške Čitalnice skoraj nabito polna, ko je otvoril predsednik Kavčič predkonferenco.
V	uvodnih besedah je naglasil, da je postal položaj trgovstva že tako težaven in napet, da so od vseh strani pnihajale zahteve, da se ukrene nekaj odločnega in če ni drugače, da se prične z organizacijo javnih protestnih shodov. Zveza je vsled teh zahtev izvedla nato obširno anketo pri vseh trgovskih združenjih in na podlagi te ankete izdelala spomenico, ki vsebuje vse glavne želje in zahteve trgovstva. Ta spomenica se bo poslala vladi, vsem gospodarskim ministrom in obema slovenskima ministroma, vsem poslancem in senatorjem, Zbornici za TOI in banski upravi.
Nato je Zvezni tajnik 1. Kaiser prečital spomenico,_ ki je bila od vseh delegatov z odobravanjem in soglasno sprejeta. Spomenico objavljamo na drugem mestu.
Po sprejemu spomenice je nato tajnik prečital vse predloge, ki so jih poslala združenja. Ob teh predlogih se je mestoma razvila obširna debata, ki je jasno pokazala ne samo popolno solidarnost trgovstva, temveč tudi to, da ni nobeno združenje predložilo niti enega predloga, ki ne bi bil tudi v korist vsemu našemu gospodarstvu in vsej državi. Pri vsej veliki stiski, ki tare trgovstvo, vendar ni egoizem zameglil njegovega pogleda. Bodi to povdarjeno v ponos slovenskemu trgovstvu!
Vse te zahteve posameznih združenj pa so povdarjale tudi eno resnico, da položaj trgovstva in vsega gospodarstva ne bi bil niti zdaleka tako težaven, če bi se bolj upoštevali gospodarski krogi. In v tem primeru bi tudi bil izdelan gospodarski program, ki bi preprečeval vse škodljivo in žal še vedno tako pogosto eksperimentiranje, ki je državi prizadelo že toliko škode, gospodarstvu pa naneslo še težje udarce. Vodila bi se zdrava gospodarska politika, po kateri najbolj glasno kliče tudi trgovstvo.
Ko so posamezni delegati utemeljevali svoje predloge, seveda niso mogli tega storiti brez ostre kritike. Bilo bi nad vse dobro, če bi se udeležili predkonference tudi odločujoči politiki in prepričani smo, da bi zastrmeli, kakšne napake so mogoče, ker se ne upoštevajo dovolj zahteve gospodarskih krogov. Takoj bi bilo marsikaj boljše.
Kadar si govori trgovstvo na predkon-ferenci iz srca v srce, tedaj se naravno tudi pojavijo nesoglasja. Ali ta nesoglasja izvvirajo Je iz ene želje, da se ustvari nekaj boljšega, da se še bolj utrdi stanovska organizacija. Debata o organizaciji Zveze na podlagi sekcij, je to jasno dokazala. Odločna volja za napredek stanu, trdni namen, da mora vsak predlog temeljiti na zakonu stanovske solidarnosti, je hitro odbil vse nevarne osti in tudi ta debata se je zaključila z zmago stanovske zavesti.
Predkonferenca je tako v polni meri dosegla svoj namen. Dala je vsem možnost, da brez ovinkov povedo, kar jih teži, a baš s tem utrdila zavest stanovske solidarnosti in še bolj oklenila vse trgovstvo, okoli svoje centralne borbene organizacije,'' okoli uspešne Zveze trgovskih združenj.
Popoln uspeh je bila tako konferenca in vsem delegatom je k temu uspehu čestitati.
Nj. Vel. kralj je imenoval sedem novih senatorjev.
Dr. Janjič je zaprosil za odobritev njegov« nove radikalno socialne stranke.
O svetffTni gospodarski k»niter«nci je dejal dir. Beneš, da bo najprej rešila vprašanje medvojnih dolgov, čeprav ni to vprašanje na dnevnem redu, nato pa bo s po* vratkom k zlati valuti stabilizirala valute. Znižanje ctfrin potem ni več daleč.
Valutno premirje, ki je bilo na londonski koirfferenct že doseženo med zastopniki Francije, Anglije in Amerike, je propadlo, ker ga je Roosevelt «4klonil, češ da je bil tečaj (tolarja previsoko «fcločen in bi cene, ki so se začele že dvigati, zopet padfe.
Na carinsko premirje je pristalo doslej 49 držav, a je malo upanja, da bi do znižanja carin v resnici prišlo, če ne pride do sporazuma v vprašanju stabilizacije valut.
Norman Davis, izredni poslanik Roosevelta v Ženevi, je odstopil in se vrne v Ameriko, kjer se bo čisto posvetil svojim kupčijskim poslom.
ČeSfroalttv&Šira je plačala Ameriki junijski obrok pod istimi pravnimi in finančnimi modalitetami ko Anglija. Plačala je v vsem 180.000 dolarjev v srebru in s tem prihranila nadaljnjih 25 odstotkov.
Nemški delegat na londonski konferenci Hugenberg je izdal posebno spomenico, v kateri zahteva, da se vrnejo Nemčiji kolonije ali pa se ji izroči Ukrajina, da jo bodo Nemci kolonizirali. Ta spomenica je izzvala na konferenci takšno ogorčenje, da so Nemci takoj odpoklicali Hugenberga in da so izjavili, da je spomenica samo izraz osebnega mnenja HugenbeTga,
Sovjetski delegat Litvinov pa je izjavil, xia je za osvojitev Ukrajine treba že drugih sredstev, kakor pa ga predstavlja spomenica.
Tri bombe so vrgli hitlerjevci v četo pomožne policije, ki se je vračala iz vež-bališča v Kremsu. 18 vojakov je bilo hudo ranjenih. Ker se je izkazalo, da so se atentata udeležili tudi člani nemške narodno soc. stranke, je avstrijska vlada nar. soc. stranko razpustila.
Kot odgovor na razpust nar. soc. stranke so hitlerjevci pognali v znak železniški viadukt na progi Dunaj—Lieaing—Kalten-leutgeben. Na kraju atentata so našli listek, da ibo še več podobnih atentatov.
Do krvavega pretepa je prišlo v dolnje avstrijskem deželnem zboru med hitler-
jevci na eni ter kršč. socialisti in soc. demokrati na drugi strani.
»Nobenih kompromisov ne bomo sklenili z narodnimi socialistk, je izjavil dr. Dollfuss po svojem povratku iz Londona. Ne bomo zaradi narodnih socialistov vrgli iz vlade strank, ki so se izkazale kot zanesljiva opora vlade.
AvstHja jte nemška drsava in zato ne bo nikdar nastopila pred mednarodnim forumom kot tožiteljica Nemčije, je odgovoril dr. Dollfuss na vprašanje, zakaj ni Avstrija apelirala na Društvo narodov vsled nasilnosti hitlerjevcev.
Tri moihosti ima Avstrija po mnenju dr. Beneša: da se pridruži kakšni velesili, da se približa manjši državi v Podonavju, ali da sodeluje v gospodarsko-politični tvorbi, ki je tudi v svoji vrsti velesila, čeprav ni resnična velesila. Ta tretja rešitev pomeni obenem rešitev srednje evropskega vprašanja.
»Zaukantjem netolerantnost« je na kongresu turinskih	mladinskih organizacij
dejal državni namestnik. Dovoljena je samo narodno-socialistična politična vera in kdor zadvomi o tej veri, ta je izdajalec.
»Germani««, bivše glavno glasilo cen-truma, je prešla v posest Papena in bo spremenjena v katoliško konservativen list. Centrum skuša ustanoviti novo glasilo v Berlinu.
Nemški socialno demokratski peslanci, ki žive v emigraciji, so začeli izdajati v Karlovih Varih svoje glasilo »Neuer Vor-warts«. List izhaja zaenkrat še kot tednik.
98 nemških časopisov in rerij je prepovedala Češkostovas&a. Med drugam je prepovedan uvoz dnevnikov »Beriiner Tage-blatt«, > Vossisehe«, »Frankfurter Zei-tung«, »Lokalanzeiger«, »Kolnische Zei-tung«, »Germania«, revije »Dame«, »Film-Welt«, »Beriiner Ilusrtr. Zedt«, »Gartenlau-be«, »Šport im Bild«, »Uhu«, »Woche«, »Leipziger Illustrierte«, »Koralle«, »Flie-gende Blatter« in celo vrsto drugih listov.
Madjarski ministrski predsednik Gom-bos je nenadoma obiskal v Berlinu Hitlerja, da se z njim pogovori, kakor zatrjuje, o gospodarskih vprašanjih. Francoski listi pa trde, da j» odpotoval v Berlin po naročilu Mussolinija, da doseže zbližanje med Avstrijo in Nemčijo.
Glavno tajnico Mednarodne ženske lige za mir in svobodo, Francozinjo Mm e Dre-vety so švicarske oblasti vsled njenega socialističnega udejstvovanja izgnale.
Polet 24 italijanskih hidroavijonov v Ameriko pod vodstvom ministra Balba je bil vsled neviht v Alpah odložen.
»SLUŽBENI LIST« banske uprave Dravske banovine z dne 17. junija objavlja med drugim: lzpre-membe in dopolnitve v uredibi o prometu in o kontroli strupov — Prepoved uvoza, tranzita in prometa krompirja iz Avstrije
— Objave o pobiranju občinskih trošarin
— Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Ihttemsivb
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. se je njeno stanje v preteklem tednu spremenilo tak»*-ie (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devima podloga se je zmanjšala za 2.2 na 1903.4, devize, ki se ne šte-„ jejo v podlogo, pa so narasle za 2.1 na
39.6.
Račun kovanega denarja v niklju in srebru se je dvignil za 147,3 na 366,9.
Posojila na menice so se zopet znižala in sicer za 6'6 in znašajo 1975.9; lombard-na posojila pa so ostala neizpremenjena na višini 325.3.
Prejšnji državni predujmi so se povečali za 0-2 na 1814,1, začasni pa so ostali neizpremenjeni (600).
Obtok bankovcev se je znižal za 73.6 na 4385,8 in je s tem padel na rekordno nižino. Obveznosti na pokaz pa so se povečale za 48.4 na 984.5.
Obveznosti z rokom so narasle za 6.3 na
1295.6, razne pasive pa za 156.3 na 401.6.
Zlato in devizno kritje se je povečalo
od 35.31°/o na 35.44°/o, samo zlato pa od •33.29«/« na 33.45®/«.
POLOM NAJVEČJE JUŽNO-TIROLSKE BANKE
Za gospodarsko življenje Južne Tirolske merodajna »Banca del Trentino e del Alto Adige«, ki ima svoj sedež v Triden-tu in 42 podružnic, je ustavila poslovanje. Pri 13 milijonih lir osnovnega kapitala, je imela banka 338 milijonov tujih sredstev, od teh za 172 milijonov lir hranilnih vlog. Pred enim letom je dobila banka 30 milijonov lir drž. podpore, kar pa ni pomagalo. Banka je zlasti dajala posojila kmetom. Vsled poloma banke je prizadetih , mnogo hotelirjev in trgovcev v Boznu in Meranu.
V	Tridentu je zaprosila za poravnalno \ postopanje nadalje še »Banca Industria-le«, ki ima 5 milijonov kapitala in nad 60 milijonov tujih sredstev.
Gospodarski posvetovalni odbor končal svoje delo
Pred tremi meseci pri trgovinskem ministrstvu ustanovljeni posvetovalni odbor, ki j© anketiral tudi v Ljubljani, je zaključil svoje dek>. Na 45 sejah je razpravljal in pregledal ves ogromen materijal, ki ga je prejel ter sestavil svoje poročilo vladi. Poročilo obsega 50 strani in vsebuje tudi konkretne predloge vladi, kako zboljšati gospodarske in denarne prilike. Na podlagi tega poročila bo sedaj vlada izdala svoje ukrepe.
Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 23-junija t. 1. pismene ponudbe za dobavo 500 kg cinkove pločevine, 1.050 kg cin-kovih trakov, 500 kom, ogljenih vrečic,
2.000 kg modre galice in 250 kg salmijaka v prahu.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do dne 22. junija t. 1. ponudbe za nabavo 1.000 kg la namiznega olja io do dne 27. junija t. 1. ponudbe za dobavo
4.000 kom. jeklenih valjev,
Direkcija državnega rudnika Zenic* sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe o dobavi 450 m železnih cevi.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. junija t. 1. ponudbe o dobavi 100 rudarskih žag; do 6. julija t. 1. o dobavi 2000 kg strojnega olja in 2000 kg dinamo-olja.
Prodaja lesa bo potom ofertne licitacije dne 26. junija t. 1. jpri Direkciji šum brod-ske imovne opčine v Vinkovcih. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dražba lesa se bo vršila dne 26. junija t. I. pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vipogled v pisarni Zbornice m TOI v Ljubljani.)
Komanda pomorskega srakoplovstva v Divuljah sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe o dobavi podzemskega telefonskega kabla; do 3. julija t. 1. o dobavi 100 platnenih oblek za aviatičarje; «k> 4. julija t. 1. pa o dobavi 100 volnenih sviterjev, volnenih hlač in 100 volnenih šalov.
Dne 3. julija t 1. bo pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija o dobavi motvoza in konopnenega platna.
Dne 4. julija 1.1. bo pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija o dobavi tiskarskih barv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornic« za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Narodno gledališče y Ljubljani
Drama.
Sreda, dne 21. junija: Okence. Red B. Četrtek, dne 22. junija: Roksi. Red C in poletni D.
Petek, dne 23. junija: Tartuffe. Red A. Sobota, dne 24. junija: Jakob Ruda. Prireditev »Preporoda«. Izven.
Nedelja, dne 26. junija: Okence. Izven. Globoko znižane cene.
Opera.
Sreda, dne 21. junija: Jim in BiH. Red Sreda.
Četrtek, dne 22. junija: Marta. Red A. Petek, dne 23. junija: Zaprto.
jbv:
Motvoz Grosuplje
(bnat slovenski Izdelek -e- Svoji k tvojimi
Tovarna motvoza in vrvavna d. J.
9	'J'
Grosuplje pri Ljubljani
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
d v etn Jelačin
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jakob Flisi dediči
Talatoa 33-SS
fjuhljema
Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 6
b. z o. z* LJUBLJANA
Karlovški c. 2 tlohnH prt 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
^Brzojavi: ŠKrispercoloniale JEjubljana — ‘Ge/e/on št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
tlasfmh: Josip Verlič
Veletrgovina koloni-jalne robe. ‘Vtlepraiama kave. Mlini ra dišave.
SZočna poitreiba.
£fublfcma
iDunajska cesta 33
‘Ustanovljeno leta 1840
3>aloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago,
J. H LE BS, LJUBLJANA
DRUtM 10.1
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-ftkoslltarsfao I« pleskarstvo
Vu dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijBko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.