IM0G£\ PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 4 april 1999 NAS GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAS GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Pestlik se moraš roditi. (Starorimski pregovor) Ljudje smo razumna bitja - nekatera celo inteligentna. Vsem sicer ni dano, da bi odkrivali naravne zakonitosti ali znali pričarati neverjetne izume, toda vsi smo sposobni doumeti in razumeti za kaj gre, ko nam zakonitost ali izum potrpežljivo ter natančno razložijo. Na vsem širnem svetu pa je vendarle stvar, katere živ človek še ni uspel razvozlati: kako se nekaterim posreči vse življenje delati izključno po svoji glavi, mimo vseh predpisov, zakonov, odlokov, uzanc, načel, dogovorov, sklepov itd., ne da bi se jim zato skrivil las! Udeležence inteligentno načrtovanega gigantskega ropa izsledijo, skrbno varovane državne skrivnosti izvrta že vsak povprečen vohun; pod milim nebom pa ni avtoritete, ki bi znala stopiti na prste povsem nepomembnemu funkcionarčku, uslužbencu, trgovčiču, mehaniku ali komur-si-že-bodi, ki večino časa svojega službovanja vestno in vztrajno povzroča škodo! Če gre pri tem za smešne politične odločitve, lenarenje, bedaste in škodljive posle ali za protiustavno odtujevanje materialnih dobrin, je čisto vseeno: dejstvo je, da jim vedno uspe! Nekaj skrivnostnega je v tej uspešnosti, nekaj, kar nas privede na misli o nadnaravnih zaveznikih, o zlih, temačnih silah, ki svoje izbrance varno vodijo mimo zank statutov in pravnih predpisov, okrog skalovja pravilnikov in kazenskega zakona ter čez najbolj domiselne pasti organov pregona. Vsa okolica je natanko poučena o tem, da se dogaja nekaj nečednega, toda izvajalci del so med svojim početjem zmeraj nekako nevidni. Vsa okolica ve, kje in kako je nastala škoda, dokazi o krivcu pa so zmeraj neotipljivi, kot daje sedel nanje vrag. Vsa okolica sumi, ve, natolcuje, kaže s prstom, predmet njenega zgražanja pa hodi naokrog z vedrim čelom, žanje občudovanje nadrejenih in vsako noč spi spanje pravičnega. Ta čudna, skrivnostna sekta, katere člani živijo tudi v naši deželi, nima obširnega statuta ampak deluje na osnovi enega samega pravila, ki se glasi: misli nase in naj te ne skrbi, kaj bodo rekli drugi! Silno preprosto pravilo, ki naredi življenje lepo in zabavno, odpira možnosti tudi tam, kjer jih ni in dovoljuje vse, kar je sicer prepovedano. Seveda je zelo nespametno, kadar te veseljake skuša posnemati kakšen nepoklican, katerega zamikajo pustolovščine rahlo nezakonitih poti; pri priči ga razkrinkajo in nato še lep čas nosi grenke posledice svoje zaletavosti! Neopazen škodljivec se moraš namreč roditi, tako kot se moraš že roditi pesnik ali nadarjen slikar. Za vse ostale pa je najbolje, ako molče pogoltnejo nevoščljivost in ostanejo pri svojih drobnih, dovoljenih opravilih. Sonja POŽAR Foto: Jadran RUSJAN DR® so enostavni (“žaga, pa deset minut dela”) => sprejem, obdelava in realizacija se izvajajo znotraj organizacijske enote oz. z minimalno pomočjo drugih organizacijskih enot (Zofka, šefica, hišnik) => izvedba je hitra (“prej kot naredimo, manj bo modric in politih kav”) => stroški izvedbe so majhni ali pa jih ni (“tukaj stroškov sploh ni, tistih deset minut časa si bomo pa že lahko utrgali”) => prihranki niso ali so težko izračunljivi (“prihranki naših živcev tukaj ne štejejo”).” “No, torej! Medtem, ko se kuha nova kava, lahko spravimo stvar na papir. Aha, tule je nekakšen obrazec - Prijava koristnega predloga. Ne bomo dolgovezile, saj je jasno, za kaj gre. Morda samo en stavek o tem, kakšen je problem, na primer: Zaradi prevelike pisalne mize je vhod v pisarno preozek. In še nekaj besed o naši rešitvi problema: Odžagamo približno 10 centimetrov miznega vogala. Še datum in podpis, pa je stvar opravljena. Obrazec bomo dale šefici, če pa je danes slučajno slabe volje, pa morda rajši kar koordinatorju. Koordinatorje v vsakem PC-ju in v vsaki službi eden, torej ga imamo tudi mi. On bo poskrbel, da bodo stvari tekle po predpisih. Tudi s hišnikom se bo zmenil, da odžaga mizo, me pa bomo hišniku "dale eno roko", če bo treba.” “Že tolikokrat smo kaj predlagali, pa se je potem izgubilo neznano kje. Saj nas dostikrat sploh ne poslušajo!” CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI “V tem pravilniku piše: V primeru, da predloga ni možno realizirati, je potrebno predlagatelju dati jasen in argumentiran odgovor, ki ga poda prejemnik predloga pisno. Rok za realizacijo in obvestitev predlagatelja je en mesec od dneva prejema prijave. Če jim stvar prinesemo zapisano črno na belem in povemo, kako dober je za nas ta predlog, nas bodo že morali poslušati.” “In še nekaj o nagradah sem našla. Pravijo, da je vsak tak predlog nagrajen. Tisoč tolarjev sicer ni ne vem kakšen denar, ampak za takole idejo, ki ti kar nenadoma kapne na misel, pa le ni tako malo. Takih idej ima naša Zofka še pa še. Pa tudi ti, Jožica, si zadnjič nekaj razlagala o računalnikih in kako bi se dalo ugašati monitorje čez noč, da ne trošijo elektrike. Če dobimo po tisoč tolarjev za vsako idejo, bomo lahko naslednji rojstni dan praznovale v kitajski restavraciji namesto tukaj v pisarni.” Peter FATUR BORZNI KOMENTAR DEŽEVNO APRILSKO VZDUŠJE V času, ki je pretekel od našega zadnjega javljanja, se na Ljubljanski borzi ni dogodilo nič presunljivo novega. Negativnega vzdušja, ki traja že kakšen mesec dni, kar noče in noče biti konec, navkljub obveščanju javnosti o rezultatih poslovanja podjetij v preteklem poslovnem letu. Tako je vrednost SBI trenutno 1820 točk, vrednost Drogine delnice pa znaša 32.000 tolarjev. Podobne razmere vladajo tudi v segmentu investicijskih družb, saj seje indeks pidov, kateri kotirajo na Ljubljanski borzi, v zadnjem mesecu dni gibal skladno z gibanjem SBI. Bližina sedaj že tri tedne trajajoče kosovske vojne pa vsekakor ne vpliva najbolj pozitivno na borzna dogajanja. V primeru eskalacije spopada in tako politične kot ekonomske destabilizacijle širšega gospodarskega prostora (tj.balkanskih držav), ima lahko le-ta precejšnje posledice tudi za marsikatero slovensko podjetje. Finančna javnost pa zato s toliko večjim zanimanjem spremlja nadaljevanje združevalnih in prevzemnih procesov v Sloveniji. Mercatorju je uspelo prevzeti tudi škofjeloško Loko in kar nestrpno pričakujemo, za katero gospodično se je nanovo ogrel. Predvsem pa so bili pogledi finančnikov uperjeni v prevzemanje koprske zavarovalnice Adriatic, v katero sta se zagledali tako njena konkurenčna zavarovalnica Sloveni-ca, kot tudi pozavarovalnica Sava (kot eden od večjih dosedanjih delničarjev). Po prvem polčasu vodi Slovenica, saj ji je uspelo od prodajalcev (koprskega trojčka Luka, Intereuropa in Istrabenz) odkupiti celoten ponujen paket v višini 51%. Vendar tekma še ni končana. Na končni rezultat lahko bistveno vpliva sodnik (to je država), katerega vloga bo morda odločilnega pomena za končni izid. V kratkem bodo začela podjetja objavljati revidirane poslovne rezultate preteklega poslovnega leta in sklice skupščin, na katerih se bo odločalo tudi o delitvi ustvarjenega dobička. Morda bo pa muhastemu in deževnemu aprilu sledil cvetoči maj. Pa ne samo v koledarskem, temveč tudi v borznem smislu. Lepo pozdravljeni! Aleš ŠKRABA SVET DELAVCEV SD je za članico Komisije za analizo in verifikacijo ocen za napredovanje imenoval Manuelo Ferenčič - Meden, za namestnico pa Zdenko Hribar. Sklep o imenovanju je bil izglasovan na 4. korespondenčni seji Sveta delavcev 30. 3.1999. Svet delavcev imenuje enega člana v to komisijo v skladu z določbo 9. člena Pravilnika o napredovanju na delovnem mestu. Komisijo sestavljajo trije člani, dva imenuje Uprava, enega pa Svet delavcev. Predsednica Sveta delavcev Zdenka HRIBAR SISTEM NAGRAJEVANJA TIMSKO DELO - GARANCIJA USPEŠNOSTI Kaj je tisto, zaradi česar so nekatera podjetja uspešnejša od drugih? So to najsodobnejši stroji in tehnologija ali so to ljudje? Element kakovosti ni poudarjen samo v tehnologiji in izdelkih, temveč tudi in predvsem v ljudeh in prepričana sem, daje uspešnost v podjetjih z motiviranim kadrom večja kot v tistih z nemotiviranim. V Drogi se zavedamo, da so naši sodelavci zelo pomemben dejavnik uspeha družbe. Da bi njihovo uspešnost in prispevek skupnemu uspehu družbe tudi nagradili, smo oblikovali nov sistem nagrajevanja, ki bo povečal zadovoljstvo sodelavcev in vplival na uspešnost družbe. Dobra poslovna uspešnost in zadovoljni sodelavci pa tudi pozitivno vplivajo drug na drugega. Če čisto na kratko obnovim: nov sistem nagrajevanja velja v Drogi od začetka tega leta in sestoji iz: • metodologije za ugotavljanje zahtevnosti delovnim mest, • sistema napredovanja na delovnem mestu, • sistema stimulativnega nagrajevanja. Predmet današnjega članka je sistem stimulativnega nagrajevanja, in sicer v sistemu ocenjevanja individualne uspešnosti sodelavcev. Sistem stimulativnega nagrajevanja je sestavljen iz: • individualne uspešnosti (5 %) • skupinske uspešnosti (20 %) • korekcijskega faktorja, ki je odvisen od višine ustvarjenega dobička. Individualno uspešnost ocenjuje neposredni vodja enkrat letno na podlagi obrazca za oceno individualne uspešnosti in lahko predstavlja maksimalno 5% dodatka na osnovo plače. Ugotovljeni dodatek iz naslova individualne uspešnosti se obračunava pri plači skozi celo leto. To oceno uporabljamo tudi za napredovanje na delovnem mestu. Plačo sodelavca v Drogi torej določajo trije elementi: • osnovna plača • dodatek iz naslova individualne uspešnosti (5%) • dodatek iz naslova skupiske uspešnosti (20%) Individualna Skupinska Ustvarjen uspešnost uspešnost dobiček (maks. 5%) (maks. 20%) Osnovna plača V f ZAKAJ INDIVIDUALNA USPEŠNOST? Ocenjevanje individualne uspešnosti vzpodbuja prizadevnost vsakega posameznega sodelavca in mu daje možnost, da zaradi nadpovprečne uspešnosti v določenem časovnem obdobju ter v okviru istega delovnega mesta tudi napreduje. Razlog za postavljeno razmerje med skupinsko in individualno uspešnostjo (20/5 odstotkov) je v vzpodbujanju in poudarjanju TIMSKEGA DELA. Če se namreč borimo za skupni uspeh in smo pri tem odvisni drug od drugega, če torej na morju veslamo v istem čolnu, je za uspeh pomembno, da veslamo v isto smer, da pridemo do obale in tako dosežemo cilj; v našem primeru je to večji dobiček. PROCES OCENJEVANJA INDIVIDUALNE USPEŠNOSTI SODELAVCEV VRSTE OCEN', uporabljamo šte- Foto: Jadran RUSJAN SISTEM NAGRAJEVANJA vilčno tristopenjsko lestvico za različne skupine sodelavcev (10 - 12 kriterijev). Povprečna ocena vseh kriterijev določa stimulativni del plače iz naslova individualne uspešnosti. KDO OCENJUJE? Neposredni vodja oz. je v primeru nestrinjanja potrebna uskladitev z direktorjem organizacijske enote ali pa obravnava ocene na Komisiji za analizo in verifikacijo ocen za napredovanje. POGOSTOST OCENJEVANJA: neposredni vodja ocenjuje enkrat letno na podlagi uspešnosti sodelavca v celotnem preteklem letu. Spremljanje skupinske uspešnosti se v okviru novega sistema nagrajevanja že izvaja in stimulativni del plače iz tega naslova že izplačuje, v marcu pa bo prvo izplačilo stimulativnega dela plače tudi iz naslova individualne uspešnosti, s poračunom za januar in februar. Seveda pa bo pred tem vaš neposredni vodja na podlagi obrazcev ocenil vašo delovno uspešnost v preteklem letu. Povprečje ocenjenih kriterijev bo predstavljalo osnovo za izračun dodatka iz tega naslova. Radovedne sodelavce pa še vedno vabim k postavljanju vprašanj. Jana ALIČ VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje, katerega nam je tokrat poslal eden od zaposlenih, zadnje čase muči kar precej naših sodelavcev in sodelavk. Glasi pa se takole: Skoraj vsako delovno mesto v družbi ima v opisu del in nalog navedeno postavko “opravljanje del in nalog po nalogu vodje.” Ker so opisi DM pogosto zelo splošno definirani, bi vas prosil za jasno opredelitev, kdaj je določeno delo opredeljeno po nalogu vodje in kdaj je mišljeno kot permanentno opravilo. ODGOVOR Opis delovnega mesta daje osnovne podatke o potrebnih aktivnostih, da bi se določeno delo v družbi uspešno izvajalo. Tako opis zajema: - naziv dela, ki naj že sam po sebi predstavi vsebino dela; - glavne naloge - kratek opis aktivnosti in nalog; - zakaj je posameznik odgovoren; - kakšne so njegove pristojnosti, ter podatke o zahtevani strokovni usposobljenosti, delovnih izkušnjah, psihofizičnih zahtevah, potrebnih zdravniških pregledih... Delovno mesto je sicer del statične organizacijske strukture, izvajanje poslovnega procesa pa poteka dinamično in je podvrženo številnim vplivom in spremembam v okolju. Da opisi ne bi zmanjševali organizacijske prožnosti in učinkovitosti ter prilagodljivosti družbe in bili tako ovira za njen razvoj, je dodana alineja, ki omogoča vodji, da delegira sodelavcem naloge, ki jih je dolžna organizacijska enota oz. služba izpeljati. Na ta način so opisi dovolj odprti in fleksibilni in ne ovirajo sprememb. V primeru, da vodja meni, da je potrebno kakšno nalogo, ki vpliva na odgovornosti ali pristojnosti sodelavca dodati v opis, lahko predlog za spremembo ali dopolnitev opisa kadarkoli posreduje upravi družbe. Projektna skupina KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V MARCU 1999 31. 3. 1999 je bilo zaposlenih 644 delavcev, od tega 319 moških in 325 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 22 delavcev. Prihodi delavcev: V marcu smo sprejeli 3 nove sodelavce , in sicer enega v PC Argo za določen čas, enega v OE Finance in ekonomika (nadomeščanje v času bolniške odsotnosti) in enega v OE Prodaja-Gostinstvo za nedoločen čas s poskusnim delom. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v marcu prenehalo 5 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil potek del.razmerja za določen čas. V APRILU PRAZNUJEJO 10-letni delovni jubilej Ivan JANŽEKOVIČ iz PC Gosad Sergio JERMAN iz PC Argo 20-letni delovni jubilej Peter ZADEL iz OE Informatika Agata BREUU iz PC Začimba SODELAVCEM ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU Jubilejne nagrade so pripravljene na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. OTROŠKI DODATEK -NOVA UREDITEV Novela Zakona o družinskih prejemkih prinaša na področje otroških dodatkov nekaj sprememb, pomembnih za naše delavce. S spremembo zakona je spremenjen datum vlaganja iz 31.3. na 30. 6.1999, tako, da bodo imeli tudi zamudniki pravico uveljaviti otroški dodatek s 1. 5. 1999. Novela zakona tudi podaljšuje rok za predložitev potrdil o šolanju iz 30. septembra na 31. oktober. Bistvena je sprememba pri priznavanju otroškega dodatka, saj se uvaja selektivni otroški dodatek ne samo glede na dohodek družine, marveč tudi glede na število otrok v družini, ki so upravičeni do otroškega dodatka. Višina otroškega dodatka se zvišuje za vsakega otroka (za prvega otroka ima najnižji otroški dodatek, za drugega otroka ima že višjega, najvišjega pa ima za tretjega in vsakega naslednjega otroka). Nova dohodkovna lestvica za priznanje pravice do otroškega dodatka je naslednja: Dohodek na člana v % povpr. plače RS Dohodek povpr. plače RS 1. otrok 2. otrok 3.otrok Sedanji dodatek vsrr do 15% do 23.710 15.000 16.500 18.000 8.598 nad 15% do 25% nad 23.710 do 39.517 12.825 14.175 15.525 8.598 nad 25% do 30% nad 39.517 do 47.421 9.775 10.925 12.075 7.426 nad 30% do 35% nad 47.421 do 55.324 7.700 8.800 9.900 6.253 nad 35% do 45% nad 55.324 do 71.131 6.300 7.350 8.400 5.081 nad 45% do 55% nad 71.131 do 86.938 4.000 5.000 6.000 3.908 nad 55% do 75% nad 86.938 do 118.552 3.000 4.000 5.000 2.736 nad 75% do 99% nad 118.552 do 156.488 2.600 3.600 4.600 2.736 • povprečna plača v RS v letu 1998 znaša 158.069 SIT Centri za socialno delo bodo sprejemali vloge upravičencev na veljavnem obrazcu (dobite ga v papirnicah ali knjigarnah), iz katerega bo razvidno, za koliko otrok upravičenec uveljavlja pravico do otroškega dodatka. Pravico do uveljavljanja otroškega dodatka ima eden od staršev na podlagi pismenega sporazuma ali pa tisti od staršev, pri katerem otrok živi. Kadrovska služba DELOVNE OBVEZNOSTI DELOVNA (NE)DiSCIPLINA VPLIVA NA USPEŠNOST Eden od poglavitnih zahtev, ki jih delo postavlja človeku, je delovna disciplina. Čim bolj je delo organizirano, tem večja je zahteva po delovni disciplini. Še več, lahko bi rekli, daje kvaliteta organizacije dela odvisna od delovne discipline. In ravno zaradi tega so v okviru vsake organizacije dela predvidene tudi kazni za kršenje rednih delovnih obveznosti. V naši gospodarski družbi so kazni za kršitve delovnih obveznosti zapisane v Pravilniku o odgovornostih za delovne obveznosti. V NAŠEM GLASU smo o hujših in lažjih kršitvah in kaznih za le- te že pisali, tokrat pa ugotavljamo, koliko in kakšne so bile kršitve delovnih obveznosti v lanskem letu. Skupaj je bilo šest disciplinskih postopkov. Morda iz zgornje preglednice ni dovolj razvidno, da je največji “boter” disciplinskim prekrškom -alkohol. Nenavadno je tudi, da iz zahtev za uvedbo disciplinskih postopkov le redko preberemo, da gre za alkoholizem. Šele obravnave v disciplinskih postopkih, izjave prič in drugih udeležencev v postopku nakažejo prave razloge za kršitve. Iz zapisnikov disciplinskih obravnav lahko nesporno ugotovimo, da tudi vodje niso usposobljeni, oziroma niso pripravljeni uporabljati določenega postopka za ugotavljanje alkoholnega stanja na delovnem mestu. Da bi bilo manj nesreč in različnih škod, bi se morali otresti tega predsodka vsi, ki vodijo delo kjerkoli v družbi DROGA d.d. Dragica MEKIŠ DISCIPLINSKI POSTOPKI V LETU 1998 PC/SLUŽBE PREKRŠEK UKREP OPOMBA TRŽENJE neopravičeno zamujanje, izostajanje z dela, alkohol pren.delov. razmeija, pogojno za dobo 1 leta disc.kom. dvakrat obrav.; ZLATO POLJE ZLATO POLJE uživanje alkohola na del. mestu kršenje moralnih načel pren.delov.razmeija pren. del. raz. pog. za 6 mes.; ugovor na delov. sod. / ZAČIMBA ZAČIMBA neopravičeni izostanki z dela zamujanje nadelo, nekvalitetno opravljanje delov. Nalog denarna kazen, pogojno, 6 mesecev; pren. delov. razm. pogojno za 3 mes. ali zdravljenje / / ARGO prisvajanje denarja na del. m. pren.del.raz.pogoj. za 1 leto priporočilo za psih. zdrav. < DELO IN ZDRAVJE “Naloga delodajalca ni, da preprečuje bolniško, ampak da ustvarja pogoje, da do tega ne pride99 Prof. Andrej KOŽAR V primerjavi z leti 1998 in 1997 je v Drogi d.d. odsotnost z dela zaradi bolezni padla za en odstotek. Glede na to, da seje ta odsotnost od 1995 do 1997 vrtela med sedmimi in osmimi odstotki, pred tem pa je bila celo višja (1994 na primer kar 9,2 %), smo lahko z doseženim rahlo zadovoljni. Porečete morda, zakaj le rahlo zadovoljni. Oglejte si preglednico Odsotnost z dela zaradi bolezni v letih 1994-1998 v DROGI d.d., na območju Koper in v Sloveniji pa vam bo kaj hitro jasno, da razloga za zadovoljstvo ni... Odsotnost z dela zaradi bolezni v letih 1994, 1995, v DROGI d.d., na območju Kopra in R SLO Naslov/Leto 1994 1995 1996 1997 1998 DROGA d.d. 9,2 7,9 7,58 7,69 6,5 Območje KOPER 5,3 4,4 4 4 4* Republika SLOVENIJA 5,3 5,1 4,9 4,9 4,6* Odsotnost z dela v letih 1994-1998 Droga d.d., območje Koper in Slovenija 10 a +-> O -4—» cn TJ O 1994 1995 1996 1997 1998 leto DROGA d.d. ■ Območje KOPER Republika SLOVENIJA Da je v Sloveniji odsotnost z dela zaradi bolezni višja kot v zahodnih evropskih dežavah, ni skrivnost. Zanimivo je tudi prepričanje, da je bolniška bila visoka v prejšnjem sistemu, češ daje bil ta sistem delavcu blagohotno naklonjen. Sedaj, v novem sistemu, je zadeva z bolniško močno podobna; še več, marsikje je še hujša. DROGA d.d. je uspešna gospodarska družba, ima kar precej širok obseg bonitet za zaposlene, ima redne plače, izobraževanje... a vendar! Čeprav se odsotnost z dela zaradi bolezni niža (glejte tabelo 1994-1998), si ne smemo domišljati, da problema odsotnosti z dela zaradi bolezni ni! Priznani strokovnjak, DELO IN ZDRAVJE Odsotnost z dela zaradi bolezni v letu 1998 po PC/službah v Drogi d.d. po različnih zvrsteh bolezni PC/SLUŽBE 701 702 711 712 713 714 SKUPAJ % SOLINE 7.320 328 248 3.720 - 424 12.040 8,83 ZLATO POLJE 7.740 88 744 2.304 - 966 11.842 7,46 GOSAD 3.472 432 696 1.708 8 820 7.136 4,06 ARGO 13.252 1.080 680 788 1.632 1.120 18.552 7,24 ZAČIMBA 17.384 1.136 836 2.552 - 2.320 24.228 9,62 TRŽENJE 3.496 - 344 1.284 88 712 5.924 4,12 LOGISTIKA 3.024 472 - 392 72 440 4.400 5,5 OSTALESLUŽBE 3.184 - 560 40 - 824 4.608 2,9 DROGA d.d. 58.872 3.536 4.108 12.788 1.800 7.626 88.730 6,5 % 66 4 5 14 2 9 100 LEGENDA ZNAKOV: 701 - bolezen do 30 dni, plačnik DROGA d.d., 90 % od osnove, 702 - nesreča pri delu do 30 dni, plačnik DROGA d.d., 100 % od osnove, 711 - poškodbe izven dela do 30 dni, plačnik DROGA d.d., 80 % od osnove, 712 - bolezen nad 30 dni, plačnik ZZZS, 90 % od osnove, 713 - nesreča pri delu nad 30 dni, plačnik ZZZS, 100 % od osnove, 714 - nesreča/poškodba izven dela nad 30 dni in nega družinskih članov, plačnik ZZZS, 80 % od osnove OPOMBA: v prikazanih urah zgoraj niso vštete ure odsotnosti z dela zaradi porodniških dopustov. prof. Andrej Kožar, ki je prvi v Sloveniji močno zagrizel v to kislo jabolko, ugotavlja, da je od vseh bolniških izostankov v Sloveniji le 50 % “čistih”, torej ozko medicinsko dokazanih. Vse ostalo pa da je posledica slabih odnosov in slabih delovnih pogojev... In kdo med nami ni, roko na srce, nikoli rekel, ali pa vsaj pomislil, da bi kar šel na bolniško, ko so takšni pogoji dela, ko me šef tako zelo ..., in to je to! “Zadovoljen človek ne odhaja v okrilje zdravnikov po nepotrebnem, pač pa le takrat, ko je to res nujno potrebno”, pravi prof. Kožar in nam sporoča tudi, da so naloge delodajalca, če želi zmanjšati odsotnost zaradi bolezni, naslednje: • izboljšati, torej spremeniti stil vodenja zaposlenih, • izboljšati motivacijski razlog dela, • povečati odgovornost, zanimivost dela, povečati pripadnost podjetju, • izboljšati delovne pogoje. Drugače povedano, naloga vodstva gospodarske družbe je, da poveča zanimanje srednjega in nižjega vod- stvenega kadra za svoje podrejene, da se ustvarijo ugodni pogoji za delo, da delo postane ljudem zanimivo in smiselno. Dragica MEKIŠ m Nikjer na svetu ni tako lepih sončnih zahodov kakršni so nad mojo rojstno vasjo! Foto: Dragica MEKIŠ NAŠE OBLETNICE O RAZVOJNI SLUŽBI IN RAZVOJNIKIH V marcu se je izteklo 30 let od ustanovitve razvojne službe v Drogi. Ker sem v tej službi zaposlena od njene ustanovitve, smo določili, da ta članek pripravim jaz. Se spominjate teh toplih dizajnov? Tudi pri embalažah je bil razvoj soustvarjalec. Razvojna služba je bila ustanovljena v času, ko je bilo pomembno izpolnjevati ukaze od zgoraj. Takrat, ob ustanovitvi razvoja, so naši predpostavljeni jasno izrazili željo, da bi tudi razvojniki upoštevali to pravilo. Pa ni moglo vedno biti tako. Čeprav maloštevilni, smo si razvojniki vse bolj pogosto znali izboriti pravico, da so bili upoštevani rezultati našega dela, čeprav so nastali kot plod lastnega razmišljanja, razmišljanja s svojo glavo. Vsi smo prišli na svet kot svobodna bitja, ustvarjeni, da ustvarjamo. Svobodni smo le, ko razmišljamo s svojo glavo. Kreativno razmišljati in ustvarjati je možno le tako. Rezultati našega dela so Malo neroden je bil v stekleni embalaži, toda dober in cenjen pa je le bil! Za Drogo je precej pomembno, daje to ena od prvih služb, ki se je postavila na noge z rezultati lastnega dela. Proizvodne programe kavo, čaj, začimbe, sol, zelišča, mesne namaze, mlevske izdelke, vloženo zelenjavo in riž nenehno posodabljamo. Izboljšujejo se pogoji dela. Sledimo željam naših potrošnikov. Kvaliteta Droginih izdelkov se samo izboljšuje. Pri kakovosti naših izdelkov je nenehno prisotna skrb, da smo korak ali dva pred konkurenco. A a a ir ir ir ir ir otella mano Turistična ribja pašteta Pašteta iz zelenjave in morskih rib OJVefo 100 se velikokrat izkazali kot dobri in koristni. Cilje, ki smo si jih zastavili, smo znali realizirati. Velikokrat smo potrebovali pomoč sodelavcev, zaposlenih na drugih področjih. Zato smo sprotno ustvarjali pogoje za dogovarjanje in sodelovanje. Pri realizaciji večjih projektov, ki se dogajajo ali so se zgodili v zadnjih desetih letih, je imela odločilno vlogo uprava Droge. Da smo vsi skupaj opravili dobro delo, je razvidno iz rezultatov poslovanja Droge. Ti rezultati so v veliki meri rezultat dobre prodaje Droginih izdelkov, ki Primer enostavne, a pregledne in elegantne embalaže zaradi svoje visoke kakovosti nimajo prave konkurence med sorodnimi izdelki na slovenskem trgu. NAŠE OBLE Drogini izdelki v staromodnih oblačilih: včasih zmeren kanček preprostosti in komaj zaznaven pridih okornosti ustvarita toplo vzdušje neke davne, nepozabne domačnosti... Uspeh dobrega podjetja temelji predvsem na razvoju novih izdelkov. V Drogi je manj kot 5% zaposlenih v razvojni službi. Število zaposlenih v razvoju bo naraščalo skladno z ambicioznimi plani Droge. Čedalje bližje smo novemu tisočletju, živimo v dobi digitalizacije, znanja in inovacij. Če imamo le sredstva in znanje, to še ni garancija za napredek in uspeh. Brez ustrezno usposobljenih, kreativnih in motiviranih ljudi so znanje, informacije in kapital zelo malo vredni. Znanje s področja tehnologije oz. izobraženi delavci v razvoju in drugih službah so in ostajajo temelj naše konkurenčnosti. Marija TUL NAŠE OBLETNICE DVAJSET LET MIKROBIOLOŠKIH ANALIZ Aprila mineva 20 let od pričetka delovanja mikrobiološkega laboratorija v DROGI. To je bil čas, ko je DROGA širila svoj proizvodni program na začimbe za mesno industrijo, kije bila tedaj zelo pomembna industrijska panoga v Jugoslaviji. vsako skupino živil. Obseg dela je bil velik, saj je v tem času prišlo do združitve z Delamarisom, Klavnico Sečovlje, Pršutarno Šepulje, Mlekarno Dekani itd., pričeli smo z novo panogo marikulturo in raziskavami na solinah. “Najboljša leta” mikrobiološkega laboratorija so bila v začetku 80. let, ko seje število zaposlenih povečalo na tri mikrobiologe, dva tehnika, dva laboranta in pripravnico. Dr. Zaviša Bem se rad vrača na obisk v svoje nekdanje delovno okolje Leta 1984 se je laboratorij preselil v prostore, kjer deluje še danes v zelo skrčeni zasedbi. Leta 1977 je DROGA postavila zelo sodobno tehnološko linijo za pripravo začimbnih mešanic za mesno industrijo in potrebno je bilo zagotoviti in standardizirati kvaliteto začimb. Vodstvo DROGE je pritegnilo k sodelovanju dr. Zavišo Berna iz Inštituta za mikrobiologijo - Zavoda za raziskave mesa iz Nemčije. Tedaj je bila organizacija mikrobiološkega laboratorija, je bila neobhodno potrebna. Laboratorij je pričel delovati aprila 1979 v prostorih sedanje Logistike v PC ZAČIMBA. Poleg vodje dr. Berna so bili zaposleni še Mitja Sirnik, Mira Gorišek in Marica Batistič. Aktivnost mikrobiološkega laboratorija ni bila usmerjena le na mikroorganizme, ki jih predvideva Pravilnik, pač pa tudi na mikroorganizme, pomembne za tehnološko kakovost in tra- Veteranke mikrobiološkega laboratorija (od leve proti desni): Bojana Tušnik, Maruška Lenarčič, Ivanka Verner in Lilijana Kleva janje izdelkov. Potrebno je bilo izdelati metode in normative za V primerjavi z načinom dela izpred dvajsetih let poteka delo v NAŠE OBLETNICE to pa nadalje omogoča, da le tri zaposlene opravimo enak oz.večji obseg dela. Istočasno pa to pomeni tudi večjo odgovornost posameznika. Z rednim izobraževanjem, literaturo, z uvajanjem novih hitrih mikrobioloških metod, z uvedbo sistema kakovosti in načel dobre laboratorijske prakse zagotavljamo kvalitetno izvajanje mikrobioloških preiskav, vendar je potrebno poudariti, da velik delež h kvaliteti prispevajo prav znanje in bogate izkušnje 20 let. Zapisala Bojana TUŠNIK s pomočjo dr. Zaviše BEMA Samo nekateri od neštetih pripomočkov za analize mikrobiološkem laboratoriju lažje, varneje in manj naporno, saj je (tako kot na vseh področjih) tudi v mikrobiologiji tehnologija zelo napredovala. Moderne naprave, boljši materiali, plastika za enkratno uporabo, pripravljena gojišča, računalniki, vse to omogoča kvalitetnejše delo in prihranek na Času, Tako izgledajo naši sovražniki pod lečo mikroskopa NOVA OPREMA DO PODATKOV O VSEBNOSTI BELJAKOVIN S POMOČJO NOVE NAPRAVE V začetku leta smo v Fizikalno kemijskem laboratoriju postavili novo polavtomatsko napravo za določanje beljakovin - beljakovinski analizator. Naprava omogoča hitrejšo - avtomatizirano - izvedbo metode določanja beljakovin, uporabljamo pa jo za določanje beljakovin v žitnih mlevskih izdelkih, beljakovinskih koncentratih, mesu in mesnih izdelkih. Naprava je sestavljena iz dveh delov. V razklopni enoti se naredi razklop vzorca, kar pomeni, da se organske beljakovine v kislini razkrojijo do anorganskega dušika, ki preide v raztopino. Ker med procesom izhajajo agresivni hlapi kislin, se le-ti nevtralizirajo v posebnem nevtralizatorju. V drugem delu naprave, destilacijski enoti, se anorganski dušik pretvori v amonijak, ki se predestilira in s tem izloči iz ostalega vzorca. Količino dušika se končno določi s titracijo, iz po- datka pa izračunamo vsebnost beljakovin v vzorcu. Pred nabavo naprave smo za izvedbo metode potrebovali tudi do dva dni, število vzorcev za preskušanje pa seje v zadnjih letih močno Staphylococus E. coli 0157 Salmonella Listeria NOVA OPREMA Sodobni beljakovinski analizator-destilacijo vodimo “zgumbi" povečalo. V laboratoriju preskušamo tako vzorce, ki so vezani na kontrolo proizvodnje predvsem mesnega programa, kot tudi vzorce po naročilu programskih tehnologov, ki razvijajo nove izdelke in izboljšujejo že uveljavljene. Podatke o vsebnosti beljakovin je potrebno pridobiti pravzaprav za vsakega izmed Droginih izdelkov, saj so beljakovine ena od treh glavnih sestavin, ki prispevajo k energijski in hranilni vrednosti izdelka. Z avtomatizacijo postopka je delo steklo neprimerno hitreje. Za mnenje o napravi sem povprašala tudi Mileno Stanojevič in Kristino Doltar, ki napravo pri svojem delu redno uporabljata. Povedali sta naslednje: “ Z novo napravo je delo bolj hitro in okolju bolj prijazno. Sedaj lahko analiziramo v istem času večje število vzorcev. Zelo sva zadovoljni, da smo v laboratoriju dobili tako napravo. Istočasno se veseliva, da se laboratorij korak za korakom posodablja. To pa seveda pomeni, da se moramo za delo tudi dodatno usposabljati.” Nataša GLADOVIČ V posebnih steklenih epruvetah razklopne enote pravkar poteka “razklop" vzorcev paštet Pred analizo je potrebno norce stehtati in dodati kislino, i' nadaljevanju je postopek skoraj i’ celoti avtomatiziran (na sliki je pri delu gospa Kristina Doltar ZAČIMBE - "pika na i PIMENT Pimenta officinalis L. družina: mirtovke ( Myrtaceae ) druga imena: klinčkov poper, pravi piment, pimenta Splošno o začimbi Jagode pimenta so po obliki podobne popru, zato so ga Španci poimenovali “pimenta”. Beseda “pimenta” namreč v španščini pomeni poper. Piment je zimzeleno drevo (pimentovec), ki zraste do 10 m visoko. Ima podolgovate liste in majhne bele cvetove, združene v kobulu podobne šopke. Iz njih se razvijejo temno rjavi, jag-odičasti plodovi. Pimentovec domuje v tropskih predelih Srednje Amerike. Vsi poskusi presajevanja te rastline v dežele Daljnega vzhoda so bili dosedaj neuspešni. Presajena drevesa so namreč prenehala proizvajati plodove. Glavne proizvajalke pimenta so: Jamajka, Mehika, Gvatemala, Honduras. Kot začimbo se uporabljajo posušeni, nezreli plodovi pimentovca. Skoraj okrogle, 4-7mm velike, temnorjave jagode imajo bradavičasto, hrapavo površino. Uporabljamo lahko cela ali mleta zrna. Mlete pimentove jagode dišijo po mešanici klinčkov, cimeta in muškatnega oreha, po okusu pa spominjajo na mešanico klinčkov in popra. Zaradi tega so to začimbo Angleži poimenovali kar ali špice (vse začimbe). Piment je predvsem začimbna rastlina, čeprav ni brez zdravilnih učinkov; vzbuja tek. Narava je v pimentu mojstrsko združila eksotične vonjave in okuse tropskih začimb. Piment ima prijeten aromatičen vonj in pekoč okus. Uporaba v kuhinji S celimi zrni pimenta začinimo: kvaše za meso, predvsem divjačino, marinade, čiste juhe, nekatere mesne omake in dušeno meso. Mleta zrna pimenta pa sodijo v pikantne ribje jedi, v testa, v katera dajemo med, in v nekatera drobna peciva. Odlično se prilega dušenemu mesu, pa tudi pikantnim in sadnim omakam, ki jih ponudimo k pečenemu mesu. Z mletim pimentom obogatimo aromo kuhane šunke in domače paštete. Piment je osnovna začimba v proizvodnji klobas in ribjih konzerv. Nahaja se v začimbni mešanici CURRY in v omaki Worcester. V majhnih količinah se dobro ujema z vsemi eksotičnimi začimbami, posebno s klinčki, ingverjem in cimetom. Helena ČOK ________________________DOBRO JE VEDETI________________ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) RAZVOJ VEDE O HRANILNI VREDNOSTI ŽIVIL (Spoznanja srednjeameriških Indijancev) V zadnjih nadaljevanjih smo z brskanjem po zgodovini zabredli daleč na vzhod. Vzhodnjaške navade so za današnji vsakdan še vedno oddaljena eksotika, zato bo verjetno bolj zanimivo, če si pogledamo, kako je potekal razvoj vede o hranilni vrednosti živil na našem kontinentu. Preden pa povzamem iz literature poglavja iz novejše evropske zgodovine, je prav, da se preselimo na zahod, v dežele, ki so imele v primeijavi z Bližnjim in Daljnim vzhodom veliko večji vpliv na sedanje evropske prehrambene navade. Veliko jedi, kijih pripravljamo danes v Evropi - še najbolj to velja za mediteranske jedi- izvira pravzaprav iz Srednje Amerike. Poglobimo se v njeno najstarejšo zgodovino: prvi srednjeameriški lovci - zaradi načina preživljanja so morali biti nomadi -so živeli od mesa mamutov in bizonov. Glede na letni čas so mesno hrano dopolnjevali z različnimi rastlinami. Manjši glo-dalci, zajci, polhi, ...so bili dodatni vir beljakovin. V toplejših dolinah, z obilico voda, je bilo na pretek rib in ptic. Ko je pričelo primanjkovati ulova, so začeli s prvimi poskusi pridelovanja hrane - semena so vračali v zemljo, da bi se prehranili s plodovi posevkov. Avokado in nekatere vrste buč so bili prvi pridelani sadeži. V letih od 5000 do 3000 pr.n.št. so povsod pridelovali tudi koruzo in fižol, vendar so jedi iz teh živil zavzemale v obrokih le manjši delež. Že takrat je bila vsa hrana močno začinjena s čilijem. Večja naselja naj bi na teh področjih začela nastajati v letih 3000 pr.n.št.. V njihovi bližini so uredili polja, na katerih so pridelovali koruzo, buče in fižol. Vendar so bile te rastline komaj kaj podobne današnjim, prve sorte kozure so bile velikosti današnjih jagod. Ne glede na to pa je rastlinska hrana sčasoma pričela zavzemati vse večji delež v obrokih. Dopolnjevali sojo z mesom divjadi in rib. Prav gotovo je bilo tudi veliko kanibalizma. V obdobju od 1500 do 100 pr.n.št. je bil glavni pridelek koruza, ki še danes močno prevladuje v prehrani tamkajšnjih prebivalcev. Pridelek so pobirali dvakrat letno. Kmetijstvo so izvajali s pomočjo sekanja in zažiganja: del gozda so v kratkem sušnem obdobju posekali in požgali, nato pa tam sejali. Na isti površini so sejali večkrat, vse dokler ni zemlja postala nerodovitna in izčrpana in sojo pustili, da si v naslednjih petih letih opomore. Tak način Prvotna domovina buč je Amerika poljedelstva je lahko prehranil samo omejeno število ljudi, in po nekaterih teorijah sta tako najzgodnejša olmeška, kot tudi kasnejša majevska civilizacija, propadli ravno zaradi tega vzroka. Pogosto so pridelek zmanjšale tudi velike rečne poplave. Poleg tega je bila velika omejitev v poljedelstvu tudi ta, da še niso iznašli pluga in ni bilo vprežnih živali, vse delo je opravljal človek. Za dodaten vir hrane so udomačili pse in purane. Oskrba z vodo je bila v kasnejših, dobro utrjenih in razvitih srednjeameriških mestih skrbno načrtovana in nadzorovana. Vendar so ta velika mesta tudi kmalu po nastanku propadla, saj seje bližnja zemlja izčrpala, na prostoru nekdanjih gozdov pa seje razbohotil plevel. V času španskih osvajanj so Azteki še vedno pridelovali koruzo kot glavno poljščino in čili kot najbolj razširjeno začimbo, pa tudi fižol in buče. Fižol je predstavljal vir dušika in beljakovin. Mlečnih izdelkov namreč niso poznali, mesa je bilo zelo malo. Vsestransko so uporabljali razne vrste agav. Trni so služili za šivanke, iz vlaken so izdelovali platno, iz soka osrčja rastline pa so izdelovali alkoholno mlečno pijačo “pulque”, ki jo še danes poznajo v Mehiki. Azteki so pulque uporabljali za opijanje med obredi, prav tako so z njo omamili žrtev pred daritvijo. Za njihovo kulturo je bilo namreč značilno, daje vera zahtevala množično žrtvovanje ljudi. Tako je bilo tudi osrednje dejanje kmetovanja žrtvovanje, verjeli so, da jim bo to obvarovalo pridelke ter da bodo bogato obrodili. Ko je bila ta dejavnost najmočnejša, so žrtvovali tudi 50000 ljudi na leto. Azteki pa so znani tudi po učinkovitih rešitvah, ki so dejansko omogočale prehraniti številno populacijo: tako so poznali umetne plavajoče vrtove, ki sojih mrežno zgradili nad jezerskimi kanali. Precej razvito je bilo pri njih tudi trgovanje. Španci so prinesli v Španijo zelo veliko tamkajšnjih pridelkov. Od takrat dalje jih pridelujemo tudi v Evropi in so predvsem sestavine današnje tako imenovane mediteranske hrane. Krompir, purani in čokolada so v Evropo prišli iz Srednje Amerike. Krompir so prinašali tudi iz goratih področij Južne Amerike. Spočetka je veljal za bolj nenavadno živilo in so ga uporabljali le v manjših količinah, v 17.sto-letju pa je bil v nekaterih evropskih deželah že med najbolj pogostimi jedmi. Purani iz Amerike so bili relativno poceni; bili so zelo pripravni za nadevanje, pečenje ali pripravo mesnih pit. Zato so hitro zamenjali labode, pave in droplje, ki sojih pred tem gojili ter jih jedli predvsem ob raznih praznikih. Od ostalih “uvoženih” živil so se v Evropi hitro uveljavili tudi arašidi, koruza in čili. Nataša GLADOVIČ (Se nadaljuje) MARKETINŠKE NOVICE IMA SEJMU JE BILO ŽIVO Alpe Adria - kulinarika - 23. - 27. 3. 1999 V drugi polovici aprila je na gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal mednarodni sejem Alpe Adria-Kuli-narika. Kot prejšnja leta, je tudi tokrat na sejmu sodelovala Droga Portorož in predstavila novosti v proizvodnem programu. Po novi majonezi s krekerji se je prilegel Drogin sadni čaj Številne degustacije so pritegnile poslovneže in ostale obiskovalce, ki so sejem obiskali le iz radovednosti; mimo njih, ne da bi se zaustavili, pa niso mogli niti najmlajši. Droga je tokrat predstavila novo Thomy majonezo Dijonnaise, majonezo z grobo mletimi zrni gorčice, ki so jo obiskovalci lahko degustirali na krekerjih. Med napitki so bili predstavljeni trije novi okusi sadnih čajev: hruška, pomaranča in breskev. Brez kave vsekakor ni šlo. Za utrditev blagovne znamke je bila obiskovalcem ponujena kava Barcaffe Bar. Med razstavljenimi Droginimi izdelki sta bila tudi najnovejša izdelka iz skupine Zlato polje: Muesli s sadjem in Corn flakes, naravni hrustljavi koruzni kosmiči. Degustacija rižote pa predstavlja že neko vrsto tradicije Droginega razstavnega prostora na sejmih v Sloveniji. Rižoto in kus-kus sta kulinarika, g. Pozderec in njegov pomočnik, pripravila kar se da okusno: s pomočjo Droginih začimb in raguja. Majda VLAČIČ MARKETINŠKE NOVICE Hi) iiiiiululi iriini Rižota in kus-kus za ljubitelje dobrih okusov TEMNI KOT BARCAFFE Večnamenski Drogin nahrbtnik Čez nekaj mesecev se bo razmerje med Nikom in Droginim nahrbtnikom spremenilo v prid Nika. Vsekakor pa bo nahrbtnik še vedno uporaben. Posnetke so naredili člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda med 17. 2. in 18. 3.1999 na Filipinih, ko so raziskovali filipinska kraška področja. Kako in s čim so si lepšali dneve, je razvidno iz posnetkov, vemo pa tudi, kdo je k temu pripomogel. Majda VLAČIČ POČITNIKOVANJE PRIPRAVITE SE IMA LETNE DOPUSTE! Morebiti je kdo med vami opazil, da v marčnem NAŠEM GLASU ni bilo razpisa za letošnje dopuste. Res ga ni bilo, za kar je kriva gripa, zato pa razpis visi na oglasnih deskah in upam, da ste ga pravočasno opazili. Ko boste prebirali te vrstice, bo za prijavo za dopust v DROGINIH počitniških stanovanjih že skoraj prepozno, lahko pa boste vseeno poskusili in dobili še kakšen prost termin. Apartmajska hiša JURGOVO, ki smo jo DROGOVCI ie spoznali in, vzljubili! Tudi letos bomo lahko šli na dopust v prelepo okolje na JURGOVO, POD ROGLO. Apartmaji v Kaninski vasi v Bovcu so, žal, še vedno zasedeni, do 1.11.1999, z možnostjo podaljšanja. Tako je pač v Posočju. Na Jurgovem bomo imeli štiri apartmaje, dva dvosobna in dva enosobna. Bodite pozorni na čas preživljanja dopusta na Jurgovem, to je od 3. 7. do 28. 8. 1999. Še vedno se lahko prijavite za dopust v TOPLICAH DOBRNA. Izmenjava z Dobrno še vedno uspeš- no poteka, v zadovoljstvo obeh strani. Vendar: mi hodimo v toplice čez celo leto, oni pa na morje le poleti. Da nekoliko izravnamo menjavo, bomo zaposlenim v TOPLICAH DOBRNA letos odstopi- li en apartma v celoti in enega do konca julija 1999 v MAREDI pri Novigradu. Ostali termini, torej enako kot v toplicah, v MAREDI ostajajo za nas.. V LOPARIH na otoku Mali Lošinj bo prejkoslej “gužva” kot ponavadi. A nekako se bomo že razvrstili, mar ne? Močno pa so zaželjene vaše sugestije in morebitni predlogi za še druge možnosti za naše dopuste. GORENJKA iz Kranjske Gore nam je tudi že poslala svoje ponudbe pod bolj ugodnimi pogoji. Nekateri ste jih izkoristili že lani in povedali, da boste v Kranjsko Goro zopet šli zelo radi. O ponudbi GORENJKE si lahko preberete na vseh oglasnih deskah v DROGI d.d. Bodite pozorni na izredno ponudbo GORENJKE za prvomajske praznike! Sicer pa ostaja še vedno naš moto: na dopust kamorkoli, le proč od doma! In še to: kjerkoli že boste, imejte se super! V imenu Komisije za počitnikovanje Dragica MEKIŠ KNJIŽNE NOVOSTI Mednarodno gospodarstvo Mednarodni gospodarski odnosi. MARTIN, Hans-Peter; SCHUMANN, Harald: PASTI GLOBALIZACIJE - napad na demokracijo in blaginjo, Ljubljana, CO LIBRI, 1997 Globalizacija je postala najpomembnejša tema sodobnosti. Knjiga je boleča, a obenem grozljiva razprava o gospodarskih dogajanjih v svetu. Avtoija knjige, Hans-Peter Martin in Harald Schumann, sicer priznana novinarja tednika Der Spiegel, poročata iz notranjosti finančnega sveta, politike in koncernov o pomembnih in manj pomembnih ljudeh ter o velikih in malih dogodkih. Njuna opažanja se prepletajo z enostavnimi in prav zato odličnimi analizami zapletenih finančnih operacij ter gospodarskih in političnih dogajanj, predvsem pa razkrivata laži o nujnosti in potrebnosti globalizacijskih procesov, ki naj bi večini ljudi prinesli blagostanje. Knjiga odpira pereča vprašanja: Ali prihaja dnižba z nesiuteno brezposelnostjo? Zadostuje za nemoten razvoj svetovnega gospodarstva petina človeštva? Kaj bo iz množice ostalih ? Bodo korak lahko držali samo še tisti, ki imajo na voljo dovolj prihrankov za kovanje dobičkov iz borznega razvoja?Ali lahko globalizacija slabi moč države in kako lahko ogrozi demokracijo? Kako se lahko izognemo pasti, ki se odpira z globalnim povezovanjem gospodarstva, politike in medijev? In kot je v predgovoru slovenske izdaje napisal dr Jože Mencinger: “ Tudi pri nas so deregulacija, liberalizacija in privatizacija postale državna ideologija, downsizing, outsourcing in re-engeeniring pa terminologija “delodajalcev”. S futures in op-tions pa se je novi finančni svet osvobodil realnega. Tudi pri nas politiki zaman obljubljajo delo tistim, ki so ga izgubili, tudi pri nas seje strah za delovno mesto že splazil v pisarne in zajel prej varne dele gospodarstva, tudi pri nas službe postajajo priložnostno delo, delavec pa dninar -just-in-time worker." Operacijsko raziskovanje. Organizacija, vodstvo in kontrola proizvodnje. BASTIČ, Majda: IZVEDBENI MANAGEMENT: optimizacijski modeli, Maribor, Ekonomsko-poslovna fakulteta, 1999 Knjiga Izvedbeni management je razdeljena na pet poglavij. Rdeča nit, ki povezuje posamezna poglavja, je poslovni proces in odločitve, ki jih odločevalci sprejemajo v posameznih fazah tega procesa. Prvo poglavje predstavlja vpliv nabavne politike na stroške zalog vhodnih elementov oziroma proizvodne politike na stroške zalog končnih izdelkov. Modeli, kijih lahko uporabimo pri ugotavljanju in analiziranju izrabljenosti obstoječih zmogljivosti, so predstavljeni v drugem poglavju, ki obsega še koristne informacije za odločanje o smiselnosti povečanja obstoječe zmogljivosti podjetja. Tretje poglavje posega na področje kakovosti, ki je eno najpomembnejših dejavnikov za uspeh izdelka in podjetja. Ocene bodočega povpraševanja so osnova za večino pomembnih odločitev v podjetju. Odločitve o zalogah, nabavljenih količinah surovin, proiz- vedenih količinah izdelkov in povečanju zmogljivosti podjetja so vse odvisne od predvidenega povpraševanja. Zato so v četrtem poglavju opisani modeli za napovedovanje povpraševanja kot tudi kazalci, s katerimi si pomagamo pri ocenjevanju točnosti in zanesljivosti dobljenih napovedi. Pri uresničevanju ciljev si v podjetju lahko pomagajo tudi z modeli za načrtovanje projektov, ki so opisani v petem poglavju. Sredstva za varstvo rastlin. Toksikologija TERNIFI; Vesna: PRIROČNIK O TOKSIKOLOŠKIH LASTNOSTIH PESTICIDOV V REPUBLIKI SLOVENIJI, 1.izdaja, Ljubljana, Ministrstvo za zdravstvo, 1998 Omenjena knjiga je prva tovrstna knjiga v Republiki Sloveniji. V njej so zbrani vsi razpoložljivi toksikološki podatki o pesticidih, ki so na tržišču pri nas. Priročnik je namenjen strokovnjakom, predvsem zdravstvenim delavcem, ki se srečujejo s primeri zastrupljencev ali bolnikov, za katere sumijo, da so se zastrupili s katerim od pesticidov. Namenjen je tudi vsem drugim, kijih problematika toksikoloških lastnosti teh pripravkov zanima, predvsem zato, da bi preprečili njihov morebitni škodljiv učinek na zdravje ljudi ali okolje. Priročnik obsega opis 243 aktivnih snovi ter 36 topil, ki se uporabljajo za formulacijo 458 pripravkov, opisanih v tem delu. Izraz pesticidi pomeni fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo za varstvo rastlin v kmetijstvu, ter t.i. biocide, ki se uporabljajo v druge namene, npr. za zatiranje škodljivih organizmov v bivalnih ali javnih prostorih. To so npr. sredstva za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo javnih prostorov, sredstva za zaščito predelanih proizvodov, za zaščito lesa, za kondicioniranje bazenskih vod idr. Vodenje organizacije poslovanja. Produktivnost. GOLDRATT, Eliyahu M.; COX, Jeff: CILJ: Proces nenehnih izboljšav, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1997 Avtorjema je uspelo, da sta svoje revolucionarne zamisli predstavila kot napet roman, katerega glavni junak je direktor tovarne, kiji preti zaprtje. Kot kriminalka (tako je namreč napisana) je to zelo napeta knjiga, kot priročnik o managemen-tu je naravnost neverjetna, kot kombinacija obojega pa je CILJ fantastično branje. Cilj govori o novih globalnih načelih proizvodnje. Govori o ljudeh, ki poskušajo razumeti, kaj poganja njihov svet, da bi ga lahko spremenili na bolje. Ko logično in dosledno razmišljajo o težavah, doženejo “vzrok in posledico” razmerij med svojimi dejanji in njihovimi učinki. V tem procesu se dokopljejo do nekaterih temeljnih načel in jih uporabijo, da rešijo tovarno ter zagotovijo njeno uspešnost. Nabava. Organizacija poslovanja. Teorija vodenja WEELE, A...J. van: NABAVNI MANAGEMENT: analiza, planiranje in praksa, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1998 Hitro razvijajoča se informacijska tehnologija s skoraj neomejenimi možnostmi zagotavlja tudi hiter razvoj nabavne funkcije. Čaka nas še več takšnih sprememb, ki bodo temeljile na predpisih Evropske unije in bodo namenjene pospešavanju svobodne trgovine med evropskimi državami. Knjiga izčrpno predstavlja načela in prakso nabavnega managementa. Obravnava ga s strogo managerskega stališča ter analizira njegov položaj in pomen v poslovni dejavnosti. Razdeljena je na tri dele: analiza, planiranje in praksa. K razumevanju temeljnih managerskih vprašanj in načel pripomorejo učni cilji, študij zanimivih primerov, razprava o vprašanjih, ki silijo k razmišljanju, povzetki poglavij ter razumljiv jezik in preprost slog. Ker knjiga obravnava teorijo in prakso, je primerna za študente poslovnih ved in managerje, ki se ukvarjajo s poslovnajem, kakovostjo, distribucijo, logistiko in nabavo. Geografija. Atlas Slovenije. INTERAKTIVNI atlas Slovenije (Računalniška datoteka): Slovenija na zemljevidih, v sliki in besedi, Ljubljana, 1998 Interaktivni atlas Slovenije nam nudi možnost hitrega iskanja ter možnost prehajanja s topografskih kart in mestnih načrtov na predstavitve -informacijske opise. Z nakaj kliki na miški se bodo pred vašimi očmi začele odpirati naravne in kulturne znamenitosti, gore in doline, mesta in poti, pokrajine in skriti kotički. Profesionalna različica nam omogoča tudi povezavo z internetom in uporabo satelitske navigacije (GPS). Interaktivni atlas Slovenije na stežaj odpira vrata v našo deželo in spodbuja celovito dojemanje tega prostora. Dokaz za njegovo kakovost je tudi, da je bil na sejmu INFOS 1998 predstavljen kot najboljši domači izdelek. Ta cederom bi prišel prav šolarjem, študentom, poslovnežem, vsem, ki veliko časa preživijo na terenu, izletnikom in popotnikom ter raziskovalcem Slovenije. Podatki obsegajo približno miljon koordinatnih točk, vse so opremljene z osnovno informacijo. Posebaj je opisanih ter med seboj in s slikovnim gradivom povezanih več kot 1900 izbranih krajev, območij, objektov in zaokroženih celot naravne in kulturne dediščine. Opisi so iz treh virov: uredništva Založbe MK, Uprave RS za kulturno dediščino in Uprave RS za varstvo narave. Slokovno gradivo (ok.1500 diapozitivov in tlorisov) se uporablja kot učinkovita vizualna predstavitev opisanega objekta, kraja ali območja in ne kot estetski dogodek. Povezave (hipertekste) so uporabljene kot orodje za razširitev informacij oz. njihovo smiselno prepletanje, pri obsežnejših enotah pa tudi zaradi preglednosti nad snovjo. Alenka KUBIK MI MED SEBOJ SLOVENIJA 2000 IN RAK KOLIKOR ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ - TUDI NA PODROČJU ZDRAVJA Predsednik ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKU, doc. dr. Borut ŠTABUC, je tudi na našo gospodarsko družbo naslovil pismo, v katerem nas poziva, naj zaposlene seznanimo o društvih za boj proti raku, o programih društev, in tako morebiti animiramo zaposlene, da se tudi sami včlanijo v društvo, ki ima izredno pomembno poslanstvo. V Sloveniji je ustanovljenih kar enajst društev za boj proti raku in njihov osnovni namen je osveščati vse ljudi, da se z načinom življenja in zgodnjim odkrivanjem tej (še vedno hudi) bolezni izognemo, ali jo uspešno pozdravimo. Navsezadnje, nikoli ne moremo vedeti, ali smo zdravi, in če smo, ali bomo to tudi vedno bili. Tako kot za vsakega sovražnika pa velja tudi za sleherno bolezen: bolje kot ga poznaš, lažje ga premagaš. DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU V SLOVENIJI Čemu društva za boj proti raku? V razvitih državah so začela nastajati že v prvih desetletjih tega stoletja, sočasno z občutnim naraščanjem bolezni in umrljivosti in ko je rak že postajal eden največjih zdravstvenih problemov. Cilji društev za boj proti raku so sicer jasni, a zelo zahtevni: • zmanjšati obolevnost in umrljivost, • zmanjšati invalidnost in hkrati • zmanjšati psihološko in socialnoekonomsko družbeno breme rakavih obolenj. Obsežne in zapletene problematike sama zdravstvena služba nikakor ne more sama reševati. Nujno je, da se ji pridružijo šolstvo, socialno varstvo, rdeči križ, zakonodaja in nenazadnje čim širši krog ljudi. Potrebna je namreč široka družbena akcija za osveščanje množic v boju s to boleznijo z ene in za uveljavljanje prostovoljne pomoči posameznikov iz humanih nagibov z druge strani. Vse to so glavni nameni društev za boj proti raku, ki delujejo domala v vseh razvitih državah. Nacionalna društva za boj proti raku se združujejo v Mednarodno zvezo za boj proti raku, ki poleg prostovoljnih združenj včlanjuje tudi nacionalne ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV /.A HOJ PROTI li l KI ' IZKAZNICA DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 ime in priimek v.d. Tajnik:: OTMAR BERGANT Predsednik. Ovc. dr B.STABUC onkološke, zdravstvene in raziskovalne ustanove, skupaj že preko 250 organizacij iz okrog 85 držav. SLOVENIJA 2000 IN RAK Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije je tudi Slovenija sprejela program “Slovenija 2000 in rak,” ki ima en sam velik cilj: do leta 2000 zmanjšati umrljivost za rakom za 15 %, ki pomenijo 2500 smrti zaradi raka! Številka je vredna, da vsak posameznik prispeva svoj delež za dosego tega cilja. Društva za boj proti raku pa bodo tudi vnaprej organizirala zdravst-veno-vzgojna predavanja v okviru društev, po želji pa tudi v posameznih organizacijah dela, na primer v DROGI d.d. KAKO POSTATI ČLAN DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU Zveza društev za boj proti raku v Sloveniji je izdala že kar nekaj publikacij. Med najbolj pomembnimi sta gotovo knjižici Kaj je treba vedeti o raku in Pravilna prehrana v boju proti raku. Ti dve knjižici so prejeli vsi dosedanji člani društev. Seznanjata vas o tem, kje v Sloveniji so ustanovljena društva za boj proti raku, njihov sedež, o predsedniku, telefonski številki itd. Člani društva za boj proti raku v Sloveniji prejmejo ob članski izkaznici tudi novo knjižico z naslovom Kolikor znaš, toliko veljaš - tudi na področju zdravja (15 najpogostejših obolenj), po želji pa tudi knjižici Kaj je treba vedeti o raku in Pravilna prehrana v boju proti raku; dosedanji člani so ju že prejeli. ČLANARINA v letu 1999 je 500,00 SIT, in jo lahko nakažete na žiro račun izbranega društva. V primeru, da bi se želeli vpisati v drušvo, vam lahko pomagam. Postanimo člani društva za boj proti raku in prispevajmo svoj delež k uresničitvi projekta SLOVENIJA 2000 in rak! Dragica MEKIŠ PROSTI PRAV POSEBNO VABILO! Letošnje srečanje zaposlenih v DROGI d.d. Portorož bo prvo soboto v juniju. O tem nas bo NAŠ GLAS še posebej obvestil. V tem, posebnem vabilu, pa vabimo predvsem gospodinjce in gospodinje, da se pripravite na sodelovanje in tekmovanje v pripravi slanih ali sladkih jedi, ki bodo vsebovale vsaj enega od DROGINIH izdelkov (sol in poper ne štejeta!). Svojo udeležbo v tekmovanju priprave jedi boste sporočili na naslov: Dragica MEKIŠ, telefon (066) 771-360. Natančne informacije o času, kraju tekmovanja, pa tudi o sestavi strokovne komisije, pa morebiti še kaj, boste prečitali v majskem NAŠEM GLASU. Do takrat imate zlati čas za razmislek, kaj boste kuhali, pekli... In če ste prebrali do tu, berite še naprej, kajti... prav vsi udeleženci tekmovanja v pripravi slanih in sladkih jedi z vsaj enim Droginim izdelkom, bodo prejeli lepe, kaj lepe, zelo lepe nagrade. Najboljši trije pa bodo prejeli super nagrade! Tako. Malo vas bo stalo, veliko lahko pridobite; a kar je najbolj pomembno - popestrili boste naše srečanje, tudi s pokušanjem kuharskih umetnin! Z njimi bomo pogostili tudi ostale udeležence srečanja. Dragica MEKIŠ ANEKDOTE IZ NAŠIH KOTOV KOMENTAR Ob letošnji 35. obletnici Droge d.d. bomo izdali priložnostno revijo, namenjeno našim zaposlenim in poslovnim partnerjem. Poleg prispevkov, ki bodo spregovorili o razvoju naše družbe skozi tri desetletja in pol, želimo nameniti prostor tudi vaši besedi. Gotovo ste v času službovanja v Drogi slišali ali doživeli kaj zabavnega. Opišite nam vaš doživljaj, napišite na kuverto "Uredništvo Naš glas" in jo oddajte v nabiralnik do 15. maja (lahko jo pošljete tudi po kurirski pošti). Če neradi pišete, nam doživljaj lahko opišete po telefonu: 066/771 360 (PC Začimba in vprašajte za gospo Dragico Mekiš). Uredniški odbor NAŠ GLAS "Ne, ne bomo zahtevali otroških dodatkov! Imamo status hišnih ljubljencev, kar je precej bolj donosno! Sicer pa hišni ljubljenec postaja v naši državi poklic, katerega se oprijema vedno več zaposlenih v politiki in gospodarstvu..." DOGODKI - KONJIČKI ZAČIMBIM VINOGRADNIKI VEDNO BOLJŠI TUdi letos smo v PC ZAČIMBA predstavili kvaliteto vin zadnje trgatve. V naših krajih je obdelovanje vinske trte nekaj povsem domačega, saj je to kultura, ki tu domuje že več kot 2000 let. Tekmovanje, natančneje pokušino vin, sta opravila priznana strokovnjaka iz VINAKOPER gospoda Iztok Klenar in Darko Erhatič. V komisiji pa so bili tudi zaposleni v ZAČIMBI Ivan Hrvatin, Zoran Bastjančič in Marino Špeh. PRIZNANJA ZA NAJOBUŠA VINA; Malvazija: /. mesto SILVO GRIŽON, 2. mesto IVAN PAVLOVIČ, 3. mesto MARINO SPEH, Rcfošk: I. mesto SILVO GRIŽON, 2. mesto ALJOŠA MUŽENIČ, 3. mesto JOSIP KRAIJEVIČ; Ostala bela vina: /. mesto EMIL LOVRIČ, 2. mesto MARINO ŠPEH, 3. mesto BRUNO G El Na zadnji delovni dan v lanskem decembru smo se zbrali zaposleni v PC ZAČIMBA pri svečanem kosilu. Direktorica, gospa Sonja Podlogar, je v kratkem govoru poudarila, da je bilo leto, ki se izteka, za ZAČIMBO in tudi za DROGO uspešno. Takoj po novem letu pa nas čakajo novi izzivi, saj bo dela za kar tri izmene. Gospa Podlogar je vsem voščila zdravja in srečo, najboljšim pridelovalcem vin pa je podelila priznanja in zaželela uspešno in kvalitetno letino 1999. Bruno GEI Pripis uredništva: Gornji prispevek smo prejeli že v januarju, a so ga druge, zelo aktualne teme kar naprej spodrivale iz vrste za objavo; isto usodo so doživeli tudi drugi članki, katerih seveda nismo zavrgli in bodo kmalu ogledali luč dneva. No, ker je pred kratkim cvetela trta, smo prepričani, daje tale prispevek kljub zamudi času primeren in da ga boste z zanimanjem prečitali. Gospa Sonja Podlogarje v krajšem nagovoru voščila zdravja in srečo v novem letu 1999. KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, ena od strategij Strateškega poslovnega načrta zajema tudi iskanje in odpiranje novih programov. Ali je kaj novega na tem področju? Futurist Še najverjetneje bo prvi na vrsti program premeščanja zaposlenih. Draga Kunigunda, v naši državi so nekateri še kar črnogledi kar se tiče vstopa Slovenije v Evropsko skupnost. Kaj pa ti meniš o tem? Kaj, na primer, prerokuješ Droginim tržnim deležem na trgu Evropske skupnosti? Nepoučen Jojmene, saj še tega ne vem, kaj naj prerokujem celi Drogi! Draga Kunigunda, bliža se 1. maj in ob tej priložnosti te sprašujem: ali sploh še kdo pri nas spoštuje delo? Nostalgik Spoštujejo ga vsi, ki živijo na račun tistih, ki delajo. Draga Kunigunda, ali je v novi tovarni v Izoli predviden tudi prostor za kadilce? Niko Tin Napovedano je bilo, da bo selitev sovpadala z racionalizacijo dela oziroma delovnih mest. To pa z drugimi besedami pomeni, da nihče več ne bo imel časa za “čik pavzo”... Draga Kunigunda, sem slišal, da so lastniki nekaterih bifejev v Portorožu in Seči zelo žalostni zaradi Drogine selitve, saj bodo menda ob lep del zaslužka. Kako komentiraš to novico? Vohljač Kako so šele žalostni tisti drogov-ci, ki so bifejem prinašali zaslužek! "A zakaj sem za rešetkami? Ker sem nekega politika vprašal, če se moram naučiti kruljenja za vstop v njegovo stranko." KOTIČEK KAR TAKO "Najbrž bom po končani šoli iskala službo v politiki. Tam se zmeraj najde kakšen dober bik." KOTIČEK KAR TAKO * Ž?310 s 5 c 'S 40 o < h o- 6 ?*s Ž3 W 5 J* «2 Bfž?l 2 2 in IS? vn j - >o 5 < O) a) o ,5,5 c <■ O r-j ^ H O I- »P#- £ us s3 S 4 M - i* j, d o S f> -O <3 < X m ltz~z— < i Z A 5 i 2'V »■ ž I* J> i o o £ Ž « s J A- vL> .S* *£ * d) = *- o o 2 /> t~ r a j i? z >• u/ 1 n M 2 ? ^ , %* J z > */a • S g — aJ Z <0 ° ji Sl 1 20 st o> t- lo\ psi I /> vO >J H O spl ■J >€ *3 ž'j 8 ^ * 2 2 > (K a) «SSf 5*5 O s >R S o < >M *- 2 »:? Ai x Str 3?* S 5* žJLž. c/ z Zvi -/ o £>2 v -o 2 - < REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 3 KARIES. STANOVNIK, TRSAT, OPLAT, Al, NART. JER, DROGA, OA, UDA, NIK, VSEK, OČAK, PANAMA, MIRNA, OMIŠ, OŠPICE, VOL, SKA. GRAN, URA. INGO, ALKALOZA, CA, DRINA, PESMARICA, TER-ACER, APA, SALON, ANKARA. GESLO KRIŽANKE: DROGA - NAŠ GLAS Število prispelih rešenih križank je bilo 83. Tričlansko komisijo so sestavljale: Katja Uljan, Marinka Milavec in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: I. nagrado ■ v vrednosti 5.000 SIT prejme SIMON RAK, Portorož; 2. nagrado ■ v vrednosti 3.000 SIT prejme NADIJA VASIUKOVlC, Izola, 3. nagrado v vrednosti 1.000 SIT pa ROBERTŠTF.FANIČ, Koper. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do petka, 14. nuja 1999, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št.4".