leto 1878.
245
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1878.
71.
Postava od 27. junija 1878,
° davku od repnega cukra, veljavna za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, razen Dalmacije in čolnih izimkov isterskega, Tržaškega in Brodskega.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takd:
Postavki porabninc.
§. 1.
Zdanji postavki porabninc od izdelovanja repnega cukra ostanejo v veljavi, (dostava od 18. maja 1875, Drž. zale. št. 84).
Načini odmerjanja in pobiranja porabnine.
§. 2.
1.	Počenši od 1. dne avgusta meseca 1878 bode se s preklicom ukaza od oktobra 1865 (Drž. zak. št. 105) ta porabnina (davščina od porabe) v tistih
cukrarnicah, ki se v dobivanje soka iz repe poslužujejo hidravličnih'točil (teskov, Preš) ali difuzijnega posodja staknjenega v baterije, odmerjala samö in edino z določanjem poprečnine (pavšala) po tem, koliko so ti sokotočni aparati (priredi) vzmnožni storiti in koliko časa so v delu.
Ako so pri izdelovanji repnega cukra uporabljajo drugi sokotočni priredi (aparati), bode se v cukrarnicah, ki jih rabijo, davku podvržena množina repo ^oilo z neposrednjim odvagovanjem repo poizvedovala, dokler se merila storitvene vzmožnosti po izkušnji za gotovo ne ustanové.
2.	Merila nadnevne storitvene vzmožnosti sokodavnih ali sokotočnih prire-4ov bodo so po dovprašanji zvedenih mož vzetih izmed cukrarjev ukazoma v sporazumu s kraljevskim ogerslcim finančnim ministrom uravnala tak<5, da se
(älovonüch.)	*7
v vkupni avstro-ogerski carinski ali čolni okoliji s porabnino od delanja cukra i" z vvoznino od sirovega in očiščenega cukra dosežejo naslednji čisti donosi, in to:
v delni dobi 1878/9 . .	............................ 6,000.000 gl^-
in v vsaki sledeči delni dobi za.......................... .	500.000 »
več.
Kadar se po takem načinu doseže 10,500.000 gld. čistega donosa ali dohodka, naj se po zakonodavnem potu ukaže, kako bodi nadalje.
Merila nadnevne storitve sokotočnih priredov ne smejo se v dosego večjega čistega donosa povišati, kadar je naprej videti, da se v tekoči cukrodelni dobi doseže toliko čistega donosa, kolikor se ga je namerjalo za prvo prihodnjo dobo.
Ali to ne brani take uredbe teh meril za prihodnjo delno dobo, ki bi v dosego enakomernega zadavkovanja sokotočnih priredov potrebna bila.
Pod cukrodelno dobo ali delno dobo razumeva se čas od 1. avgusta enega leta do peslednjega dne julija prvega sledečega leta. Čisti donos cukrarskega davka se najde ali poizvč s tem, da se vsoti, ki jo iznosi (zneski) v vkupni avstro-ogerski čolni okoliji za dotično delno dobo kot porabnina od izdelovanja repnega cukra pripisani dad<5 — odbivši odpise za kako motenje v cukrarskem delu p °' stavno pristoječe, oziroma povračila, — došteje vvoznina za sirovi in očiščeni cuker, kar se ga je v isti delni dobi podvrglo vvoznemu colu, in od izvoda odšteje vsota davkovnega povračila, kolikoršna pride za cuker, v isti delni dobi s pridržkom tega povračila izvožen.
3.	Ako se v kateri delni dobi s pravilnim cukrarskim davkom ne doseže namenjeni čisti donos, dolžni so podjetniki cukrarnic povprečnino plačujočih kolikor primanjka za to delno dobo, založiti s tem, da njih vsak v državno bla-gajnico nadoplača onoliko odstotkov svoje na to delno dobo odmerjene, po odbitih odpisih, oziroma povračilih za kako motenje cukrarskega dela ugotovljen0 porabninske povprečnine, kolikor primanjek sestavlja odstotkov od vseskupnib povprečnin porabnine za dotično delno razdobje po odbitih odpisih, oziroma p°' vračilih za kako oviro v cukrarskem delu. Nadoplačilo to ne doteka prej neg0 mesec dni po uradnem priznanilu.
Ako se je vendar v delni dobi, ki je bila noposrednje pred ono, za katero Je treba založiti kak primanjkljaj, dobilo več čistega donosa, nego je bilo namer' jeno, tedaj se ta presežek ali previšek vračunja v delovito, eventualno v poln° založbo primanjkljaja.
Vsak podjetnik cukrarnice povprečnino plačujočc naj pred začetkom deln° dobe v ime tega doplačila, ako bi ga utegnilo treba biti, dâ dovoljno zagotovil0 (zavarovanje) do nekega ukazoma določanega odstotnega postavka povprečnine, ki pride na fabriko za 120 dni delne dobe.
Določila glede odmerjanja porabninske povprečnine.
§•3.	•	‘ I
Pri povprečnem odmerjanji porabnine od izdelovanja repnega cukra up0' rahljati je določila v razpisu finančnega ministerstva od 7. septembra 1850 (Dr^‘ zak. št. 344) o pogoditvi in pa sem idoča določila v razpisu finančnega mi"1'
Verstva od 28. novembra 1849 (Drž. zak. št. 27), kolikor niso preklicane s prej °Oienjenim razpisom, vendar z naslednjimi premenami :
1.	Za vsako delno dobo razglašajo se najpozneje do 1. junija pred nje zadkom merila dnevne možne storitve sokodavnih priredov, podpadajočih poprečnim.
2.	Y teku vsakoletnega delnega časa (povprečninske dobe) ne smejo se s°kotočni priredi ni prenarediti, ni drugače rabiti, nego se je napovedalo, niti Se smejo postavljati drugi nenapovedani, ni novi takšni priredi, razen kjer gre
to, da se pokvarjen prired nadomesti z drugim enakšne storitvene vzmožnosti, Jakosti in velikosti, kar se pa mora poprej zglasiti in ogledati.
Vsak prelom te prepovedi kaznuje se z globo od 100 do 2000 goldinarjev.
Vrb tega kaznuje se krivec tudi za težek dobodarstveni prestopek, ako se Je storitvena vzmožnost v dobivanji soka s to premeno povišala.
Za prikrajšan davek vzema se v teh slučajih tist iznos, ki prihaja na prirast (pribitek) storitvene vzmožnosti za ta čas, dokler je prirast ta trajala, a najmanj za 24 ur. Ako tega časa ni moči zanesljivo poizvedeti, naj se poizvedbi prikrajšanega davka v podlogo jemlje tist del cukrodelne dobe, kateri je bil o zasledbi ze potekel.
Prirast storitvene vzmožnosti privzema se v odmero pogoditvene povprečnine Za ves tist čas delne dobe, kar ga od dne prelomljene prepovedi še ostane, a če 8e ta dan ne dâ zanesljivo določiti, za celo delno dobo.
3.	V napovedi cukrarskega dela smejo se samo nedelje in drugi priznani prazniki izločati od dela in s tem od davka.
Ali o božičnili praznikih sme se izločba raztegniti na razdobje, ketero s temi prazniki vred 14 zaporedoma idočih dni doseza.
Ako se delo o začetku cukrodelne dobe ne počne prvi dan meseca ali o Konci dobe ne sklene poslednji dan meseca, to naj se davkovna povprečnina Za ta dva meseca odmerja z iznosom, kolikor ga pride na tist del obeh mesecev, v katerem se je delalo.
Pod delnim dnevom razumeva se čas od 6. ure zjutraj enega dne do zopet Ure zjutraj prihodnjega dne.
Ako tedaj gre n. pr. za izločbo nedelje od dela v delni napovedi, izimlje se °d dela čas od nedelje 6. ure zjutraj do ponedeljka 6. ure zjutraj.
Poizvedujoč množino repe, od katere je plačati davek po storitvi sokotočnih Priredov, jemljo se drobci (lomi) napovedanega delnega dneva kot cel delni dan v račun.
4.	Ako se delo v teku delne dobe kako utesni, to ne daje pravice, da bi se davku podvržena množina repe umanjšala.
Ako sc pa vsled neodvratnega zadržka mora uporaba sokotočnih priredov 8kozi 24 ali več zaporedoma idočih ur napovedanega delnega časa cel<5 ustaviti, teUaj se povračilo ali odpis tistega davkovnega iznosa, ki prihaja na ustavitev
dela po napovedi — izpustivši drobce ene ure —, dodeljuje pod tem uvetom, da fabrika zadržek dela precej po njegovem nastopu in vnovični začetek dela najmanj 6 ur poprej pismeno naznani finančnemu organu tisto fabriko neposrednje nadzirajočemu v dvojnem izdatku in finančnemu oblastvu prve stopinje v enovitem izdatku, a če je med sedežem tega oblastva in mestom tiste fabrike telegrafska zveza, tudi po telegrafu.
En primerek pismenega naznanila dâ omenjeni finančni organ fabriki nazaj z uradno potrdbo dne in ure, kdaj mu je oznanilo došlo. Čas, v katerem je delo stalo, šteje se za povračilo ali odpis davka od verovno poistinjene dobe, o ka-terej so sokotočni priredi bili popolnem izpraznjeni, do dobe ko se drobljenje repe začne.
Gledé prvič rečene dobe vzema se, da je k večjemu za toliko časa, kolikor ga potrebuje hitro idoe človek, da pride od fabrike do uradnega sedeža omenjenega finančnega organa, nastopila pred dobo, o katerej se je naznanilo zadržka temu organu res podalo.
4
Določila gledé odmerjanja poralminc z neposrednjim odvagovanjem repe.
§• 4.
Gledé takih cukrarnic, v katerih se po §. 2, točka 1, odstavek 2, davku podvržena množina repe poizveduje z neposrednjim odvagovanjem repe, bodo ta odmerni način zadevajoča določila v razpisu finančnega ministerstva od 7. septembra 1850 (Drž. zak. št. 344) in s tem razglasom ne preklicana dotična določila v razpisu finančnega ministerstva od 28. novembra 1849 (Drž. zak. št. 27) veljala, vendar z naslednjimi premenani :
1.	Fabrike podjetnik ima dolžnost, na zahtev finančnega oblastva prve stopinje finančnim organom, katerim je izročen neposrednji nadzor fabrike, v samem fabriškem poslopji, ali v dotičnem, ali vsaj blizu fabrike ležečem poslopji prepustiti stanišče najmanj iz dveh s kuritvijo segrevnih izb ali sob, sestoječe s kuhinj0 in drugimi potrebnimi pritičnimi prostori, kakor drvnica itd., dalje v fabriškem poslopji pripravno prostorijo kot pisarnico z mizo, stoli itd.
Najemščina za stanovanje in pisarnico dogovori se med finančno upravo n> fabrike podjetnikom. Ako bi se dogovor ne naredil, tedaj ustanovi to najemščm0 politično oblastvo prve stopinje.
2.	Pri odvagovanji repe ne sme se manj nego tri meterske cente na enkrat djati na vago.
3.	Ako se repa neoprana dene na vago, ne odpušča se nič od najdene teže-
4.	Ako se v kateri fabriki v teku enega meseca podela manj repe, neg° se je napovedalo, to se odpiše, oziroma povrne toliko, kolikor sc je preveč prip1' salo, ali preveč vplačalo ali z davkovno menico zagrnilo.
5.	Finančnemu oblastvu prve stopinje pristoji pravica, po svojih poslanci*1 vpogledavati v fabriške obrtovnc knjige, naj se pišejo v sami fabriki ali kj° drugej, ter iz njih izpisavati podatke, ki so tičejo nabave in uporabe tvarin iz(l°' lovanja ali polnočnih tvarin, po tem koliko se je cukra izdelalo, in koliko p°' prodalo.
K°k, o katerem doteka porabnina od domačega repnega cukra, in puščanje na počak.
§• 5.
Porabnina od izdelovanja repnega cukra doteka za plačilo v tem trenotji, v katerem se je podala napoved cukrarskega dela.
Tistim podjetnikom cukrarnie, ki dadö primerno zavarovanje po dotičnili propisih, dopušča se, da šest mesecev po roku za dotek ustanovljenem najpozneje Pristojbino plačajo.
v
Ce kdo v tem roku ne plača, ima to posledice postavljene v omenjenih Popisih.
Določila o meničnih akceptih gledč na počak puščenih iznosov porabnine °d cukra ostanejo neizpremenjena.
Osebna plačilna in poroštvena dolžnost glede te davščine.
§• 6.
To davščino plačati dolžan je cukrarskega dela podjetnik.
A pristojbino zarad prikrate dohodarstvene pobirano plačati dolžan je dela voditelj, ako ga podjetnik ne vodi sam, pod neposrednjim podjetnikovim poroštvom.
^°>»u se pripisuje ali zamcrja nenapovedan ali od napovedi različen davkovni
postopek.
§■ 7.
Voditelj cukrarskega dela šteje se za storivea gledé nenapovedanega ali od spovedi različnega davkovnega postopka v tem času, ko je on pričujoč bil v kraji
fabrike.
Poroštvo fabriškega podjetnika za globe.
§. 8.
Za globe (kazni v denarjih), ki jih je komu naložiti zarad prestopa določil, tičočih se porabnine od izdelovanja repnega cukra, brezuvetno je odgovoren f;ukrarnice podjetnik, ako se že brez tega kot krivec ne obsodi vanje.
Izimajo se globe zarad pokvarjene uradne zapire.
Izvoz ciikra s pravico povračila davkovnega.
a) Izmera tega povračila.
§• 9.
Počenši od 1. dne avgusta 1878 se pri izvozu kolonialnega ali repnega (-|Jkra čez colno linijo, ako se ga izvaža na enkrat najmanj po 500 kilogramov,
povračuje z nakaznicami, katere dotekajo v Šestih mesecih, računeč od izvoznega dneva, za vsakih 100 kilogramov v ime cola in potrošnine:
a)	za cuker pod 99 3/io do najmanj 92 odstotkov polarizacije po 9 gld. 10 kr.,
b)	za cuker od najmanj 99s/,0 odstotkov polarizacije po 11 gld. 18 kr.
Finančni minister določa tiste colnije (carinske urade), ki smejo na izvozu obravnavati cuker, vpovedan v izvoz s pravico povračila carine (vvoznine) in potrošnine.
b) Kazenska sankcija.
§• io.
Kazen zarad težkega dohodarstvenega prestopka je izreči:
1.	Ako se v izvozni vpovedi, vpoloženi sč zahtevom davkovnega povračilu množina cukra postavi za več nego 5 odstotkov čez uradno najdenje, ali
2.	če se v takšni izvozni vpovedi zahteva davka povračilo za višji nego tist razred, v katerega za izvoz namenjeni cuber v resnici spada, ali
3.	če cuker, za katerega se zahteva povračilo, ni takšen, za kakoršneg» se dodeljuje davkovno povračilo, ali če se namesto cukra najde kaka druga stvar.
V kazen naj se odmerja po Štirikrat do osemkrat toliko, kolikor se kot p°' vračilo davka v slučaji 1 za razloček v množini cukra, v slučaji 2 preveč iu v slučaji 3 sploh zahteva.
Vrh tega zapade neprav vpovedani cuker, kadar je z namero, državni zaklati prikrajšati, cuker spravljen med tak cuker, za katerega se dodeljuje povračilo uh večje povračilo, oziroma odpis cola in pristojbine.
Ako je izhod uradnega poizvedovanja cukrovine nižji od 92 odstotkov, oziroma 995/io odstotkov polarizacije, in razloček presega 5/io odstotka, tedaj se vsled tega povračilo cola ali potrošnine, oziroma višja izmera njegova odreče; a če razloček presega 1 odstotek, nastopi poleg te odreke še tudi kazenski p°' stopek.
Zlajševanje kazni.
§. 11.
Globe, ki se nalagajo zarad prestopa zaukazil, tičočih se porabnine od izhe' lovanja repnega cukra ali pa po zgornjem §. 10, ne smejo se nikdar pod p°' stavno določeno najnižjo izmero olajšati ali ublažiti, tudi tedaj ne, če se zvršitev zakonitega kazenskega postopka popusti.
Zvršitveni pristavek.
§• 12.
Zvršitev pričujoče postavo naročena je finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Franc Jožef' s. r.
Auersperg s. r.
■■relis s. r.
rs.
Postava od 27. junija 1878,
° davku od žganja za kraljevine in dežele v državnem zborn zastopane, razen Dalmacije in čolnih izimkov isterskega, Tržaškega in Brodskega.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Prvo poglavje.
Osnovna določila.
Predmet in izmera davka.
§• 1-
Žgana opojna (žestinska) tekočina je pri delanji podvržena potrošnini, in to po enajst krajcarjev za vsak hektoliter in vsak stopenj alkohola po propisanem Modelnem alkoholometru (hektolitrov stopenj, liter alkohola).
Isti davek je tudi pri tistem izdelovanji tvarine ocetne in octa (jesiha), ki iz druge in ne žgane opojne tekočine, n. pr. iz dovrele zdrozgalice z destilacijo, opravljati po množini alkohola, ki bi jo dala ta tekočina, ako bi se namenja za dobivanje alkohola.
Davka prosto delanje žganja.
§. 2.
propisi dopuščena prostost od davka za pridelovanje žganja iz svojo domačo potrebo ostane veljavna znotraj ustanovljenih ®)eJ in uvetov ali pogojev. Ali finančnemu ministerstvu daje se oblast, v polaj-davkovno-uradnega nadzora prostega žganjarjenja preklicati izimno dane „dovolitve, kolikor je moči utrpeti brez njih, kakor tudi s pravšnim ozirom na de-^lno navado davka prostega pridelovanja žganja določiti, mora li se doba za to oelo v enem letu namenjena nepretrgoma porabiti, ali pa če se ona sme razdeliti dva ali na več delov.
Povračanje davka.
a)	Pri izvozu žgane opojne tekočine.
§. 3.
Od žgane opojne tekočine (žestinskc žganice), katera se pod pridržkom po-Vra<dla potrošnine čez colno linijo izvaža v sodih in najmanj za 50 litrov na j^krat, povračuje se za vsak hektoliter in vsak s propisanim stodelnim alko-°*ometrom poizvedeni stopenj alkoholovine (hektolitrov stopenj alkohola) po-()siiina od enajst krajcarjev z nakaznicami, ki dotekajo za plačilo v šestih e8ecih po tistem dnevi, o katerem ta tekočina izstopi prek čolne linije.
Ž dozdanjimi domačih tvarin za

Pri izvozu likerja čez eolno linijo, če poslatev obsega najmanj 25 litrov v sodčekih ali 100 steklenic, držečih po četrt ali pol litra ali po cel liter, povra-čuje se davek z enakšnimi nakaznicami, in to s 93 kr. za 100 četrti litra, s 1 g^' 86 kr. za 100 polu-litrov in s 3 gld. 72 kr. za 100 litrov.
Za množine pod 25 litrov ali pod 100 steklenic ne daje se povračilo.
b)	Pri uporabi žganja za delo nekih izdelkov.
§. 4.
Finančni upravi daje se oblast, pod priležnimi uveti in opreznostmi dodelit1 davkovno povračilo tudi za tako žganje, katero se rabi za neke izdelke ali pr0-izvode, ki ne služijo človeku v použitek, n. pr. za svinčeni cuker.
Kdo razloča o dolžnosti, pristojbino plačati, in o izmeri pristojbine.
§• 5.
Ni o vprašanji, je li v §. 1 omenjeno potrošnino plačati ali ne, ni o izme1'1 te pristojbine nima mesta postopek pred rednimi sodišči.
Potrjevanje neopravljenih pristojbin.
§.6.
Neopravljene pristojbine naj se iztirjujejo tako, kakor je pisano za iztirje-vanje na dolg ostalih javnih davkov.
Pripomaganje pri izvodu davka.
§• 7.
Dolžnost vsakega županstva je, finančnim organom na zaproŠnjo brez odloga pri pomagovati v uradnih dejanjih, ki jih vršč v zvršitev davka v §• 1 imenovanega.
Zastarevanje.
§. 8.
S posebno postavo so uravnujejo določila o tem, kdaj ta davek zastareva.
Zavezanost ali poroštvo za izpolnjevanje propisov.
§.9.
Kjer se zastanek izgubi za to, ker sc je izpolnitev veljajočih propisov zanemarila, zavezan jo državnemu zakladu krivec za to izgubo.
Drugo poglavje.
Občna nkazila za zavarovanje in pobiranje davka.
Opis pridelovališča in pregled delnih priprav in hranilnih posod.
§• io.
Kdor je namenjen žgano opojno tekočino narejati ali z destilacijo pretvarjati, ali pa ocet ali tvarino ocetno delati iz druge in ne žgane opojne tekočine, tega dolžnost je, vpoložiti v prepisanem roku opis pridelovališča in pregled delnih priprav, oziroma delno naznanilo (§§. 31, 54, 62 in 75).
Naznanilo poseda aparatov za destilacijo.
§• H.
Ako kdo takih, ki se ne bavijo z nobenim v §. 10 naštetih obrtov, ima kak prired ali aparat za destilacijo pa ne spada k tistim, ki take aparate delajo ali Prodajejo, dolžan je v 48 urah po dobavi v to postavljenemu finančnemu organu v tistem kraji ali blizu njega pismeno v dvojnem izdatku naznaniti, da takšen aparat ima.
En primerek tega naznanila vrne se naznanilcu v zaščito in izkaz s potrdbo, da je naznanilo podal. Od omenjenega naznanjanja so po imenu oproščeni lekarji (apotokarji) gledé tistih žgalnih priprav, ki ne držč čez liter ali ki so narejene iz druge tvarine in ne iz kovine.
Splošne dolžnosti podjetnikov (§. 10) z ozirom na obrtovanje.
§• 12.
Podjetnikova dolžnost je, na pridclovališči od zunaj z znatnim napisom pokazati, kakšen obrt se til vrši.
On je dalje odgovoren za to, da se uradno oznamenilo na delnih pripravah m orodjih vzdrži ali ohrani ter ima zlasti dolžnost, ako bi se to oznamenilo po drugih ljudčli ali po slučaji pokvarilo ali celo pokončalo, v 24 urah po tem, ko zvé, naznaniti najbližjemu finančnemu organu, da se obnovi.
Nezavisno od dolžnosti, omenjene v §§. 31, 62 in 75, da je treba naznaniti voditelja in nadzornô osebje, mora podjetnik postaviti osebo, ki bode v obrtovnih prostorijah, kadar bi njega ne bilo, da bi v njegovem imenu dajala potrebna pojasnila finančnim organom, pridelovališče nadgledujočim.
Vzema se, da ima dela voditelj, ali če tega ni vpričo, ta, kateri nadzira obrtno pomagače in delavce, oblast od podjetnika, omenjena pojasnila v njego-vom imenu dajati.
Ako podjetnik v to postavi koga drugega, mora ga pismeno naznaniti naj-Idižjemu finančnemu organu, kateri tisto podjetje nadgleduje. Z uradno potrdbo opravljeni primerek ali izdatek opisa pridelovališča, pregleda delnih priprav in
(SloTenioch.)	48
orodij, po tem napovedi davkovnega postopka, dalje naznanil o motenem delu in drugih potrebnih naznanil treba je z davkovno boleto vred in žganjarskim vpisnikom ali kazalom vred hraniti na pridelovališči v posodi za to določeni, katera je finančnim organom vsak čas pristopna.
Ako se podjetje po vsem opusti, mora podjetnik ravno omenjenemu finančnemu organu to pismeno naznaniti, in stoprv z uradno potrdbo, ki jo dobode o tem, odvezan bode odgovornosti za vzdržavanje uradnih oznamenil na pr°' storijah, delnih pripravah in na orodji.
Povečavanje prostornine, vrvežnih posod, hranjenje tvarin in pomij, gošče ali žlempe, vglabljanje posod v zemljo, premikanje delnih priprav, hranjenje drugih k žganjarstvu ne spadajočih
priprav in posod v pridelovališči.
§• 13.
Prepovedano je:
1.	Pretekanje drozgalice (drozge, Žonte) z neko napravo na posodi braniti, ali pretekajočo drozgalico prestrezati v posode, ki niso bile napovedane v porabo za vrvež ali vrenje, ali sploh prostornino (notranje držanje) napovedanih drozgaličnih posod poveča vati čez napoved;
2.	hraniti v pridelovališči druge za delanje žganja uporabne a za davkovm postopek ne napovedane tvarine, ali hraniti take tvarine tudi zunaj pridoloval-nice, če so v stanji drozge;
3.	hraniti pomije v žganjarnici;
4.	katero si bodi posodo, razen drozgaličnjaka, brez posebnega dovoljenja vglabljati v zemljo ;
5.	delne priprave in posode razen posod za matični kvas, posod za vrenje droži in sladodrožnih posod oddaljevati z mesta, ki jim je v pridelovalnici odka-zano; razen ko bi se to samo za malo časa zgodilo, da se očistijo;
6.	v prostorih pridelovališča hraniti priprave in posode, ki ne spadajo k žganjarskemu podjetju.
Poraba posod ali delnih priprav za kak drug namen.
§• 14.
Zunaj slučaja, ko bi so podjetje do dobrega opustilo, no smejo se drozgahčne posode in žganjarske priprave, če tudi niso pod uradno zapiro, ni iz prideloval-nice odpravljati, niti uporabljati za kaj drugega, za kar niso bile napovedano, prodno se ta namera najbližjemu žganjarnico nadzirajočemu finančnemu organu naznani in uradna potrdba opravljenega naznanila zadobi.
V manjših žganjarnicah z žgalno pripravo, kakoršna se omenja v §. 21» št. II, v katerih se je poraba žgalne priprave uradoma onemogočila po zapečatbi kotlove čelado (klobuka) in hladilno pripravo, sme so kotel tudi brez naznanilu rabiti za kaj drugega, samo ne za kuhanje žganja.
Pojem pridelovališča.
§• 15.
Pridelovališče vsakega v §. 10 imenovanega podjetja deva se pod davkovno-Uradni nadzor.
K pridelovaliŠču ali pridelovalnici štejejo se:
1.	prostori, v katerih se vrši obrt;
2.	prostori, v katerih se hranijo tvarine k temu obrtu idoče ali pa njegovi izdelki ali proizvodi ;
3.	vsi tisti prostori, ki so v neposrednji zvezi s katerim pod 1 ali 2 naštetih
prostorov.	^
Uradna zapira, odgovornost za-njo, da se ne pokaži.
§. 16.
Dokler delo stoji, onemogoči se poraba delnih priprav z uradno zapečatbo a'i po kakem dragem primernem načinu (z uradno zapiro).
V času dela odgovoren je za vzdržbo nepokvarjene uradne zapire dela voditelj, zunaj tega časa pa podjetnik sam, ako se ne dokaže slučajen prigodek, katerega on (dela voditelj, oziroma podjetnik) ni kriv, ali pa krivnja kakega člo-veka, za katero on ne more.
Katerih sredstev se je poprijemati, da se raba delnih priprav onemogoči, to 8°dijo finančni organi po tem, kakoršne so te priprave.
Ako se finančnim organom vzvidi neogibno potrebno, lahko tudi ta čas, ko 8e obrt vrši, porabo posamnih priprav in posod, ki se nimajo rabiti, onemogočijo z uradno zapiro.
Snemanje nradne zapire.
§. 17.
Ako bi do tiste dobe, o katerej se napovedana poraba priprave (posode) pod uradno zapiro stoječe začeti sme, ne prišel noben finančni organ snemat je, ima Podjetnik pravico, sam uradno zapiro sneti.
Pojem davkovnega postopka. Odgovornost tistega, kateri ta postopek vodi ali ravna.
§• 18.
Tista dola obrtnega postopka, katerih napoved ali zglasitev je ukazana v odmero ali zavarovanje potrošnine (§§. 42, 56 in 66), imenujejo se davkovni postopek.
O podani zglasitvi izroči se podjetniku po nje pretresu iz posebnih uradnih rogistrov na tiskanem papirji boleta, ter se na njej potrdi opravljeno plačilo 'iavka, kolikor ga je prišlo, ali če se davek na počak pušča, pripisilo davka. Stoprv tedaj, ko je fa boleta v pridelovališči in v rokah podjetnika ali tistega
človeka, kateri na mesto njega odgovor daje, sme se davkovni postopek o napovedanem času začeti ter smejo v to naznačene delne priprave in posode upo-rabljati.
Davkovni postopek mora se potanko zvršiti, kakor je bil napovedan ter je v boleti o tem izdani propisan.
Vsak samohoten odstop ima za posledico, da se dotična kaznena določil0, uporabijo.
Po imenu se prepoveduje tudi, jemati za davkovni postopek take posode in priprave, ki nimajo dobodarstveno prepisanega oznamenila.
Tist, kateri ravnâ davkovni postopek, čisla se za storivea nenapovedanega ali od napovedi in bolete različnega davkovnega postopka, ki se je vršil, dokleI' je on bil v kraji obrtovalisča.
Uradno pregledovanje.
§• 19.
Finančnim organom, postavljenim v zvršitev določil pričujoče postave, naj se brezuporno dopušča, stopiti v pridelovaliŠče (§. 15), in oslati v njem, kolikor je potreba za njih uradna djanja, po dnevi in v teku napovedanega dela tudi p° noči, in ako zahtevajo, naj jim v njihovih uradnih djanjih — kolikor je treba pripomagujejo podjetnik sam osebno ali pa njegovi služabniki.
Tudi zunaj omenjenih slučajev naj se tem organom, če pridejo s kako oblastveno osebo ali z udom županstva, brezuporno dopušča vstop v pridelovaliŠče in oprava njihovih uradnih del.
Dolžnost k preiskovanju privzete osebe od oblastva ali privzetega uda od županstva je, brez prestanka prisostvovati uradnim djanjem finančnega organa, o kaki spotiki narejeni popis dogodka ali najdenja, zapisnike o zaslišavanji j11 vse k preiskovanju spadajoče pripomočke in listine z onim vred podpisavati m sploh vso postavno pripomoč dajati.
Pri kakem dohodarstvenem preiskovanji je podjetnik, oziroma njegov namestnik v dolžnosti, nemudno pokazati bolete, registre ali vpisnike in druge kake listine, katere hraniti je ukazano, ter ako bi trebalo, izročiti jih finančnemu organu, kateri potrdi, da jih je prejel.
Tretje poglavje.
Potrošnina ud pridelovanja žgane opojne pij are.
Prvi odlocek.
Naznanilu načinov zadavkovanja in razvrstitev žganjarnic |>o njih.
Načini zadavkovanja.
§. 20.
Potrošnina od žgane opojno ali žestinske pijačo pobira se — po različnost tvarine za izdelovanje jomane, žgalne priprave in velikosti drozgaličnogii prostora :
I.	s povprečnino, in sicer:
a) po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora, po storitveni vzmožnosti žgalne priprave;
II.	na podlogi prostovoljnega dogovora s podjetnikom (pogoditve) po ver-Jetni množini alkohola, ki se ga naredi ;
III.	na podlogi naznameb prigledno-merilnega prireda po množini in stopnjevitosti pridelka.
Razdelitev žganjarnic.
§. 21.
Za tega delj (§. 20) razdeljujejo se žganjarnice:
I.	na žganjarnice, katere podelujejo močnate tvarine (krompir, žita, sočivje, škrob), repo ali melaso in tej enake ostanke od cukrarstva, namreč sirup in druge tekočine, imajoče več cukra v sebi, ter ali
a)	v drozgaličnih posodah imevajo davkovno skupno prostornino (§. 26) 17 hektolitrov prestopajoča, naj bode kolikor koli in kakoršnih koli žgalnib priprav, ali pa,
b)	da si ta prostornina, ne presega 17 hektolitrov, rabijo eno parno žgalno pripravo ali po več žgalnih priprav z neposrednjim kurilom ali sicer samo eno pripravo te poslednjič omenjene vrste, vendar takšno, ki ima več sestavin ali druge sestavine, nego so v II navedene, ali katere kotel ima čez dva hektolitra prostornine;
II.	na žganjarnice, katere podelujejo močnate tvarine, repo ali melaso ali tej enake tvarine ter pri davkovni skupni prostornini drozgaličnih posod (§. 26) 110 presegajoči 17 hektolitrov rabijo eno edino žgalno pripravo z neposrednjo kuritvijo, katera ne sestoji iz drugega nego samo in edino iz enega kotla, metila, Wlovega klobuka, hladilnih steklenic, rokavca ali premih hladilnih cevi in 'z zvezne cevi med kotlovim klobukom in hladilno pripravo in ki ji kotel nima čez dva hektolitra prostornine;
lil. na žganjarnice, podelujoče druge tvarine, ki v I niso imenovane, kakor 0vočje ali sadje, tropine, jagode, korenike, vinsko grampo, medico itd.
Povprečnina po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora.
§. 22.
Povprečnina po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora prilega sc zganj arnica m v §. 21 pod I a) (in />) imenovanim.
Povprečnina po storitveni vzmožnosti žgalne priprave.
§. 23.
Povprečnini po storitveni vzmožnosti žgalne priprave podpadajo žganjar-Hico v §. 21 pod II in III omenjene.
Pogoditev.
§. 24.
V §. 20 pod II v misel vzeta pogoditev sme biti:
1.	Pri žganjarnicah, v katerih se rabi samo ena žgalna priprava in sicer katera taka, kakor se v §. 21, število II omenja, kadar so podjetniki zemljišm p°' sestniki sami in v žganje pedelujejo samo svoje domače sadje (ovočje), ali vinske tropine in droži od svoje trgatve ali jagode ali korenine ali druge samorasle plodove.
2.	Brez ozira na to, kakšna je žgalna priprava, pri žganjarnicah pivarskih, ako pivarji (olarji) v žganje podelujejo samo ostanke od svojega pivarskega dela razen pokvarjenega piva.
Davek od pridelka.
§• 25.
Po množini in stopnjevitosti pridelka ali proizvoda na temelji tega, kar pr1' gledno-merilni prired (kontrolni aparat) kaže ali naznanja, smejo davek oprav' ljati vsi tisti žganjarji, ki izpolnijo uvete navedene v §. 61 pričujočega zakona>
Drugi otllocek.
Povprečnina po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora.
Povprečninsko merilo.
§. 26.
Pri žganjarnicah, v §. 21 pod I a) (in h) omenjenih vzema se za meril0 vsakdanje storitvene vzmožnosti:
1.	Brezuvetno vseskupna prostornina
a)	vrvežnikov (bednjev za vrvež ali vrenje),
b)	predvrvežnikov (bednjev droži razdeljujočih),
c)	posod za vrenje droži,
d)	posod matičnega kvasu,
e)	hladilnic matičnega kvasu in
f)	drozgaličnjakov in montejusov za drozgo, ki jej je primešano kvasilo, ka tera vre, ali katera je že odvrela,
g J kakor tudi sploh vseh posod, namenjenih za sprejem drozge, katera vre kateri je vsaj že kako kvasilo primešano, ali služečih za sprejemanje odvretc drozge — razen žgalne priprave.
2.	Uvetno in to celoma ali deloma prostornina posod imenovanih v §• ^ po ondukajšnjih določilih.
3.	Za vsak hektoliter prostornine, ki se pokaže po 1 in 2, jemlje sc dobivanj1 alkohola v hektolitrovih stopnjih in to: po 4 hektolitrove stopnje pri podel0 vanji repe, po 5 hektolitrovih stopnjev pri podelovanji mokovitih tvarin m P 6 hektolitrovih stopnjev pri podelovanji melase in tvarin njej enakih.
Popuščaj za kmetijske žganjarnice.
§• 27.
. Od množine dobivanega alkohola, kakor je ustanovljena v §. 26, bode se s kmetijskim gospodarstvom v zvezi stoječim žganjarnicam, pri katerih ^sakdanji davku podležeči drozgalični prostor ne presega 45 hektolitrov, za tisto 1 eto, ki pada v osemmesečno dobo, začeto meseca septembra, oktobra ali no-Vembra, dovoljeval neki popustek, če za-nj prosijo in verovno izkažejo : a) da je žganjarnica celokupen del kmetijskega gospodarstva, in ^) da je razmer med prostornino posod, podvrženo vsakdanjemu davku, in med
površjem h kmetiji spadajočim njiv, travnikov in pašnikov takov, da na
hektoliter te prostornine prihaja najmanj po 5 hektarov zemljišnega površja.
Ta popuščaj iznaša za žganjarnice, katerih vsakdanjemu davku podvrženi vrozgalični prostor ne preseguje 35 hektolitrov, 20 odstotkov, in žganjarnice s tako prostornino od 35 do vštevno 45 hektolitrov 10 odstotkov.
Uvetno davkovne posode.
§. 28.
Posode, katerih prostornino je uvetoma in to povsem ali po nekem delu prijemati v vsakdanjo storitveno vzmožnost, so naslednje:
1.	Posode, ki služijo za kuhanje drozgalične tvarine (drozgovarnice, priku-atiuki, korunovari), če imajo kako hladilo, zračno sisalko itd. ali če so z rokav-
°em zvezane po cevih.
2.	Razmakalne (maceracijske) posode v žganjarnicah žito in turščico pode-lu,)očih, če po žlebih ali cevéh stojé v neposrednji zvezi z vrvežnimi posodami
ti z žgalno pripravo, ali če imevajo parni dovod.
3.	Bednji zasladilniki, raztopilniki za melaso ali njej enake tvarine in raz-^akalnice za repo, kadar vseskupna prostornina takšnih posod v suhodrožnih ^njarnicah 80 odstotkov, v drugih žganjarnicah, ki podelavajo močnate tva-j*Ue> ne dobivajoč suhih ali prešanili droži, ali melaso ali tej enakšne tvarine,
" odstotkov in v žganjarnicah repo podelujočih 100 odstotkov skupne prostorje bezuvetno davkovnih posod (§. 26, št. 1) prestopa.
4.	Hladilnice in hladilni čebri, če so postavljeni v prostoru od vseh strani * frdnimi stenami in okni odločenem, da zrak nima pristopa do njega, ali če so ez 66 centimetrov globoki.
5.	Priredi za hladitev drozge, ako drozga teče po cevih čez 19 centimetrov premeru imajočih ali če sc drozga ohlaja mehanično v valjih ne do dobrega
oprtih.
6.	Drozgovodnc cevi, ako jim premer presega 19 centimetrov, in drozgovi žlebovi, če jim poprečni prerez 250 kvadratnih centimetrov prestopa.
7.	Posode sladodrožnice (posode za vmesitev droži), če jim skupna prostor-llla v žganjarnicah suho droži delajočih 30 odstotkov, v drugih žganjarnicah ^ odstotkov skupne prostornine brezuvetno davkovnih posod (§. 26, št. 1)
Prestopa.
8.	Posode za odtok vode in drožno-vodnjaki, če po cevéh ali žlebih v zvezi stojé s posodami za vrvež služečimi ali z žgalno pripravo ali z obema.
9.	Posode zadrožno peno, če posamič čez 50 litrov držč ali če jim skupni prostornina presega 1 odstotek skupne prostornine brezuvetno davkovnih poso (§. 26, št. 1).
10.	Žgalne priprave, ki se rabijo za žganje drozge (kotli in predgrevaČi), če jim skupna prostornina prestopa 110 odstotkov skupne prostornine brezuvetno davkovnega posodja (§. 26, št. I).
11.	Predgrevač tudi tedaj, kadar mu prostornina (ne vštevši prostora posode za prvožganico, če je v njem, za grevni rokavec itd.) pri navadnih žgalnih p1’1' pravah prestopa 3/* prostora najmanjšega kotla in pri nepretrgoma dolajorih žgalnih pripravah 20 odstotkov skupne prostornine brezuvetno davkovnega p°' sodja (§. 26, št. 1).
Med posodami in delnimi pripravami, navedenimi pod 3 do vštevno 11, P11 katerih uveti za njih davkovnost povedani po vsem ali deloma obstojč, jemljo se v vsakdanjo storitveno vzmožnost bednji zasladilniki, raztopilniki in razmakni' nice za repo (št. 3), sladodrožnice (št. 7), in pa žgalne priprave (št. 10) s tistim1 presežki prostornine, ki se podadö čez odstotne davka proste postavke zgoraj določene, a hladilnice (št. 4), priredi za ohlajanje drozge (št. 5), drozgovodne cevi in žlebovi (št. 6), posede za odtok vode od droži in drožno-vodnjaki (št. 8), p°' sode za drožno peno (št. 9), predgrevači za drozgo (št. 11) jemljo se s polno svojo prostornino.
Posode za kuhanje drozgalične tvarine (št. 1), in razmakalnice v žganjarn1' eah žito in koruzo podelavajočih štejejo se kot zasladilniki, če pri njih veljaj0 uveti pod št. 1, oziroma št. 2 navedeni.
Ako se prostornina predgrevača privzame v dnevno storitveno vzmožnost, ne jemlje se ista v račun, kadar se poizveduje kak presežek skupne prostornin0 žgalne priprave (št. 10).
Posode davka proste.
§. 29.
Pri poizvedanji storitvene vzmožnosti ne gleda se:
1.	Na parne kotle, parodovodnc cevi, parne mašine in vse priprave, ki nis° za sprejemanje kake tekočine.
2.	Na posode, namenjene za vodo in plinovo vodo (žepleno-kislo vodo) 111 vodovodne cevi.
3.	Na namakalnice za žito v celem zrnu.
4.	Na bednjo korunopralnike.
5.	Na shrambe (jame) za melaso in tvarino tej enakšno.
6.	Na posode za pripravljanje sladovnoga mleka z mrzlo ali mlačno (moi’n°) vodo (sladotlačnice).
7.	Prihladilnice, v katerih so ohlajajo tvarine za delanje žganja, prodno s° prenesč v bednje zasladilnike.
8.	Hladilni bednji, določeni, da se vanjo postavljajo posodo matičn°£a kvasu.
9.	Hladila zvezana z žgalnimi pripravami, deflegmatorji in rektifikatorji zgalne priprave.
10.	Posode, v katerih se hrani spirit (flegma).
11.	Cevi, žlebovi in posode za odvod in hrambo pomij.
Postavljanje novih, v postavi ne navedenih posod ali delnih priprav.
§• 30.
^1 §§. 26 in 28 imenovane posode in delne priprave treba je tako v pregledu delnih priprav, kakor tudi v zapisniku najdenja (§. 31) navajati vsegdar Po imenu zakonito ustanovljenem. Ako se namerjava uporabljati druge posode ali priprave, to naj se, če je nameva bila Še pred začetkom letne pridelne dobe, v Pregledu delnih priprav, v teku delne dobe pa štiri tedne pred namenjeno upo-rabo posebej napovedd ter se v prostore žganjarnične dotlej ne smejo prinašati, dokler ne dojde razloka finančnega ministerstva o tem, bodo li se štele med orezuvetno ali uvetno davkovne ali davka proste.
Ako se takšna posoda ali priprava spozna za davka prosto ali izreče za davkovno, vendar samo pod uvetom, in če njena uporaba žganjarniei ne izpre-Qunja dnevne storitvene v zmožnosti, sme se precej po razloki rabiti začeti.
Razen tega slučaja sme se uporaba posode ali priprave začeti samo tedaj, če 8e izpolnijo ukazila, veljajoča za premene v obsegu dela (§. 34).
Opis pridelovališča, pregled posod in delnih priprav, zapis najdenja, premena v uredbi žganjar-nice, v stanu nadzornega osebja in v osebi voditeljevi.
§. 31.
Podjetnikova dolžnost je, zadnji čas štiri tedne pred začetkom dela, padajo-dega v letno žganjarsko dobo od 1. septembra do konca avgusta, finančnemu pkrajnemu ravnateljstvu (finančnemu ravnateljstvu, finančnemu nadzorniku) sta-Jališče in popisno številko žganjarnice naznaniti in potanek opis k delu spadajočih prostorij, kakor tudi pregled vseh v pridelovališči bivajočih, za žganjarsko jobo pripravnih priredov in posod, sosebno bednjev, hladilnikov, kotlov, (,ihal itd. s potanko naznambo njihove prostornine, v dvojnem izdatku podati, ei‘ v opisu ali pregledu tudi izmed služabnikov imenovati tiste osebe, ki so nadzorniki drugim, kakor tudi tisto osebo, katera ves čas ali kadar podjetnika vpričo nb žganjarsko tlelo vodi in ki naj to svoje postavljenje s podpisom svojega imena
potrdi.
Ni v opisu, niti v pregledu ne sme biti izpremenjenih, prečrtanih ali izstru-Sanih mest, ker mora sicer finančno oblastvo take spise zavrniti.
En prirperek opisa in pregleda, opravljen z uradnim potrdilom vpologe, 'il «e nazaj podjetniku žganjarnice ali pooblaščencu njegovemu, da mu služi v izkaz.
(Slovoulsch.)
49
Finančno oblastvo napravi na temelji tega opisa in pregledka uradno preiskovanje in oznamenitev omenjenih prostorij, priprav in orodij, in pa poizvedbo prostornine posod in shramb.
O izhodu teh uradnih djanj naredi se zapisnik (zapisnik ali protokol najdenja), katerega naj tudi žganjarnice podjetnik ali njegov .pooblaščeni namestnik podpiše.
Omenjeni opis in pregled naj veljd tudi za naslednje delne dobe, ako se ne namerjava nikaka premena.
A prostornina posod in shramb naj se vsekakor tedaj poizvé, če se v poslednjih treh dobah žganjarskega delanja ni zgodilo ali če podjetnik izrekoma tak<5 zahteva.
Kadar se pa namerjava kaka predrugačba žgalne priprave, treba jo je zarad potrebnih uradnih djanj zadnji čas 14 dni preji začetkom vsakoletne delne dobe, a če se ima vvesti v teku delne dobe (§. 34), 14 dni predno se ima to zgoditi, naznaniti finančnemu okrajnemu ravnateljstvu (finančnemu ravnateljstvu, finančnemu nadzorniku ali inšpektorju).
Kako premeno v stanu žganjarničnega nadzornega osebja, sosebno v osebi žganjarničnega voditelja mora podjetnik precej pismeno naznaniti.
Naznanilo, ki se tiče novega voditelja, naj s podjetnikom vred tudi ta voditelj podpiše
Naznamba in poizvedba prostornine različnega posodja.
§. 32.
Posode in priprave v 26 in 28 imenovane naj žganjarnice podjetnik v pregledu žganjarničnih priprav postavlja s tisto prostornino, kolikor je vsaka res ima po hektolitrih in litrih.
Tudi v zapisniku najdenja vpostavljajo se te posode in delne priprave s tisto prostornino, ki seje pokazala pri uradnem merjenji z vlivanjem vode.
Nasproti je prostornino v§. 29 imenovanih (davka prostih) posod tak<5 v omenjenem pregledu, kakor tudi v uajdenjskem zapisniku vselej tako postavljati, da se drobci hektolitra, ki ne presezajo pol hektolitra, računijo za pol hektolitra a večji za cel hektoliter.
Kadar se v končni vsoti vsak dan davkovne prostornine posod in delnih priprav podd drobec hektolitra, naj se računi za cel hektoliter.
Poizvedovanje storitvene vzmožnosti.
§. 33.
Vzmožnost storitve poizvé se na podlogi uradnega najdenja ($. 31), ter se poizvedek žganjarničnemu podjetniku v obliki uradnega rešenja na znanje dd.
Ako bi se uradna oznamenitev in izmeritev posod in drugih priprav ne bil® že opravila do časa, o katerem se namerjava delo začeti, izmeri se storitvena vzmožnost, — če podjetnik tako zahteva, — po njegovih naznambah ($. 31) tet' mu se o tem izroči rešenje, s pridržkom poznejše poprave, in pod podjetnikovo odgovornostjo (§. 86, št. 3 in §. 88).
Povprečninska doba.
§• 34.
Storitvena vzmožnost se poizveda za ves čas žganjarskega dela (vso delno dobo), kolikor ga pada na vsakoletno dobo od 1. septembra do konca avgusta.
V teku tega letnega razdobja bode izmerjeno vzmožnost dnevne storitve raztegniti ali skrčiti dopuščeno pod uvetom, da se to najmanj 14 dni pred začetkom tistega meseca, v katerem se ima premena vvesti, finančnemu okrajnemu ravnateljstvu (finančnemu ravnateljstvu, finančnemu nadzorniku) pismeno na-Znani, in da se o tem izda novo uradno rešilo, kakor je propisano.
Tako tista vzmožnost nadnevne storitve, ki je prvotno izmerjena za letno delno dobo. kakor tudi vsaka nje premena bode podjetnika najmanj tri mesece vezala.
Vendar se dopušča, da se v slučajih, kjer se delo začne meseca septembra ali pa oktobra, prva premena v obsegu žganjarskega dela sme zgoditi, tudi Predno iztekö trije meseci.
Tudi bode takrat, kadar premena izmerjene dnevne storitvene vzmožnosti v veljavo pride o začetku meseca julija ali avgusta, novo izmerjena vzmožnost storitve vezala za meseca julij in avgust, oziroma samd za mesec avgust.
Prepoved premenjanja žgalne priprave zunaj zakonito določenih časov.
§. 35.
Razen slučajev, določenih v §§. 30 in 34, prepoveduje se znotraj letnega delnega razdobja izpreminjati poizvedeno stanje, število in prostornino posod in delnih priprav.
Ta prepoved velja tudi tedaj, kadar se primeri premena v podjetnikovej °8ebi.
Izimki od zgornje prepovedi.
a)	Zamena posod in delnih priprav.
§. 36.
Zamena enako velikih in enak mu namenu služečih posod in priprav dopušča se vendar pod uvetom, da se o tem naznanilo podâ, uradna oznamenitev Il0vih posod in priprav opravi in enakost prostornine in namena uradno poistini (pokonstatuje).
l>) Zamena žgalne priprave.
§• 37.
Zamena žgalne priprave, ako je neogibno potrebna po kakej oviri v delu, dopusta se na poprej dano naznanilo tudi tedaj, kadar bi nova žgalna priprava, pride v porabo, imela drugo skupno prostornino (§. 28, Št. 10) nego po-
P^ejŠnja.
Ako se vendar s tem žganj a rn ici poviša storitvena vzmožnost, ne sme nova %ttlna priprava vzeti se v porabo, dokler podjetnik nima v rokah novega uradnega
rešenja in pa davkovne bolete o tistem iznosu, kolikor ga pride na temelji večje storitvene vzmožnosti na ostanek dotičnega meseca.
A ne dopušča se nasproti, da bi se o takem povodu vzmožnost vsakdanje storitve umanjšala.
Posledice razlik, najdenih pri poznejših uradnih meritvah v prostornini posodja.
§. 38.
Ako se pri kaki poznejši meritvi tistih posod, katere prihajajo v račun prl poizvedanji dnevne storitvene vzmožnosti (§§. 26 in 28), pokaže manjek prostornine proti poslednji izmeritvi ali če se najde kak presežek, ki pri kovinskih posodah in pripravah ne iznašajo čez 17z odstotek, pri lesenih ne čez 3 odstotke prostornine pri poslednjem merjenji poizvedene, tedaj naj se ne napotuje kazenski postopek.
Ako se najde manjek, ne izpreminja se po nikakem že izmerjena vzmožnost-
Nasproti je žganjarnice podjetnik dolžan glede poistinjenega previška v prostornini za delo po poslednji meritvi napovedano doplačati davek, kar bi ga prišlo, in za ostanek delnega časa, za katerega na gotovo postavljena vzmožnost storitve še veljâ, opraviti davkovno pristojbino, kolikor bi poskočila.
Presežki, ki presezajo 1'/2 odstotek, oziroma 3 odstotke, kaznujejo se p°
§. 86, št. 14 in 15.
Davkovno žganjarsko delo.
§. 39.
Davkovno žganjarsko delo začenja se ondi. kjer se močnate tvarine podel*' vajo, s prenosom teh tvarin v bedenj zasladnik; pri podelovanji melase in tej enakih tvarin s prenosom teh tvarin v bedenj raztopilnik in pri podelovanji repe s prenosom repe v bednje razmakalnike, a če ni zasladilnih, raztopilnih ali razni* kalnih posod, s prenosom takih tvarin v bednje vrvežnike, ter obsega vse n*' daljšnje korake drozgaličnega postopka, vrvež ali vrenje drozge in nje odgon.
Kadar je s pripravami za kuhanje drozge ali z razmakalnicami za žito *1 turŠčico delati kakor z zasladilniki (§. 28, št. 1 in 2), tedaj se,davkovno det začenja že s prenosom tvarine v te delne priprave.
Mesečno napovedovanje žganjarskega dela.
§. 40.
Žganjarsko delo je treba naprej zglaševati na podlogi uradnega rešenjb katero domerja vzmožnost žganjarnične storitve na dan (§. 33).
Napovedi ali zglasitve naj — razen prvega in poslednjega meseca lc*lU delne dobe (§. 34) — slovö vsegdar na cele mesece po koledarji, ter se xnoi*J zadnji čas 24 ur pred začetkom meseca, a v prvem meseci letne delne do zadnji čas 24 pred začetkom tistega dela tega meseca, kateri je delu namen)6
Vendar je na voljo vsakemu podjetniku, znotraj letne delne dobe delo nst* viti ali pretrgati za en ali za več, ali vsegdar celih mesecev po pratiki.
Dopolnjujoča napoved dela.
§• 41.
Ako po vpologi zglasitve žganjarskega dela za poslednji mesec delne dobe nastanejo nenadni razmeri, vsled katerih je neogibno potreba delo čez napovedani čas nadaljevati, in če se ti razmeri verovno izkažejo, sme se za ta mesec sprejeti dopolnjujoča napoved v neposrednjem stiku s poslednjič vpoloženo.
Vsebina napovedi žganjarskega dela.
§• 42.
Zganjarsko delo naj se zglašuje pri tistem davkovnem uradu, ped katerega je dotična žganjarnica odkazana.
Napoved mora obsegati naslednje podatke:
1.	Podjetnikovo ime in priimek, kraj, v katerem je žganjarnica, in njeno popisno številko;
2.	mesec, dan in ura začetka in konca davkovnemu delu ;
3.	za prvi mesec letne delne dobe ali perijode, kakor tudi v slučaji enomesečne ali večmesečne pretrge dela (§. 40) tudi dan in uro, kdaj se začno rabiti sladodrožne posode, in pri žgan jamicah, v katerih se v §. 28, št. 1 in 2 imenovane posode in priprave ne štejejo za zasladilnice, dan in uro prenosa tvarin v te posode in priprave;
4.	vrsto tvarin, katere se podelavajo v žganje ;
5.	število in datum uradnega rešenja;
6.	povprečnino, kolikor je pride na en dan in na napovedano razdobje.
Vsaka napoved ali zglasilnica mora biti na uradnih tiskanicah ali blanketah v treh soglasnih primerkih izdana ter čisto in čitko pisana niti sme imeti na sebi ^spremenjenih ali izstruganih mest, ker bi jo sicer bilo zavrniti.
En primerek napovedi, s potrdilom, kateri dan in o kateri uri je bila podana, daje se stranki nazaj ob enem z davkovno boleto.
Začetek rabe sladodrožnih posod in začetek davkovnega dela.
§. 43.
Med začetkom uporabe posod sladkodrožnic in začetkom davkovnega dela üesme vmes preteči čez 24 ur.
Odmerjanje mesečne povprečnine davka.
a)	Sploh.
§. 44.
Mesečna povprečnina davka naj se odmerja:
Z množitvijo ali multiplikacijo
a)	števila dni dotičnega meseca, v katerem se davkovno delo vrši,
b)	z vzmožnostjo vsakdanje storitve, v hektolitrovih stopnjih alkohola poizvedeno po zgornjih določilih in
c)	z davkovnim postavkom, po enajst krajcarjev od vsakega hektolitrovega stopnja alkohola.
Samo tedaj, kadar se žganjarsko delo ni počelo s prvim dnem prvega meseca letne delne dobe, ali ni nadaljevalo do poslednjega dne poslednjega meseca vsakoletne delne dobe, treba je davkovno povprečnino za ta dva meseca računih in opraviti samo po tistej izmeri, kakor pride v prvem meseci za del meseca p° začetem davkovnem vrsilu in v poslednjem meseci za del meseca pred končanim vršilom.
Kadar se znotraj letne delne dobe žganjarsko delo po enomesečni ali večmesečni pretrgi (§. 40) zopet začne, to naj se račun in plačilo davkovne povprečnine gledé prvega dneva tistega meseca po pratiki, v katerem se delo vnovič začne, ne razteza na tist del, ki se porabi sarnö za pripravo davkovnega postopka ali vršila (§. 42, št. 3).
b)	Pri uporabi raznovrstnih tvarin §• 45.
Ako bi se v teku enega meseca podelovale tvarine, dajoče različno množino alkohola (§. 26, št. 3) , treba je mesečno povprečnino davka tako izraču-niti in opraviti, kakor bi se podelovala samo tvarina večjo množino alkohola dajoča.
Utesnitev ali narnšaj žganjarskega dela.
§• 46.
Ako se je s katerega koli razloga žganjarsko delo pod tist obsežek, ki je dav-kovni poprečnim vzet za podlogo, utesnilo ali umanjšalo, ne daje to nikake pravice do tega, da bi se povprečnina odpustila ali ponižala.
Ako vendar neodvratne ovire davkovno delo narušijo ali ustavijo, tedaj se davek povrne, oziroma odpiše pod naslednjimi uveti:
1.	Dotično oviro je treba zarad poistinitve ali dotrbe precej najbližjemu finančnemu organu pismeno naznaniti v dvojnem izdatku. Pri tem se dopušča, ko bi v osmih urah, računeč od časa, o katerem je naznanilo finančnemu organu bilo v roke dano, ne prišel noben uradnik ali postavljenec finančne uprave, da sme podjetnik po udu občinskega županstva vpričo privzetih dveh ncpristranib svedokov (prič) konstatovati dati oviro, in pa stanje dela.
En primerek naznanila, opravljen z uradno potrdbo o dnevi in uri vpologe, in s popisom in naznambo stand prevzemajočega organa finančnega dâ se podjetniku nazaj, da mu služi v izkaz.
v	,	•
2.	Zgalna priprava mora, računeč od časa, ko se pokonstatuje ovira, najmanj 48 nepretrgoma zapored idočib ur stati brez dela, ter se ta čas ne sme nič drugega delati, kakor samo namakati žito, kuhati tvarine, namenjene za žganje, razmakati (macerirati) žito ali turščico, po tem pridevati drozge v sladkodrožne
Ako so izpolnjeni ti uveti, to se davkovna povprečnina povrne, oziroma odpise za ves ta čas, kar po 24 urah delo nepretrgoma stoji, računeč od poistinitve a^i konstatacije.
Tretji odlocek.
Povprečnina po storitveni vzmožnosti žgalne priprave.
Povprečninsko merilo.
§. 47.
Merilo povprečnini pri žganjarnieah naštetih v §. 21 pod II in III sta:
a)	množina drozge, primerna dnevni storitveni vzmožnosti žgalne pripx-ave, in
za vsak hektoliter te drozge množina dobivanega alkohola, ustanovljena v hektolitrovih stopnjih po tvarini, katera se podelava.
Na dalje.
§. 48.
Za vsakdanjo možno storitev žgalne priprave, to je za množino drozge, ki Se> z vštetimi polnitvami prvožgann e vred vsak dan. računeč po 24 ur na dan, °dgnati more, vzema se: 1 2 * 4
1.	Pri žgalni pripravi, ki nima drugih sestavin, razen kotla neposrednje ^ ognjem kurjenega, metila, klobuka, hladilnih steklenic, zavitih ali premih hla-
‘huh cevi in zvezne cevi med klobukom in hladilom, trikratnik (trikrat toliko) 0,love prostornine, izražene v hektolitrih;
2.	pri žgalni pripravi, katera razen sestavin naštetih pod 1
a)	ima še predgrevač za drozgo, ali je opravljena
še z rektifikatorjem prvožganičnjakom, deflegmatorjem itd. četverokratnik
kotlove prostornine, izražene v hektolitrih;
8. pri žgalni pripravi ki ima sestavine, navedene vi, 2 a) in 2 b) petkrat-li Kotlove prostornine, izražene v hektolitrih;
4. pri žgalni pripravi, kurjeni s paro, najmanj osmokratnik v hektolitrih lz<ažene prostornine kotla, ki se va-nj spušča para.
Ako bi se pri žgalni pripravi poslednjič omenjene vrste (4) pokazala večja Otožnost dnevne storitve, naj se vzmožnost ta ustanovi s prostovoljnim dogovorom
finančno upravo in žganjarnice podjetnikom in če se tak dogovor ne naredi, okusnim kuhanjem.
Ilrobci ali lomi hektolitra, ki se podadö pri poizvedbi storitvene vzmož-^sh, štejejo se v računu za pol hektolitra, kadar ne presezajo pol hektolitra, a C(d hektoliter, kadar so večji od pol hektolitra.
Ako so uporabljajo take žgalne priprave, za katere v tem paragrafu ni pekljeno merilo storitvene vzmožnosti, tedaj ji finančno ministerstvo posebej usta-°v* to vzmožnost.
Na dalje.
§. 49.
Ako se tropine zmešane z žesdno (špiritom) prinesö na žgalno pripravo, tedaj se storitvena vzmožnost žgalne priprave vzema samo s štirimi petinami izmere v §. 48 ustanovljene ter se pri tem, kar se tiče izokrogljenja drobcev hektolitra, dela po ukazilih v istem paragrafu na to stran danih.
Množina alkohola, ki se dobiva.
§• 50.
Množina dobivanega alkohola ustanavlja se za vsak hektoliter drozge z ozirom na podelovane različne vrste tvarin tako:
a)	Pri podelavanji močnatih tvarin, repe, melase in tej enakih tvarin (§• 21» š'. I) na 4 stopnje;
b)	pri podelavanji poletnih in zimskih sliv ali češpelj, češenj, višenj, mareliCi breskev in drugega koščičastega ovočja ali sadja (razen trnjolic), vina, vinske gošče ali grampe, mošta iz vina in ovočja, potem grozdja in medice, na 3 stopnje;
c)	pri podelavanji drenulj, trnjolic, sipečjih jagod, jabolk in hrušk ter drugega pečkovnatega ovočja, raznovrstnih jagod in korenik, potem vinskih tropin in pivarskih odpadkov ali ostankov, na 2 stopnja.
Davkovni postopek.
§. 51.
Davki'vni postopek se začenja pri podelovanji tvarin, imenovanih v §• 5d pod a), s prenosom teh tvarin v posode za vrvež namenjene, a pri podelovanji tvarin imenovanih v 50 pod b) in c) s prenosom tvarin (drozge) za delanj6 žganja namenjenih na žgalno pripravo.
Utesnitev gledé posod pri podelavanji tvarin v & 50 pod a) navedenih.
§. 52.
Za žganjarniee v §. 21, št. II imenovane določa se sosebno še naslednje:
1.	Vse uporabljane posode morajo biti uradno oznamenjene in izmerjen6'
2.	Za pripravljanje in spravljanje drozge ali drozgalice ne smejo se rabiti več nego trije bednji ali čebri, katerih vseskupna prostornina ne sme prestopat1 trikratnika dnevne storitve žgalnega priroda ali orodja ($. 48).
3.	Drozga mora se, prodno bode prenesena v žgalno priprava, pripravljat* v tistih posodah in odvrela drozga mora se neposreçlnje iz teh posod prenašat* v žgalno pripravo.
4.	Ako se umetno delajo kvasniee ali droži, ne sme nobena v to namenjenih posod presegati desetega dela prostornine enega vrvežnika, in vse skup ne sim’.l1 presegati desetega dela skupne prostornino vseh bednjev vrvežnikov.

Uvet porabi bednjev zasladnikov itd.
§• 53.
Zasladniki, hladilnice, drozgaličnjaki in sploh tiste posode in priprave, ki 80 namenjene za sprejemanje in shrambo zdrozganih tvarin pred začetkom ali po zvršetku vrenja potrebnega za narejanje žganja, vendar pred odgonom, smejo Se rabiti samo v žganjarnicab, katere imevajo žgalne . priprave , kakoršne so v §• 48 pod št. 3 in 4 omenjene.
Naznanilo dela, zapis najdenja in poizvedba storitvene vzmožnosti.
§. 54.
Da se ustanovi storitvena vzmožnost žgalne priprave, ima žganjarnice podanik dolžnost, zadnji čas štiri tedne pred začetkom letne delne dobe (§. 55) naj-bližjemu za nadziranje žganjarniee postavljenemu finančnemu organu ali pismeno ustno naznaniti stajališče in popisno številko tistega poslopja, v katerem hoče %anjarsko delo vršiti.
Vsled tega naznanila poizvé se uradoma, kakšna je žgalna priprava in katere sestavine ima, kolika je prostornina kotlu, in če se hoče podelavati katera v §• 50 pod a) navedenih tvarin, tudi drozgaličnim posodam, namenjenim za Podelavanje teh tvarin, ter se to posodje in žgalna priprava uradno oznameni, in kar se je našlo, razloži se v pregledu, katerega naj podpiše podjetnik, ali ko bi °n pisati ne znal, dvojica nepristranih svedokov ali prič, in v ta pregled se po-®tavi dnevna vzmožnost žgalne priprave (§. 48).
Prostornina kotla in drozgaličnih posod se izmeri z vlivanjem vode.
§. 55.
Povprečninska doba.
Vzmožnost storitve se poizveduje za ves čas žganjarskega dela (vso dobo Pridelovanja), kar ga pada v letno dobo od 1. septembra do konca avgusta.
V teku žganjedelne dobe ne sme žgalna priprava po nikakem izpremeniti Piko, da bi to imelo vpliv na storitveno vzmožnost.
Ako se takšna premena za prvo prihodno žganjedelno dobo namerjava, Iïl0ra jo podjetnik najpozneje 14 dni pred začetkom te dobe naznaniti, kakor je gori rečeno, o čemer bode po zgornjih določilih postopati.
Razen tega slučaja poizveduje se uradno vzmožnost vsakdanje storitve stoprv tri leta po zadnji poizvedi, ako podjetnik sam ne zahteva, da bi se prej
P°izvedela.
Napoved ali zglasitev.
a) Vsebina in vpolaganje napovedi.
§. 56.
Davkovni postopek naj se zglašuje pri tistem davkovnem uradu ali finanč-nL‘m organu, kateremu je žganjarnica odkazana pod nadzor.
<s>OT«nl»ch.)
Napoved naj se pri žganj arnica^, katerih žgalnim pripravam je storitvena vzmožnost ustanovljena v §. 48 pod 3 ali 4, pismeno podaje v dveh izdatkih; a pri zganjarnicah, katerih žgalnim pripravam je merilo v §. 48 pod 1 ali 2 usta-novljeno, dopuščajo se tudi ustne napovedi ali zglasitve, ki jih finančni organ v dvojem izdatku zapisuje.
Napoved naj ima v sebi:
a)	ime in priimek žganjarničnega podjetnika, po tem kraj in popisno številko poslopja, v katerem biva žganjarnica;
b)	vrsto tvarin ki se hočejo podelavati, in pri tvarinah v §. 50 pod a) navedenih tudi številke in prostornino rabljenih posod za drozgo in droži ah kvasnice;
c)	številko rabljene žgalne priprave in pa vzmožnost nje dnevne storitve, kakoi je v uradnem pregledu postavljena v hektolitrih drozge;
d)	dan in uro začetku prenašanja tvarin na žgalno pripravo;
e)	dan in uro dovršbi davkovnega postopka;
f)	dobo med časoma d) in e) vines ležečo, t. j. ves čas žganja drozge izražen v dnevih in urah, pri čemer je drobce ene ure šteti za celo uro.
Pismena napoved ali zglasnica mora biti čitko pisana, ne sme imeti izstru-ganih ali prečrtanih mest; tudi jo mora podjetnik ali njegov pooblaščenec podkrepiti s podpisom ali svojeročnim znamenjem.
b)	Čas podanja napovedi.
§. 57.
Davkovni postopek treba je najpozneje 48 ur, predno se začne, napovedati, in ta postopek mora za tvarine v $. 50 pod a) imenovanih vrst nepretrgano žganje skozi tri din najmanj in za tvarine v §. 50 pod b) in c) imenovane nepi’6' trgano žganje skozi 24 ur najmanj obsegati.
Odmerjanje davkovne povprečnine.
§. 58.
Davkovni urad ali pa finančni organ izračuni na podlogi zglasitve povprečnino davka, kolikor je pride, pu množitvi (multiplikaeiji) v hektolitrih izražene storitvene vzmožnosti žgalne priprave:
a)	z napovedanim časom žganja,
b)	sè številom stopnje v alkohola, ustanovljenim za napovedane vrste tvarin na vsak hektoliter drozge,
c)	z davkovnim postavkom od enajst krajcarjev za vsak hektolitrov stopenj alkohola.
Odmerjanje davkovne povprečnine v slučaji, kadar se podelujejo tvarine, dajoče različno
množino alkohola.
§. 59.
Ako se v davkovni postopek napovedo vrste tvarin, dajoče različno množine alkohola, naj se povprečnina računi po tisti vrsti tvarine, za katero je ustanovljeno da daje največjo množino alkohola.
Podelavanje v §. 50 pod b) in c) navedenih vrst močnatih tvarin, repe, me-^Se ali tej enakih tvarin, dopuščeno je samo žganjarnicam v §. 21 pod II imenova-nioi in to samo če se potanko izpolnjujejo določila, obsežena v §. 52.
Povračilo davka zarad kakih ovir ali zadržkov žganjarskega dela.
§. 60.
Ovire žganjarskega dela praviloma ne daj<5 pravice do povračila ali odpisa ^avščine.
Ako bi pa kak prirodni (elementarni) dogodek delo žgalne priprave popol-nem onemogočil, dodeli se povračilo ali odpis davka za to razdobje, v katerem Je napovedano delo žgalne priprave vsled prirodnega dogodka bilo nemogoče.
Oledé naznanjanja in konstatovanja ovire veljajo določila §fa 46, z edinim tei_n izimkom, da se žganjarnicam. rabečim v §. 48 pod 1 ali 2 omenjene žgalne Poprave, dopušča, oviro dela tudi ustno naznanjati in da te žganjarnice v takem lučaji dobivajo v roke uradno potrdbo podanega naznanila, katera ima v sebi didi vsebino tega naznanila.
Četrti odlocek.
Od zadavkovaiya pridelkov ali proizvodov po naznambah prigledno-merilnega aparata.
Uveti, pod katerimi je zadavkovanje po pridelku dopuščeno.
§. 61.
Plačevanje davka od žganice po množini in alkoholovini pridelka, kakor jo Naznanja prigledni aparat, dopušča se pod naslednjimi uveti:
1. Vsaka žgalna priprava v žganjarnici, ki ima svoje hladilo, mora biti °pravljena s prigledno-mernim aparatom, ustrezajočim ukazilom finančnega ini-njsterstva, pod cinkovim pokrovom ali poveznikom; izimlje se vendar prežigal-
(rektificir-aparat), ako je po §. 77 dopuščena uvetna zveza žganjarnice 1 ^avka prostim prežiganjem (davka prosto rektifikacijo).
_ v
A Zgalnica mora, ako še ni, dogovorno s finančno upravo biti tako urav-da je moči v njej postaviti prigledno-merni aparat na lahko dostopnem 1,1 vidnem mestu, ki je najmanj po 65 centimetrov od hladila žgalne priprave in 0<1 vsake stene žgal nice oddaljeno.
8. Hladilo žgalne priprave mora biti takšno, da gaje moči kar se tiče nje-b°ve notranje uredbe, po polnem preiskati in pod varno uradno zapiro djati.
4. Žgalne priprave morajo bili tako narejene, da prostori, v katerih se n‘ihaja kaj alkoholovitih par, stojč trpežno, trdno in gotovo v zvezi med sabo, in IJ<1 nied kotli (kuhali) in s hladilom.
!>- Cevi in prostori žgalne priprave, v katerih se nahajajo alkoholovite pare, toiu cevi in prostori, v katerih so alkoholovite tekočine — razen drozge ,
predno so šle skoz prigledno-merni aparat, ne smejo kazati ni poškodovanih m izprekrpanih mest, ter morajo imeti samo k delu potrebne, od zunaj dostopne odprtine; ali te odprtine naj bodo opravljene s pipami, ki so prevrtane samo na to tisto mer, kamor mora držati odvod alkoholovitih par ali tekočin in pri katerih je moči z uradno zapiro ubraniti, da se alkoholovite pare ali tekočine ne izhlapi ali odstranijo na zunaj, in brez nje očitne pokvare niti ne morejo.
Ali to določilo ne veljâ za varnostne zaklopnice, če bivajo na gornjem pokrovu kotla ali na najzgornjih mestih parovodnih cevi, katere stikajo kotle med sabo ali z rektifikatorjem, oziroma deflegmatorjem.
Tudi pri teh zaklopnicah ali ventilih sme finančna uprava zahtevati, da se primerno zavarujejo proti zlorabljenju.
6.	Cevi, v katere se vodijo alkoholovite tekočine — razen drozgalice, ■ predno gredö skoz prigledno-merni aparat, morajo biti po posebnem namazu očitne, in sè vseh strani dostopne, da se lahko ogledajo.
7.	Cev v zvezo med hladilom žgalne priprave in prigledno-mernim aparatom, mora premo (na ravnost) teči, ne sme biti čez 3 metre dolga ter mora se v pričo finančnega organa opraviti s povrhnico (povrhno cevjo) iz gladke nena-mazane cinkove pločevine takö, da ostane med obema cevčma na vse strani kake 3 centimetre praznega prostora vmes.
A ko zvezno cev skoz zid gre, ne sme ona na eni in drugi strani ni p0(i (manj od) šest ni čez osem centimetrov odstati od zida.
8.	Kadar je žgalna priprava tako narejena, da je moči alkoholovito tekočino nazaj v kotel voditi, mora cev odtočniea za pomije tako vesti se v neko shrambo in ta shramba biti takšna, da ni moči alkoholovite tekočine skoz to odtočnico prevajati, dane bi se ona zmešala z večjo množino pomij, ali pa mora ta cev najmanj 8 centimetrov navpično moleti v žgalni prostor ali okrožena biti z onoliko visokim vode ne propuščajočim kolčem takö, da ni nikoli moči z odtočnico vseli pomij do dobrega izpustiti, temveč da jih mora vselej nekaj nazaj ostati. CeJe žgalna priprava zvezana s tako imenovanim separatorjem, mora mu biti odtočniea takö narejena, da ostanek destilacije v separatorji neposrednjev smradotočje pride.
9.	Žganjarnice podjetnik mora se odreči delanja patoke, ali pa, če jo hoče delati in vnovič na žgalno pripravo nositi, mora se odreči odločevanja patoke iz naznameb prigledno-mernega aparata in iz računov davka, osnovanih na te naznambe.
10.	Žganjarnice podjetnik mora oh svojem trosku izvesti vse naredbe ih napravej ki jihfinančua uprava spoznd'potrebne v ta namen, da se more prigledno-merni aparat zanesljivo postaviti,
Opis pridelovalisčd, pregled delnih priprav, zapis najdenja, postavljanje priglednomernih aparatov, ustanovitev srednje alkoholovitosti pridelka.
§• 62.
Vsak žgarijnrtiice podjetnik, ki hoče dobiti dovoljenje v ij. 61 omenjeno, dolžnost, najpozneje štiri tedne prod letno delno dobo in v teku te dobe najmanj
H dni pred začetkom tistega meseca, v katerem se hoče poprijeti te dovolitve, z opisom žganjarničnih prostorov in pregledom delnih priprav in posod, omenje-nim v §. 31 in pa naznanilom voditelja itd. vred vpodati pismeno izreciio, 'da Ze*i opravljati davek po naznambah prigledno-mernega aparata.
Finančno oblastvo postopa zastran tega, kakor se veleva v §. 31.
Vendar naj se prostornina vtem slučaji samo pri posodah namenjenih za tvarine, ki so v stanji vrveža ali vrenja, določa z vlivanjem vode.
Kadar so v §. 61 navedeni uveti izpolnjeni, postavi se prigledno-merni apa-j'at ter zveže z žgalno pripravo in na to se dene uradna zapira na pipe in stikajoča žgalne priprave, hladila itd. V zapisniku najdenji treba po tanko povedati, Koliko je uradnih zapir, kakšne so, na katerih mestih žgalne priprave itd. so jJJane> in z besedami in številnieami (ciframi) poočititi, kalcö ura takrat kaže, Kadar se je na prigledni aparat djala uradna zapira. Dalje naj se dogovorno 15 podjetnikom ustanovi in v zapisnik postavi srednja (povprečna) alkobolovina pKidelka. Alkoholovina ali alkoholovitost ta pa se tedaj, kadar postavljeni aparat ,le kaže neposredstveno množine alkohola, ampak naznanja samo množino špirita P°d od ločevanjem prob, ne sme vzemati pod 75 stopnjev propisanega lOOdel-Qpga alkoholometra.
Cas> d°Mej velja zapisnik najdenja, premena v naredbi žganjarnice, v stanu nadzornega osebja
in v osebi voditeljevi.
§. 63.
V zmislu poprejšnjega §fa 62 narejeni zapisnik najdenja naj veljâ za sledeče zganjedelne dobe, ako se za-nje ne namerja nikaka premena.
Ali prostornina posod, namenjenih za tvarine v stanji vrveža, naj se vsa-akor poizvé, ako se v treh poslednjih letnih dobah ni poizvedela, ali če podjetnik sam izrečno takö zahteva.
Ako se namerja va kaka predrugačba v naredbi žganjarnice, mora se to najpozneje 14 dni, predno se hoče izvesti, pri finančnem ravnateljstvu (finančnem ° k rajne m ravnateljstvu, finančnem nadzorniku) naznaniti zarad potrebnega urad-«ega djanja. '
Kake premene v stanu nadzornega osebja ali v osebi žganjarničnega vodica dolžan je podjetnik v 24 urah naznaniti finančnemu organu, katerega pažnji Je žganjarniea izročena.
Alkoholometer, saharometer iu terniometer finančnim organom V porabo.
§• 64.
V žganjarničnih prrtstorijali mora biti naslednje orodje v täkönl staini, da je j|°polnem za rabo, ter naj se finančnim organom žganjarnico nadzirajočim, ko-•korkrat zahtevajo, brez odloga v roke dâ, namreč:
en lOOdelni alkoholometer, narejen, kakor je ukazano;
^) en saharometer, narejen, kakor je prepisano za dohodarstveni prigled, oboje orodje, opravljeno s potrdnieo o preiskusu, po tem
c)	en termometer ali toplomer po Rčamuru.
Začetek in obsežek davkovnega postopka.
§. 65.
O začetku in obsegu davkovnega postopka raerodavna so odločila §fs 39.
Zglaševanje davkovnega postopka.
§• 66.
Davkovni postopek je zadnji čas 24 ur, predno se začne, pismeno napovedovati pri tistem davkovnem uradu, kateremu je žganjarnica odkazana.
Zglasnice morajo se na uradnih tiskanicah v treh soglasnih izdatkih vpola-gati, morajo biti čitko pisane in po podjetniku ali žganjarničnem voditelji svojeročno podpisane ter ne smejo imeti ni predrugačenih, ni prečrtanih ali izstruganih mest, ker jih sicer ni smeti sprejeti.
En primerek zglasnice, previden z uradno potrdbo vpologe dâ se stranki nazaj z davkovno boleto vred.
Zglasitve morajo obsegati ves davkovni postopek, kar ga bode v eni mesečni dobi, katere začetni in konečni dan finančna uprava vsakej žganjarnici posebej določa, ter ne smejo prestopati tega razdobja. A ko bi tedaj neka žganjarnica, ki mora računi ti mesečno dobo n. pr. od 18. mesečnega dneva, davkovni postopek začela stoprv 25. dne, ali po pretrgi zopet nadaljevala, ne sme se napoved in z njo zvezani, obračun nikakor raztezati do 24. dne prvega bodočega meseca, nego mora skleniti s 17. dnem t. m.
Zglasnice naj obsegajo :
a)	Podjetnikovo ime, stajališče in popisno številko žganjarnice,
b)	mesec, dan in uro začetku davkovnega postopka in dan, katerega bode dokončan, s pristavkom, bode li žgalna priprava delala noč in dan ali samo p° dnevi.
Ako bi se namerjalo v teku napovedanega časa delo pretrgavati, treba jo začetek in konec davkovnega postopka za vsako delno razdobje posebej povedati.
c)	Množino in vrsto podelovanih tvarin.
Množino je treba za vsako vrsto posebej, in to po teži naznanjati.
d)	Število, številko in prostornino v porabo namenjenih vrvežnikov in posod ža droži.
e)	Množino alkohola, ki se misli o priliki napraviti, v hektolitrovih stopnjih p'-toplini od -j- 12 stopnjev po Réamuru (hektolitrovi stopnji alkohola).
f)	Iznos davka, kar ga pride lia ta pridelek, računeč po enajst krajcarjev za vsak hektolitrov stopenj alkohola.
g)	Rabljene žgalnc priprave in pa vrsto in številko z njimi zvezanih prigledno-merilih aparatov. Ako tedaj, ko se vpolaga zglasitev za zadavkovanje p° množini in alkoholovini pridelka, žganjarnica stoji, ali če neposrednje p°" prejšna napoved slove na drug način zadavkovanja, treba je tudi z besedami in ciframi povedati, kako kaže tist čas ura pri vsakem priglednen* aparatu.
Predrugačba zglasitve ali napovedi.
§• 67-
Vrsta in množina tvarin, ki jih kdo misli podelati [§. 66, cj], sme se pozneje pfemeniti, ako se to najmanj 24 ur poprej pismeno naznani finančnemu organu, katerega pripažnji je izročena žganjarnica.
Dopuščena je tudi premena v stanu ali prostornini napovedanih vrvežnikov [§• 66, d)\ če se takisto poprej naznani in ob enem vpiše v žganjarnični register.
Napovedana množina alkohola [§. 66, ej\ lahko se s tako poznejšo napovedjo P°niža ali poviša.
Brezkaznena razlika v napovedani množini alkohola.
§. 68.
Pri zglaševanji alkoholove množine dopušča se razlika od 15 odstotkov navzgor in 15 odstotkov nizdol tako, da bode za kazni podvrženo nepravilnost v davkovnem postopku veljala stoprv taka razlika v narejeni množini alkohola, katera presega 15 odstotkov napovedane bodi na več ali na manj, ako namreč dohodarstvena prikrata ni izkazana.
Za presojo, je li prosta razlika od 15 odstotkov prestopljena ali ni, mero-daven je vselej samo pridelek ene edine napovedi.
Narušaji v pravilnem teku priglednega aparata.
aj Naznanilo n a r u š a j a.
§. 69.
Ako bi se zapazil n a ru saj v pravilnem teku ali hodu priglednega aparata, Kateri se uporablja, to je žganjarnični voditelj v dolžnosti, to precej v dveh ®°glasnih izdatkih naznaniti finančnemu organu pazečemu na žganjarnico, za tega Qelb da se vzroki naznanjenega narušaja poizdvedö.
En primerek, previden s potrdbo vpologe, dč. se žganjarnici nazaj, da jej °de v izkaz.
Naznanilo je precej, kakor se odpošilja, po vsej vsebini vpisati v žganj a r-fi'Cni vpisnik ali register in sicer tako, da pisanje ide čez celo stran vpisnika, akor je široka.
Za narušaje pravilnega teka priglednega aparata, ki niso vpisani na dotičnera ^estu registra, kakor se je tu reklo, šteje se da niso naznanjeni.
o) Način o p ra v 1 j a'n j a d a v k a ta čas, dokler traja narušaj.
§. 70.
Dokler trpi takšen narušaj, sme se žganjarski postopek samo v toliko nadalje-'afi, kolikor je neogibno potrebno za podelovanje drozge, kolikor je že je, ter ?aJ 8R v tem slučaji davek takfi odmerja, da se za to dobo tista alkoholova mno-'lr);i vzema za dobljeni pridelek, katera bi se bila podala, ako bi se bilo žga-Jarsko delo nadaljevalo v tistem obsegu, v kakoršnem se je vršilo po poslednjem Ogledu, oziroma obračunu do časa, ko je narušaj priglednega aparata nastal.
Ko je drozga podelana, mora žganjarnica stati dotle, dokler ne bode odpravljen zadržek pravilne uporabe priglednega aparata.
V	taki žganjarnioi, kjer dela po več žgalnih priprav vsaka sè svojini pr)' glednim aparatom, v takšnem slučaji nič ne brani delo nadaljevati, samo če se raba tiste žgalne priprave, s katero je v zvezi pokaženi prigledni aparat, uradno onemogoči.
V	žganjarnieah, kjer je postavljen samo en prigledni aparat, dano je pa podjetniku na voljo, za ta čas, dokler trpi ta narušaj, da se ogne daljemu zastoju dela, preiti k plačevanju davkovne povprečnine. V takem slučaji šteje se tist mesec po pratiki, v katerem se to zgodi, takö kakor bi bil prvi mesec letne žganjedelne dobe.
Narušaji v žganjarskem delu.
§. 71.
A ko se po neodvratnih zadržkih žganjarsko delo naruši (ovre) ali ustavi, takö da se postopek ne more po napovedi izpolniti, tedaj naj se žganjarnice voditelj ravnâ po določilih, obseženih v §. 46.
Podano naznanilo je vpisati v žganjarnični register takö, kakor se veleva v $. 69. Za narušaje dela, ki niso tako v register vpisani, šteje se da niso naznanjeni.
Ako sè vsled takšnega, po propisu naznanjenega zadržka nadaljšnje delo v napovedanem času onemogoči, tedaj se opravljeni davek povrne, oziroma odpiše v tej meri, kolikor ni pošel (izpozajet) po pridelku žestinske tekočine, kar ga je bilo do nastopa ovire.
Ako pa ima takšen zadržek samo to posledico, da se za delni čas, kar ga p° napovedi še ostane, postopek predrugači, to naj se za ta čas vpoloži nova napoved in na to se za-nj davkovna pristojbina izračuni po novi napovedi.
Mesečni obračun.
§. 72.
S koncem mesečne napovedne dobe, a če se pred njenim iztcčajem žga' njarsko delo za dalje ustavi, precej po ustavitvi dela naredi se obračun takö, da so skupna množina alkohola, ovedena po naznambah priglednega aparata v hekto-litrovih stopnjih propisanega stodelnega alkoholometra, — odbivši 5 odstotkov za poizgubo od ležanja v hranišči, od prevožnje itd. — pomnoži (multiplicira) z davkovnim postavkom od enajst krajcarjev za vsak hektolitrov stopenj.
Ovedujoč množino alkohola, ki jo je zadavkati, ne smo se tedaj, kadar pregledni aparat ne kaže neposredstveno alkoholove množine, v račun jemati manja alkoholovitost pridelka nego je po §. 62 ustanovljena.
Ako je iznos davka, kolikor ga.pride po glasu napovedi, manji od pristojbino, katera se najde pri tem obračunu, tedaj je treba primanjkljaj, če se podjetniku davek na počak pušča in je dana varnost še dovoljna, privzeti v iznos na pooak puščen, a ostanek, ako bi ga bilo, ali če se podjetniku davek ne pušča na počak, ves primanjkljaj v treh dnevih donaplačati v izogib eksekucije.
Ako je pa iznos davka, kolikor ga pride po napovedi, večji od pristojbine P° obračunu najdene, to se presežek (previšek), če se je podjetniku davek pustil Ila počak brez vložene menice, odpiše od vsot na počak puščenih, a v drugih slugih nazaj dâ.
Žganjarnični vpisnik ali register.
§• 73.
^ganjarnice voditelj naj ali sam ali po svojem namestniku piše uradno pre-gotovljen vpisnik, v katerem je od začetka do konca davkovnega postopka pooči-fovati naslednje podatke:
a) za vsak zamešaj drozge, predno se dokonča, vrsto in množino tvarin po teži, ki so se uporabile va-njo ;
brž ko je kateri bedenj vrvežnik napolnjen z novo drozgo, številko bednja m množino drozge, ki je v njem;
c)	od 12 do 12 ur naznambo ure priglednega aparata. Ako je več priglednih aparatov v rabi, treba je pri vsakem vpisu naznambe vpisati tudi številko dotičnega priglednega aparata, od katerega izhaja;
d)	dan in uro vsakega vpisa. V ta vpisnik naj postavljajo tudi dohodarstveni nadzorniki izhod svojega pregledovanja. Ta vpisnik je vsak mesec po dognanem obračunu završiti in finančni organ, kateri dela obračun, naj ga vzame s saboj in poleg njega tudi dotično zglasnico in potrjena naznanila o kakem zadržku žganjarskega dela, o narušajih ali nakaznostih priglednega aparata in kaj takšnega več.
Četrto poglavje.
Potrošnina od pridelovanja ocetne tvarine in octa, o katerem se govori v §. 1.
§. 74.
Določila, obsežena v §§. 20, št. 1, 21, 22, 23, 26 do vštevno 60 pričujoče P°stave veljajo tudi za pridelovanje ocetne robe in octa, omenjeno v §. 1.
Peto poglavje.
Davka prosta rektifikarija in pretvorba zganili opojnih ali zestiuskih tekočin.
§• 75.
Kdor opojno ali žestinsko žganico prežiga (rektihkuje) ali likčr ali rozolij 1 drugovrstno opojno žganico s primesjo različnih tvarin iz opojne žganice ,,e a> ima dolžnost, štiri tedne po začetku veljavnosti pričujoče postave zadnji a če se pozneje poprime takšnega podjetja, štiri tedne pred začetkom dela Za'l'l.ji čas vpoložiti opis pridelovališča in pregled delnih priprav in tako tudi Oznanilo delovoditelja, kakor je namigneno v §. 31.
(SloTenUch.)	y (
Na to ukaže finančno oblastvo uradni zapis najdenja in uradno oznamenitev delnih priprav.
En primerek opisa. pridelovalnice in pregleda delnih priprav da se p0<l' jetniku nazaj — po tem ko se je stvar pretehtala in uradni pečat na-nj udaril ter pristavil dan, katerega je bil vpoložen, in podjetniku se naloži dolžnost, brand1 ga v pridelovališči v namenjeni za to shrambi, katera bodi dohodarštvepi® uradnikom in postavljencem vsak čas dostopna.
Podjetnik mora vsako premeno, ki se zgodi v poizvedenem stanu obrtnega podjetja ali dotičnih služabnikov, katere je dolžan naznanjati (§§. 12 in 31)» naznaniti finančnemu organu, pod katerega nadzor je podjetje odkazano.
Davkovna prostost rektifikacije in pretvarjanja žgane opojne tokočine. Napovedovanje postopka.
§. 76.
Ilektifikacija že zadavkane žestinske žganice (žganja in žganjevea), in goto' vitev rozoljija, likerja in druge žestinske tekočine iz zadavkanega žganja n1 žganjevea s primesjo različnih tvarin ni sicer podvržena potrošnini ; ali tisti, kateri se bavijo s takim delom, imajo dolžnost, najpozneje 24 ur. predno jim začne žgalna priprava delati, pismeno v dvojnem izdatku pri najbližjem finančnem organu, ki je postavljen v nadzor podjetja, zglasiti:
a)	Številko žgalne priprave, s katero se bode delalo;
b)	mesec, dan in uro začetka in dovršbe celega dela.
Vsaka taka napoved ali zglasitev naj slove na mesec dni.
kln primerek zglasnice, previden z uradno potrdbo vpologo dâ se podjetniku nazaj, da mu služi v izkaz.
Dolžnosti, podajati to napoved, odvezani so tisti lekarji (apotekarji), k1 opojne žganice ne delajo niti prodajejo, kadar rabijo take žgalne priprave, katerih naznanjati niso dolžni (§. 11), ali katerih žgalni kotel nima čez 25 litr°v prostornine. Vendar stoje tudi taki lekarji pod dohodarstvenim prigledom (§• 1^)’
Kazen tega ima finančna uprava oblast, odvezovati te napovedne dolžnost1 javne zavode in kemijske pokuševaliŠča gledé prežigalnih priredov (destilacij' škili aparatov), ki jih rabijo v svoji* svrhe.
Prepoved in uvetna dopustitev zedinjene rektifikacije in pretvorbe žestinske žganice s pridelovanjem žganja v nekih slučajih.
§. 77.
Žgan jamice podjetnikom, kateri opravljajo davek od žganja po storitve0 vzmožnosti žgalne priprave ali po prostovoljnem dogovoru, dopušča sc davkfl prosta rektifikacija, oziroma pripravljatev gori omenjenih žganih žestinsk1 tekočin samo pod topa uvetom, da bode v to uporabljena žgalna priprava v tak> prostoriji, katera ni z drozgaličnimi ali žgalnimi prostorijami žganjarnice v Pra ni kakšni zvezi, ni z durmi ali okni, ni z žebovi ali cevkami, niti drugače.
V žganjarnicah, katei’e davek od žganja opravljajo po množini in stopnje-vitosti pridelka po naznambah priglednega aparata, dopuščena je davščine prosta rektifikacija opojnih ali žestinskih žganic, s primesjo ingredijencij, služečih v pripravljanje rozoljija itd. ali brez take primesi, pod naslednjimi uveti:
1.	Vse k aparatu rektifikacije spadajoče cevi ali trobe, ki služijo v prevod Pare ali tekočin, morajo imeti poseben namaz;
2.	med drozgaličnimi in prežigalnimi posodami žganjarnice z ene in apara-tom rektifikacije z druge strani, ne sme biti neposrednje zveze po cevéh;
3.	za polnitev rektifikacijskcga aparata sme biti samo en, ako bi trebalo, Rotovo zaporen cevodovod (trobodovod) neposrednje iz shrambe sirovega špirita, katera mora biti izmerjena in oznamenjena. Takisto sme tudi za izpraznjevanje 0r>ienjonega aparata biti samo en edini, ako bi treba bilo, zaporen cevoodvod;
4.	posoda rektifikacijskega aparata (kotel), namenjena za žgano žestinsko tekočino, mora biti previdena s pripravo, s katero se dado probe od vsebine te posode presnemati. in priprava tista bodi takšna, da bode moči d jati jo pod 11 rad no zapiro.
Šesto poglavje.
^oteklost davka, dolžnost plačila in poroštva, po tem puščanje davka na počak.
Rok doteklosti davka.
§■ 78.
Potrošnina od pridelovanja opojne ali žestinske tekočine žganice in od davčnega pridelovanja ocetne tvarine in octa (§. 1) doteka ali dospeva za plačilo x tistem trenotji, v katerem se vpodd napoved po propisu, ter se mora, — razen 8 učajev delnega odplačevanja in puščanja na počak (§§. 80 in 81), — tudi pre-CeJ v polnem iznosu opraviti, pri čemer se prejme boleta.
Osebna plačilna in poroštvena dolžnost.
§• 79.
. la davek (§. 78) plačati dolžan je podjetnik davku podvrženega pride-
0vanja.
A plačati pristojbino pobirano zarad davkovne prikrate dolžan je dela vodi-•I pod neposrednjim podjetnikovim poroštvom, ako dela ne vodi podjetnik sam.
Opravljale davka od žganja v delnih odplačilih.
§. 80.
žganjarjem, kateri opravljajo davek po storitveni vzmožnosti drozgaličnega °Htora (§. 26 do vštevno 46) ali po izd(dku na temelji priglednega aparata j”' do vštevno 73) in glede katerih plačilne vzmožnosti ni nikakega pomišljaja, v°liuj© se, — dokler niso zarad dobodarstveno prikrate pravokrepno obsojeni,— zahtevu na celoletno delno dobo za napovedi po celi mesec obsegajoče vpla-
čevanje mesečne davkovne pristojbine v dveh, in če gre za kako v §. 27 omenje-nih žganjarnic, na čas popuščaja v štirih enakih ponaprednih (anticipativnik) odplačilih.
V vseh teh slučajih treba je prvo odplačilo (rato) opraviti vsegdar tedaj, ko se vzame davkovna boleta.
Ako kdo ne dostane enega delnega odplačila, izgubi vsled tega za ostali čas letne delne dobe pravico delnega odplačevanja.
Puščanje davka ua počak.
§• 81.
Podjetnikom, kateri žestinsko žganico ali pa ocetno tvarino ali ocet p° davkovno pridelujejo v tolikšnem obsegu, da jim dotična potrošnina, ki pride na eno letno dobo pridelovanja, doseza najmanj Šesto goldinarjev, dopušča se pod uvetom, da so dali dovoljno varnost po propisu, plačilo davkovne pristojbine, ki bi jo bilo plačati po napovedi dela, oziroma davkovnega postopka, šest mesecev po roku doteklosti (§. 78) zadnji čas opraviti.
Ne dopušča se to:
1.	Tistim, kateri so bili spoznani, da so krivi hudodelstva ali pregreška izvirajočega iz pohlepa po dobičku ali prestopka te vrste ali kontrabanta ah težkega dohodarstvenega prestopka, storjenega v vršenji svojega podjetja ali k| so bili kontrabanta ali pa težkega dohodarstvenega prestopka, storjenega v vršenji svojega podjetja samo zarad nedostatka dokazov odvezani.
2.	Tistim, nad katerih imovino se je razglasil konkurs.
Določila gledé meničnih akceptov za davke na počak puščene ostanejo neizpremenjena.
Izguba olakšice na počak puščanja in iztirjevanje zastalih na počak puščenih iznosov.
§• 82.
Kdor na počak puščenega iznosa, ko je dotekel, ne plača, temu se za ostanek tekoče žganjedelne dobe davek več ne pušča na počak ter mu se sme ta olakšica tudi za prvo prihodnjo dobo odreči.
V ostalem je doteklo, na počak puščeno davkovno vsoto z zamudni®1 obrestmi vred, katere se od dne ne dostanega roka doteklosti po šest od s® računijo, potem eksekucije iztirjati.
Sedmo poglavje.
Kazenska določila.
Prvi odlocek.
Splošna kazenska določila. Veljava dohodarstvenega kazenskega zakona.
§. 83.
Za prestopke določil pričujoče postave, kolikor v njej ukazano, veljâ kazneni zakon o dohodarstvenih prestopkih.

Dblaževanje kazni.
§. 84.
Globe ali kazni v denarjih, ki jih je komu nalagati zarad prestopka priču-J°Če postave, ne sme se nigdar pod postavno določeno najnižjo mero zlajšati, tudi tedaj ne, kadar bi sè zvršitev zakonitega kazenskega postopka popustila.
Poroštvo podjetnikov za globe.
§. 85.
Za te globe (§. 84) zadene podjetnika brezuvetno poroštvo, ako ni on že takd kot krivec va-nje obsojen.
Tzimljejo se samo globe zarad pokvara uradne zapire.
Drugi odlocek.
Osebna kazenska določila za prestopke ukazil o povprečnini določeni po storitveni vzmožnosti
drozgaličnega prostora.
Težki dohodarstveni prestopki.
§. 8(5.
Za težke dohodarstvene prestopke je kaznovati :
.	!• Začetek davkovnega postopka (g. 39), predno je izdano uradno rešenje
1ZlQßri možne dnevne storitve, in predno je davkovna boleta o dotični mesečni P°vpreČnini v rokah žganjarnice (§. 18);
2.	nadaljevanje davkovnega dela, predno ima žganjarnioa davkovno boleto * °tični mesečni povprečnini v rokah;
3.	vsako po §. 38 ne kazni prosto nepravšnost, katera se v slučajih, omenje-v v drugem odstavku §fa 33, o priliki poznejšega uradnega merjenja zasledi
vpoloženi pismeni naznambi delnih priprav in posod, ako se je vsled nje v2rnožnost dnevne storitve prenizko izmerila;
4.	vsako pripravljanje drozge za delanje žganja dobre zunaj napovedanega, pridelovališča;
5.	vsako hranjenje za delanje žganja pripravnih zdrozganih tvarin zunaj napovedanega pridelovališča, bodi si pred ali med vrenjem ali po vrenji;
6.	vsako podelovanje moko vitih tvarin ali melase ali tej enakopostavljenil' tvarin o času, o katerem napoved dela slove na edino repo;
7.	vsako podelovanje melase ali njej enakšnih tvarin o času, o katerem na-poved dela slove samo na močnate tvarine ;
8.	vsako primes kvasila k drozgi v drugih posodah (delnih pripravah), nego so bile napovedane, in če je uradna oznamenitev že bila opravljena, v drugih tako ne oznamenjenih vrvežnih posodah, in vsako pospravo drozge, kateri je kvasilo že pridjano, v kako drugo vrvežno posodje;
9.	vsak vrvež drozge v drugih posodah (pripravah) nego so pod št. 8 ime-novane;
10.	vsak če tudi ne zarad daljega vrenja storjeni prenos drozge, kije v stanji vrveža, v druge posode (priprave) nego so kot vrvežno posodje ali v sprejem drozge služeči deli žgalne priprave (kotli, predgrevači) bili napovedani in uradno oznamenjeni, če je uradna oznamenitev takrat že opravljena;
11.	vsak prenos dovrele drozge v druge posode (priprave), nego so bile-v to napovedane in uradno oznamenjene, če je uradna oznamenitev takrat že bila opravljena;
12.	vsak prenos drozge sploh v druge posode (priprave), ki niso napovedane v to, in ki nimajo na sebi uradnega oznamenila, ako je uradna oznamenitev takrat že bila opravljena;
13.	vsako zameno (§. 37) žgalne priprave, po kateri bi bilo davkovno povprečnino povišati, dokler žganjarnica nima v rokah uradnega reŠenja o no vi izmeri dnevne storitvene vzmožnosti in davkovne bolete o davkovnem doplatku;
14.	vsak takšen razloček na več v prostornini posod pri poizvedbi dnevne storitvene vzmožnosti brezuvetno merodavnih ($. 26, št. 1), kateri kazni prosto mero prestopa ;
15.	vsako takšno razliko v prostornini uvetno davkovnih posod, kolikor ima ona vpliv na izmero dnevne storitvene vzmožnosti;
16.	uporabo vsaktere priprave, po kateri se držanje brezuvetno ali uvetno davkovne posode čez uradno poizvedeno prostornino povišuje.
Kazen je odmerjati :
V slučajih 1 iu 2 s četverokratnikom do osmokratnika tistega iznosa, s katerim je računiti davkovno povprečnino za tist mesec, v katerem seje prestopek storil, v slučajih 3, 13, 14 in 15 s 150 goldinarji za vsak hektoliter, za katerega je dnevno davku podvrženi drozgalični prostor po popravi ali zarad presežka večji od čnega, kije bil vzmožnosti dnevne storitve v podlogo vzet;
v slučajih 4, 5, 8, 9, 10, 1 1 in 12 z 1 gld. 50 kr. za vsak liter tiste drozga' lične množine (nadrozganih tvarin), ki je bila proti prepovedi prigotovljena, hranjena ali prespravljena; ali kateri se je kvasilo po prepovedanem način'1 priložilo ;
v slučajih 6 in 7 s četverokratnikom do osmokratnika tistega iznosa, za katerega je davkovna povprečnina tistega meseca, v katerem se je storil prestopek, P° tvarini večjo množino alkohola dajoči večja od dne, katera se podaje po tvarinah za podelovanje napovedanih ;
v slučaji 16 s 3 gld. za vsak liter, za katerega seje držanje posode povečalo.
Drobci (lomi) hektolitra štejejo se v slučajih 3, 13, 14 in 15 za cel hektoliter 111 drobci litra v slučajih 4, 5, 8, 9, 10, 11, 12 in 16 za cel liter.
Kaznovanje nenapovedanega pripravljanja k davkovnemu delu.
§• 87.
Ako se kateri del v §. 42 pod št. 3 povedanega postopka opravlja, predno llna žganjarnica v roki uradno rešilo o vsakdanje storitve vzmožnosti in pa davkovno boleto o dotični mesečni povprečnini, kaznuje se kot nerodnost z globo °d 50 do 200 gld.
Kaznovanje nepravšnosti v slučajih, omenjenih v drugem odstavku 33, katere ni šteti za
težek dohodarstven prestopek.
§. 88.
Druge, v zgornjem §. 86, št. 3 ne v misel vzete nepravosti, ki se v slučajih, omenjenih v drugem odstavku §fa 33 o poznejšem premerjanji zasledé v vpolože-nem pismenem naznanilu delnih priprav ali orodij in posod, naj se, kolikor niso P° §• 38 kazni proste, kot nepravilnosti v davkovnem postopku kaznujejo z globo 0(i 2 do 100 goldinarjev.
Veljavnost določil §§f0' 86 do vštevno 88 za poprejšnje kazenske šlučaje.
§. 89.
Pri prestopkih storjenih, predno je bila veljavna postava pričujoča, na katere Se odnašajo členi IX, X in XI v ukazu o davku oil žganja, izdanem dne ^8. oktobra 1865 (Drž. zak. št. 104 od leta 1865) in člen ITI postave o rečenem davku, dane 8. dne julija 1868 (Drž. zak. št. 90 od leta 1868), in o katerih še ni pravokrepnega razloka, uporabljati je kaznene postavke, kakor jih ukazujejo določila pričujoče postave prestopkom veljajoča.
Globe in dodatne davke, združene z njimi Ireba je vendar v teh slučajih kakor doslej žganjarju nalagati.
Tretji odloček.
^osebna kazenska določila za prestopki* ukazil o povprečnini po storitveni vzmožnosti
žgal ne priprave.
§. 90.
Kakor težek dohodarstven prestopek se kaznuje:
1. Ako se davkovni postopek (§. 51) opravi, predno se je vpoložila propi-®una napoved in prodno je davkovna boleta v žganjarnici.
2. Ako se je davkovni postopek sicer po propisu napovedal in davkovna bo-leta vzela, pa se
a)	drozga od tvarin v §. 50 pod a) imenovanih vrst dela ali hrani v drugih, ne v napovedanih in uradno oznamenjenih posodah, ali če se
b)	v žganjarnieah, katerim je dopuščena roba bednjev zasladnikov, hladil' nie itd. deva v zasladnike ali hladilnice drozga, ki vre ali je že dovrela, ab pa v posode, namenjene za dovrelo drozgo, deva drozga, ki vre, ali frišoa drozga ali kaka zamešena tvarina (§. 53), ali če se
c)	davkovni postopek opravi z druge vrste tvarinami, ki niso bile napovedane in od katerih se davek ni plačal, ali če se
d)	prenos tvarin na žgalno pripravo začne pred napovedanim časom, ali
e)	davkovni postopek nadaljuje čez napovedani čas, ali
f)	odgon (žganje) drozgalice ali prvožganice godi na drugi, nenapovedani žgalni pripravi ali na drugem, ne napovedanem mestu.
Kazen je odmerjati:
V slučajih, v katerih gre za propisom protivno delanje ali hranjenje drozge ali nadrozganih ali vmesenih tvarin, po davkovni pristojbini, ki prihaja na množino proti propisom narejene ali hranjene drozge ali tvarine z ozirom np množino alkohola, ustanovljeno v §. 50, v ostalih slučajih po davkovni pristojbini, katera je bila po določilih o povprečnini prikrajšana ali nevarnosti prikrate izpostavljena, pri čemer je v slučaji f) tako ravnati, kakor bi ne bila nobena napoved podana in nobena davščina opravljena.
Ako bi se pa drozgalica iz močnatih tvarin, repe, melase ali tvarin kuhala na žgalni pripravi, ki ima druge sestavine, nego so v §. naštete, tedaj je uporabljati kazenska določila §§f0T 86 do vštevno 8£ postave.
tej enakih
21 pod n
1 pričujoče
Četrti odloček.
Posebna kazenska določila za prestopke ukazil o plačevanji davka od pridelka.
z,	a) Nenapovedan davkovni postopek.
§. 91.
. Ako se davkovni postopek začne, ko propisani uveti niso izpolnjeni, nalaga naj se kazen za težki dohodarstveni prestopek nenapovedanega davkovnega p°' stopka. Ako seje pri tem kaj žgane žestinske tekočine naredilo a prigledni aparat po propisu rabil, to naj se davkovna pristojbina izračuni, kakor določa §• in kar račun podâ, naj se tudi kazenskej odmeri v podlogo vzame. Ako se je ptl nenapovedani davkovni postopek opravil brez porabe priglednega aparata ali <*e se je zapazil narušaj v njegovem pravilnem hodu, treba je za vsak hektoliter skupne prostornine najdenih vrvežnikov in za vsak dan ne napovedanega da'" kovnega postopka vzeti po 5 hektolitrovih stopnjev dobljene množine alkohola ter odmerjanju davka in kazni podložiti.
Ako bi se morebiti kako pokazalo, da bi davkovna pristojbina, kolikor bi je Prišlo po naznambah priglednega aparata, da si je pokvarjen ali narušen v teku, bila večja od 6ne, ki se podâ, ako se vzame po 5 hektolitrovih stopnjev dobljene alkoholove množine, treba je prvo kazenskej odmeri v podlogo vzeti.
Začetek napovedanega davkovnega postopka pred napovedanim časom.
§. 92.
Začetek napovedanega davkovnega postopka pred napovedanim časom naj Se tedaj zgolj za nepravilnost v davkovnem postopku kaznuje, kadar se je pri-gledni aparat ves čas po propisu rabil ter ni v teku njegovem nastopil nikak Qarusaj.
V drugih slučajih je prezgodnji začetek napovedanega davkovnega postopka tako kaznovati, kakor nenapovedan postopek (§. 91).
v Odvod alkoholovitih tekočin ali a lk o ho 1 o vi tih par. Vnanje vplivanje na naznambo priglednega aparata. Uporaba nenapo-Vedanih žgalnih priprav, nenapovedano postavljanje novih žgal-nih priprav, zasledba hladilnih priredov ali aparatov.
§. 93.
Globo od 500 do 5000 goldinarjev je izrekati:
1.	če se odvodi žestinska žganica, katera ni Šla skoz prigledni aparat, po vnanjem delovanji ali vplivu, katerega slučajnosti stranka ne more izkazati, ali
2.	če se alkoholovita para po takšnem vnanjem delovanji odpravi, ali če
3.	voditeljstvo žganjarnice pravično naznanjanje priglednega aparata gledč Množine ali alkoholovitosti pridelka ali obeh ob enem namerno naruši, ali če se
4.	narušaj priglednega aparata, naj mu bode kateri koli vzrok, brez odloga ne naznani, ali če se
5.	med tekom napovedanega dela uporabi nenapovedana žgalna pripeva, ali
G. brez poprejšnjega naznanila žgalna priprava v žganjarnici postavi, *li če se
7.	v najde v žganjarnici s priglednim aparatom ne zvezano, v zgostitev alkoholovite pare in v dobivanje odtod izvirajoče alkoholovite tekočine pripravno hladilo, razen hladila rektifikacijskega aparata, kadar je p<> §. 77 združba %aujarnice in davka proste rektifikacije dopuščena.
V slučaji ponove je zgornjo kazen podvojiti.
Vrh tega naj se izreče kazen zarad težkega dohodarstvenega prestopka, če Se je žestinska tekočina brez oprave davka odstranila, predno je šla skoz pri-^°dni aparat.
Za to žestinsko tekočino, kolikor se ji dâ ovedeti množina, odmerjati je flavkovno pristojbino z ozirom na ustanovljeno srednjo alkoholovitost pridelka 's- 62) in to izmero odmerjanju davka v podlogo jemati.
(SloTeniich.)	52
d)	Prepovedi protivno nadaljevanje napovedanega žganjar-
skega dela.
§. 94.
Globi od 500 do 5000 goldinarjev podvrženo je tudi prepovedi nasprotno nadaljevanje napovedanega žganjarskega dela ta čas. ko je pravilni hod preglednega aparata narušen.
Poleg te kazni se pridelovanje žestinske tekočine brez oprave davka kaznuje kot težek dokodarstveni prestopek.
Prikrajšana davkovna pristojbina se poizvé tako le.
Ustanovi se :
a)	Davkovna vsota, kar je pride po dejanstvenih naznambah priglednega aparata ža čas od poslednje uradne revizije, o kateri so se naznambe tega aparata poizvedela, bodi da je revizija bila združena z obračunom ali ne.
b)	Davkovna vsota, ki se podâ za ta čas, če se za vsak hektoliter skupne prostornine napovedanih ali brez napovedi porabljenih bednjev vrVežnikov vzame gledé davka da se je po 5 stopnjev na dan alkohola dobilo.
Vsota a) primeri se na to z vsoto b) in iznos, za katerega je poslednja vsota večja od prve, vzame se da je prikrajšana davkovna pristojbina.
e)	Prepovedi protivna poraba drozgaličnih posod in priprav.
§. 95.
Kot nerodnost je z 20 do 200 goldinarjev za vsak posamezen slučaj kaznovati :
a)	Ako se v bednje zasladnike, hladilnice in sploh posode, v katerih po naznanjeni namembi njihovi sme biti samo drozga pred začetkom vrenja, dene drozga, kadar je v stanji vrenja ali pa dovrela, ali
b)	drozga dene v druge vrvežne posode, nego so bile napovedane ali pozneje naznanjene, ali sploh v posode, katere po zapisniku najdenja niso namenjene za d rozgo.
f)	Nedostatno ali nepravsno pisanje vpisnika.
§. 96.
Opuščeni pravočasni vpis ure priglednega aparata ali katere ostalih v §. 67 omenjenih toček v register, kakor tudi vsak nepravšni vpis va-nj kaznuje se kot nepravšno knjigovodstvo s 5 do 200 gld.
Peti odlocek.
Posebna kazenska določila za prestopke ukazi'1 o potrošnini od pridelovanja octa in
ocetne tvarine.
§. 97.
Kazenska določila $§‘0T 86 do vštevno 90 voljajo tudi v tistih slučajih, kad»r so se omenjeni prestopki storili pri davkovnem pridelovanji octa (jeziha) ocetne tvarine.
Šesti odloeek.
Posebna kazenska določila za prestopke ukazil o davka prosti rektifikacÿi in pretvorbi
žestinske žganice.
§• 98.
1.	Globo otl 500 do 5000 gld. je prisojati, če se v žganjar niči, v kateri se žestinska žganica davka prosto rektifikuje,
a)	druga alkoholovita tekočina (drozga) prinese na rektifikacijski aparat, ali če se
razen uradno zavarovanega cevodovoda, namenjenega v polnitev, oziroma praznitev aparata namesti drug dovod.
Ako je bil pri tem davek prikrajšan, naj se izreče še kazen zarad težkega dohodarstvenega prestopka.
2.	Globo od 5 do 500 gld. je prisoditi za vsak prelom nekim slučajem veljajte prepovedi združenega pridelovanja in pretvarjanja (rektifikacije) žestinske žganice v enem in istem pridelovališči (§. 77).
3.	Globo zarad reda od 2 do 100 gld. je prisojati :
o) Ako se žganje ali žganjevec dene na žgalno pripravo, ko se prepisana zglasnica ni vpoložila in uradne potrdbe o tem še ni pri dela voditelji;
b)	ako se žganje ali žganjevec zunaj napovedanega časa prinese na žgalno pripravo.
Sedmi odloeek.
Osebna kazenska določila za prestope ukazil o izvozu žestinske žganice prek čolne linije,
zedinjenem s pravico do povračila davka.
a) Kazločki med izvozno vpovedjo in uradnim najdenjem, kijih je kazniti kot težke do b o darstven e prestopke.
§. 99.
Kazen zarad težkega dohodarstvenega dohodka je izrekati:
1.	Ako se v izvozni vpovedi slovoči na povračilo davka pri likerji množina tekočine ali pri drugi žestinski žganici množina alkohola, kakor se ista podaje P° multiplikaciji tekočinske množine z nje alkoholovitostjo, določeno v stopnjih Popisanega stodelnega alkoholometra, za več nego 5 odstotkov uradno najdenje POstopi ter se primanjkl jaj ne opraviči po propisu z naznanilom o kaki premeni v Množini, oziroma v alkoholovini tekočine, ki bi bila nastopila na prevožnji;
2.	če se v slučajih, kjer je bil za izvoz pod povračilom davka a) napovedan liker, ali
druga žestinska žganica,
, v slučaji a) najde druga tekočina in ne liker, v slučaji b) kaka tekočina, atera ne spada med opojne žganice, n. pr. voda ali vino.
Odmerjanju kazni je v podlogo jemati:
V slučajih, navedenih pod 1 iznos, za katerega je povračilo davka po izvozu1 vpovedi višja nego po uradnem najdenji;
v slučajih pod 2 navedenih polni iznos, ki se je brez opravičbe v imenu davkovnega povračila zahteval.
b) Razločki med vpovedjo in uradnim najdenjem, ki se kaznujejo
s kaznijo reda.
§. 100.
Razločki v zgornjem §. 99, št. 1 omenjene vrste, ki presezajo tri odstotke a ne dosezajo petih odstotkov, kaznujejo se z globo od 2 do 200 gld.
Osmo poglavje.
K o n e en a določila.
Začetek veljavnosti pričujoče postave in preklic dozdanjih zakonitih določil o potrošnini od
pridelovanja opojne ali žestinske tekočine.
§. 101.
Pričujoča postava pride v moč 1. dne septembra meseca 1878.
S tem dnem izgubé svojo veljavo dozdaj še veljajoča določila v ukazu o davku od žganja, izdanem 18. oktobra 1865 (Drž. zak. št. 104), člen III postave od 28. mareija 1868 (Drž. zak. št. 24), postava o davku od žganja, dana 8. julija 1B6Ö (Drž. zak. št. 90) in določila postave od 18. maja 1875 (Drž. zak. št. 84), kolikor se tičejo davka od pridelovanja žestinske žganice.
Zvršitveni pristavek.
§. 102.
Zvršitev pričujoče postave je naročena finančnemu ministru. Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Franc Jožef s. r.
Auersperg- s. r.
■•retis s. r.