PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 222H hninrd m mtmd+km nuttier. Dec. b, l*)7. »i tbe lkmi o the« at CJutmo III.. Muder the Act oi CoogteM ol Monh 5. 1879 CHICAGO, ILL., September 27, 195« Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 618 LETO—VOL. XLV. Svobodno trgovanje najboljše jamstvo svetovnemu miru Ekonomski bojkot proti sovj. bloku v kvar vsem deželam. — Obe vodilni velesili imata v gospodarski vojni enako taktiko. Ena največjih napak v seda- Anglija potrebuje trgovanja s njem svetovnem neredu je za- sovjetskim blokom, prvič, ker on viranje svobodno trgovine. Zed. potrebuje strojev in drugega v države bi npr. lahko imele s So- industriji izdelanega blaga. Ve-vjetsko zvezo ogromen promet, lika Britanija pa surovin. Rusija ako ne bi prišle v tolikšen spor ji lahko pošilja lesa v izobilju, z Moskvo. Anglija ga nima. In pa žito, ru- Zapiranje mej poguba napredku de- kože in vse s°rte rude. Mednarodni kapitalizem je A sedaj tega na zahtevo naše uspeval dokler je lahko osvajal, vlade Anglija ne sme. Ker pa in izkoriščal. V sedanji svoji do- njenih stvari nočemo kupovati bi pa ne more ' prospevati" dru- v zadostni meri, ker prav take gače kakor z vojno, ali pa z obo- ali pa se boljše sami izdelujemo, roževanjem. A vendar, če bi. ji rajše dajemo milijarde pod-mednarodno trgovanje uredil po pore zastonj, potrebi, pa bi bili delavci zapo- V Londonu vedo. da to ni sleni in tudi prekupeem ter mo- zdrava ekonomska politika. Kaj- MILITARIZIRANJE NEMČIJE IN JAPONSKE PO AMERIŠKEM NAČRTU Naša vlada deluje, da se Nemčijo spet milita-riiira — namreč zapadno Nemčijo. Amerika je v ' mrzli" in ekonomski vojni z Rusijo in ta borba se lahko vsak hip spremeni v tretjo svetovno vojno. V Washingtonu računajo, da bo nova militarizirana Japonska ter zapadna Nemčija v takem konfliktu na naši strani — torej v vojni proti Rusiji in njenemu bloku. Z Nemčijo ie bila naša dežela ie dvakrat v vojni in obe (vojni) označujemo za svetovni, kar sta tudi bile. V obeh smo rekli, da mora biti militarizem poražen, svet pa dobiti mir. Kajzerjev militarizem je bil uničen. Nato pod Hitlerjem obnovljen. To je privedlo svet v drugo totalno vojno. Osišče je bilo tepeno. Hitler in Mussolini sta tragično končala. Ne pa Hirohito! On je ostal na prestolu po volji naše vlade, dasi tudi on spada v kategorijo vojnih zločincev. Obvarovali smo ga in z njim vred japonski kapitalizem. Enako smo obvarovali Zbira in presoja urednik žave s takimi dajatvami izčrpale — in kaj potem? nopolom bi kaj ostalo Stalin sam je osebno rekel poročevalcu velike ameriške čas- niške agencije, da bi Rusija ra- M .. . . . , . ,. da trgovala z Zed. državami inI Jp|nrodm *aki*dl z vsem svetom, toda manjka ji ™ * 2eleZn° rudo' kl S™ denarja, ker sta jo dve vojni ^ P ' "T™ MmiT°U V civilna vojna in pa razne drige ^'TIT »no^nah, nnioAo^i domalega vso izkopali in treba ti prej ali slej se bodo Zed dr- stari *i*tem * lapadni Nemčiji in v Italiji. nezgode onesposobile plačati — vse sproti. Zato je potipala našo P016«3 V' drUge manJ in ™ tri miLnU Hniari«. vire. z veliko dražjo produkcijo. Naši jeklarski magnati iščejo vlado za tri milijarde dolarjev kredita, z obljubo, da bo vse o- J— i____._*_____xt -t. » * . železno rudo v latinski Ameriki broke točno izpolnila. Najbrž bi . . .., . _ jih. Saj dosedaj je vse svoje v "»domest. o za nase ze do- dolgove vsaki državi, s katero e k.aj 'črpana oljna leztlca smo imela pogodbo, točno poravnala. sU "a blwnjl Vzhod' v Meh,ko; ™ . . , . . . in kamor ze moremo, loda nas ekonomski sistem se Ko je bila Nemčija v prvi svetovni vojni do kraja tepena, ie zavezniški vrhovni štab dovolil kajzerju pobegniti, socialdemokratom pa ustanoviti republikansko vlado. Toda nemški kapitalizem je ostal nedotaknjen, po zaslugi zmagovitih zaveznikov. Ampak gospodarsko je bila Nemčija po vojni zbita in tako weimarska republika ni mogla nikoli dobiti trdnih tal. Oslonila se je ekonomsko nekai časa na Rusijo, s pogodbo v Livornu, a ni dosti pomagala, ker je bila Rusija takrat sama v težkih gospodarski stiskah in prizadeta vsled suše. Weimarska republika, ki je obsegala vso Nem Sovj. delegacija na zboru ZN dela vtis, da je iskreno za mir Združeni narodi (United Nations), ki imajo sedaj svoj zbor v New Yorku, se ukvarjajo največ s problemom, kako ohraniti J"«ticn» department pravi, da dveh je vložen v zid kremlja v svetu mir. Sovjetski delegaciji irna v P°sesti vs* načrte ame- Moskvi. Foster je zdaj poslednji načeljuje ruski vnanji minister riske ko™unistične stranke, to- vodilni komunist, ki je še na Andrei Višinski, ki slovi za zelo reJ da Je na nJene Podtalne ak- prostem. Registriral se ne bo— spretnega diplomata, a nastopa J'vnosti P°P°ln«nia pripravljen. I to je gotovo. Saj izjavil je, da se pa jako previdno — poročajo, . Je res» ker te načrte, kakršni ne bo. Komunistična stranka v da nič izzivalno, a vendar tako ze so\ so P°magali kovati tudi Zed državah je sedaj stvar proda se prav dobro zaveda, da je a«entl provokatorji, ne samo ka- šlosti, a podtalno pa bo delovala ki sanjavi komunisti, ki se niso —o tem tudi v justičnem de-v vsej svoji dobi v tej deželi iz | partmentu in v FBI ni nobenega svojih skušenj še ničesar naučili. I dvoma. Bilo bi pametnejše, ako William Z. Foster je minulo bi 7vezni konKres ne šel proti nedeljo izjavil, da se komunisti1 nj,m v hlsl*rijo,-kakor jo je ne bodo pokorili novemu zako- oznat l1 Predsednik Truman tem- nu — namreč da se ne bodo re- ve? J'rn dovolil svobodščine ka-je sovjetski blok vedno v manj- gistrirali. Foster je predsednik ne so v veU»vi v naši deželi, šini, ker velika večina driav, ki njihove stranke, star veteran v Pre8anjanJe upornikov ni še so včlanjene v ZN (okrog 60 delavskih bojih in bil je radi nikdar doseglo namena — kajti vseh skupaj) je pod ameriškim svojega prepričanja tudi že v prej ali slej se zncJva Izjavijo. vodstvom. ječah. Prvotno je bil socialist,! Tudi Kaltenborn je bil na hno izmed glavnih točk na nato laborit in vodil po prvi sve- obisku pri Titu. Čudno je da ga dnevnem redu sedanjega zase- t0vni vojni stavko jeklarskih je v radiu NBC toliko hvalil fn danja ZN Je vprašanje, kdo naj delavcev, ki je bila poteptana, omenjal je tudi od suše uničena zastooa K,ta„ko. Vs. ved«, da potem se nekaj ,asa iz polilike po,ja J Prj Tltu je bil umaknil, nato pa izjavil, da je Kaltenborn je reakcionar prvega komunist. Ako se novi postavi reda, spreten protiljudski prone bo pokoril, bo morda obsojenj pagandist in to, da je Jugosla- ..... . . . - i na $10(>00 globe in v mnogoletni vijo pod Titom pohvalil ii ie znava za kitajsko vlado ubezne- zapor, v katerem pa bi že sedaj m^rda v korist, ker j i bo Ami ga C ang Kaiška, ki vedri pod bil. če ni bi bil bolan. Vsi nje- nka toliko več Domaaala TWI« , ameriško zaščito na kitajskem govi tovariši v eksekutivi komu- ^rtehl^^e' Jt J otoku Wemme. Kitajska je po nistične stranke 1 J J J zastopnik mogočne dežele. Nepristranski opazovalci menijo, da Sovjetska zveza noče vojne, o kateri posebno v Zed. državah toliko govorimo, a vendar kljubuje ameriški delegaciji kolikor največ more. Seveda zastopa Kitajsko. Vsi vedo, da hi morala Kitajsko reprezenti-rati tista vlada, ki vlado Kitajsko. Toda naš državni department še vedno podpira in pri- iic# . «kt "i * .i . so ze v zaporu sovražniki socializma, pa naj bo ustav, ZN salna clan.ca var- _sodni zapisnik pravi da radl demokratič aU * ™ £ no tnega sveta (security coun- tega. kcr so učili svoje pristaše viskega kova. tudi ni dobn> cil) in ima kot taka pravico ve-1 strmoglaviti našo vlado s silo.I * ta. Druge stalne članice v tem! Na sodišču prosekutorjem to ni Prosperiteto imamo. Delavski vrhovnem tribunalu so Zed. dr- bilo težavno dokazati. Resolucije dePartment se ponaša, da je se- ______________________ .. . . ŽaVe' AnR,ija' Fr«ncij« in So- so pisali ljudje, ki so bodisi med daJ zaP<>sJenih nad 60 milijonov od sovjetskega toliko razlikuje,' Vse 10 gospodarstvo pa vodi *i/o, /e propadla vsled položaja, V kakršnega SO jo pri- vjetska zveza. Ako zbor ZN pri- mrtvimi, ali pa renegati In pa deiavcev — torej toliko kot je da smo šli rajše v mrzlo in v eko- nasa vlada pravilu politike pravjlj zmagoviti zavezniki. Socialdemokrati niso < zna sedanj° Pravo via- Foster, ki je mislil, da bo reakci- trdl1 Henry Wallace, da jih bo, nomsko vojno ter se doma oteli Slle' Podkupovanja in s kova- i- sfonf: nn^n:L „ .v L l do M postavno členho vrhovne- ja mirna, tudi ako ji bo on s silo ako bo on izvoljen za predsed- brezposelnosti z novim oborože- njem zvez. kakršne so vedna na-1 *™l'''oritinobemhkorakovv j ga varnostnega sveta, bosta v ^zil. Tudi pokLi Charles nika. Nesreča pri tem je da smo vanjem — seveda na svoje stroš- merjene kaki drugi deželi, v olje na ogenf komunistom, kl SO delovali za revolucijo j njemu dva komunista in trije Ruthenberg iz Clevelanda je ta- brezposelnost spet odpravili le z ke. tem slučaju Rusiji, Kitajski, Ro- po boljševiškem vzorcu. Bila ie zadušena s pomočjo protikomunisti. ko mislil pa John Reed in še oboroževanjem in z večanjem Kako vse boljše bi bilo, ako bi ^adzarskj in cJr^im dr- intervencije - ekonomske in politične - tujih sil, naj- j AmerUka v,ada bl si ,ahko marsikdo drugi. Pepel slednjih (Konec na 3. strani ) -godila za sodelovanje, namesto da kujeta načrte kako bi razrušila drug drugega! Zed. države so imele z Rusijo celo že pod pokojnim Rooseveltom velik trgovski promet se ta dva ekonomska sistema po- žavam sovjetskega bloka. Sko- Vndu~i An„liU K ro vsa Oijna ležišča po svetu P° 2as,Mg' trancife, Anglije in Amenke. Notranji kontrolira sedaj naš kapital. Ru- položaj v Nemčiji pa je bil tak, da jeao spremembe Sija bi jih nekaj rada v Perziji moralo priti. Socialdemokrati so delali "red in mir", dovoli 8 jlh ji na" Vl8da ^ komunisti so ga kalili, sto in stotisoče delavcev je bilo brezposelnih in bilo je jasno, da se polom mora dogoditi. Amerika ie vueimarski republiki finančno. sicer veliko pomagala, v nadi, da bi s tem preprečila v nji komunistično revolucijo in med tem pa se je dvigal Hitler in njegov nacizem. Francoski, angleški in ameriški kapitalisti so ga "tolerirali", ker je rohnil proti Sovjetski zvezi in komunizmu ter obetal posekati glave socialistom in komunistom. Neljubo Angležem in Američanom je bilo le to, ker je toliko grozil tudi Židom. Hitler je dobil vlado v svoie roke na "demokratičen" način, ne s silo. Silo je začel uvajati šele pozneje. Preklical je vse pogodbe, ki jih je poražena Najbogatejša oljna ležišča na In še večjega seveda prej. A se- svetu so v Saudi Arabiji. Lastu-daj pa je skoro na ničli. Kupu-! Je Jih ameriški kapital in tam je jemo od Rusije razne kožuho- ameriška mornarica, tam imamo vine, a drugega pa prav malo. Ona bi rada od nas stroje vseh vrst, a vlada v Washingtonu se je odločila za trgovsko izolira-nje Rusije in ji ta taktika prilič-no uspeva — toda nikomur v korist. Pritiski na Anglijo Zelo rada bi razvMa prosto trgovino z Rusijo Anglija. In res je sklenila z njo dokaj ugodno pogodbo, ki je bila koristna obema državama. Toda v Washingtonu so začeli temu vzajemnemu trgovanju med Anglijo in Rusijo . UlljU IKVU 1 lll^llju lil IV UI j U I . ... .»'1 • — nasprotovati, vmes je stopila Najrodovitnejsi kraji za pridobi- vojna letala in mornarično pehoto, da našim, investorjem ščiti ta bogastva. Čemu ekonomski bojkoti? Rusija, ogromna kakor je, ni bogata na olju. Največ ga ima v Gruziji iGeorgiji) a je to malo v primeri z vrelci v Irariu in v Iraku, ki so pod anglo-ameriško kontrolo. Zato si mora Rusija pomagati z izdelovanjem gaso- lina iz premoga" kar je drag in j Nemčija morala skleniti z zmagovalci in odredil obo- pocasen način in ena$o prizade-1 9 ta je v pridobivanju gumija. (Konec na 3. strani.) ameriška uradna in neuradna propaganda ter očitala Angliji, da jo zalagamo z materijalom in finančno zastonj, ona pa potem naš materijal Rusiji prodaja. Kajpada to na medsebojne od-nošaje med Londonom in Wash-ingtonom ni moglo dobro vplivati. Ameriška vlada je od An- inova sprejet s tolikšno večino" glije naravnost zahtevala, da je njeg„v veto ostal brez ve-naj neha pošiljati v Rusijo in ljave. njenim zaveznicam kakršenkoli Truman je dejal, da zakon, materijal, ki ji bi lahko služil v kakršnega je kongres sprejel, ne vojne svrhe. napravil komunistom nika- Toda kje je tu meja? Tudi ši- kr*ne *kode pa* pa jim prejkone koristil, ker se bodo ljudstvu predstavili za mučenike. V svo- roževanje, ki ji je bilo v mirovni pogobi s Francijo, Anglijo ter drugim zavezniki prepovedano. Francija (Konec na 2. strani.) pridobila prijateljstvo Kitajske nazaj, ako bi priznala pravo kitajsko vlado namesto da podpira ostanke koruptne ubežne kitajske vlade, a ji je ta pres-tidž, ker stoji na stališču, da se komunistov ne Sme podpirati v nobenem slučaju. Angleži žele, da bi se v Washingtonu glede Kitajske premislili ter priznali, da Čiang Kaišek nima nobene pravice zastopati države, ki ga je pregnala in zavrgla. Precej razprave na tem zasedanju je tudi glede Koreje. Splošno mnenje je, da je invazijo severne Koreje v južno Korejo podnetila Rusija, ne da hi ^m^iortlrJ0;.;^;i ttrinaHn,uKu!inmbo-AI;bodod;hilinH^ lo invazijo obsodili in borb« pro- na">- ~ ne ve' Ka'«' prispevali so v.soke vso.e «,.di tak« -ti severni Koreji, ki se vrši največ z ameriško silo, je označena za intervencijo združenih narodov proti komunistični agresiji. V tem konfliktu je zelo inte- (Konec na 3. strani.) Nekaj o naših stvareh Minulo nedeljo je odpeljal izpred Slovenskega delavskega centra v Chicagu poln bus članic krožka številka 9, Progresivnih Slovenk, ki so šle v goste k članicam krožka št. 8 na West Allis v Wisconsin!«. Poset so imele v Slovenskem domu, ki se uradno imenuje Slovene Home. Udeležile so se tudi priredbe v Arcadia parku — istotako slovenska last — ki so jo imela društva SNPJ. Na obeh krajih so bile prijateljsko sprejete in se dobro zabavale. Slovenski dom v West Allisu in Arcadia park pričata, da naši rojaki veliko zmorejo, kadar se česa lote. Ljudje, ki vse to grade, niso vsi mladi. Pravzaprav leži glavno breme na naših starejših ljudeh. Npr., v trudu, da bi milvvauški Slovenci imeli svoj dom. ki so ga kupili in preuredili za svojo hišo na West Allisu, je prispevalo kakih 15 rojakov po tisoč valni stroj, ki jih bi Rusija rada kupila od Angležev v zameno za svoje blago, lahko služi v vojne svrhe. Enako stroji za izdelovanje obuval itd. —lWili»lllB ■ ■ iT ■ IIMIIIM iiumiliii Ali vam je naročnina ? Truman imel v kongresu le malo zaslombe Predsednik Truman je vetiral tudi on pomagal ustvariti, ne samo tisto, kar je bilo najbolj več za uničenje Proletarca. To protikomunistični zakon, a je bil samo predsednik Truman ter reakcionarnega v njegovih pri- jih je stalo veliko tisočakov. Nji- prošlo soboto v obeh zbornicah njegovi svetovalci. poročilih in pa za oboroževanje hovi listi so propadli. Naš Še iz- Nova postava določa, da se Proti. oziroma proti "ko- haja. In propagira prav tako is- morajo registrirati vsi komunisti munizmu". Njegov socialni pro- kreno za zgraditev svetovne so- in odborniki njihovih takozva- *ram K,ede *°l»tva, zdravstva, cialistične družbe kakor je v po- nih frontnih organizacij. Tru- bo|jše socialne zaščite itd., pa je četku. man smatra, da so naši zakoni bil •» "vržen ali pa deloma Rako bo delova, nov, iakon proti špijonaži, sabotaštvu in »Prejet tak0;^da nič ne pomeni. la 2atiranje opozicionalnega peti koloni že sedaj dovolj stro- #PredM?dnik T™m™ prepričanja bo odvisno največ ga, torej čemu še enega, po ka- kakor»ta b'>a Pred njim Q<| ju§m department« in pa . „ .terem se lahko označi vsakega Rooaevelt in Wilson, a vseeno se k histeriia kakršno v ovojem vetiranju je Truman novo op02icionaIca za suhverzneža, p„ j- v naši javnosti za ^tu omenil preds^dnit « ie -ko nasproten ko-| ^^^ ^ste" in pa koliko dela so že vložili v ta dom. Vse brez da bi pričakovali kakih zahval. Morda bo Frank Puncer to utegnil opisati. Jacob Rožič pa. kako so Slovenci, včlanjeni v SNPJ. kupili park Arcadia, ki je res lep prostor. In to v sedanji dobi, ko jamramo, kako med nami vse izumira, da smo postarani in da izumiramo. Kadar ima kje v kaki naselbini petnajst in več rojakov korajžo dati po tisoč dolarjev svojega prigaranega denarja za narodno stvar — saj ni še vse tako brezupno, kakor izgleda na prvi pogled. Slovenci v Milwaukeeju in West Allisu so si veliko upali, ker so kar hkrati pričeli dva velika podvzetja. Upamo, da bosta uspevala in ljudje, ki ju vodijo, se resno trudijo v tak namen Kaj pa novi Slovenski narodni dom v Detroitu? Tudi detroitski Slovenci so imeli pogum. Niso samo delali, posegli so globoko v žepe, da so si zgradili dom, o kakršnem so pred 30 let le sanjali. In ta njihov novi dom je imel čast imeti v svojih prostorih XIV. redno konvencijo SNPJ, o kateri je bilo nekoliko poročano v prejšnji številki. Vzelo bo kajpada še veliko napora, predno ga bodo izplačali, kajti stavba stane nad $200,000 in še bodo stroški, predno bo vse urejeno. stenje', za pogaženje civilnih munllmi| __ oliroma sovjelski svobodščin in za policijsko nad* I Rusiji ziranje prepričanja. Truman je s svojim vetom pokazal veliko korajže. Zadel je v živo z izjavo, da postave, sprejete v histeriji, ne morejo biti dobre, niti ne ustavne. Ampak bil je baš on, ki je pričel s to histerijo, kdorkoli ie ga je pripravil vanjo. Saj baš zato se gre. Mi smo z Rusijo v mrzli vojni in kongres misli, da ji bo s takimi zakoni škodil. Truman, ki je sam napo- potekla. Tekožd številka Proletarca 2228 ............ Nafelnlk zveznega detektiv- - . - . Ako Je »tevllka tik VAŠEGA sk hirojg j Kd IIoo takšno namreč kakr*neKa ima imena tut NASLOVU n» PRVI pravj da ^ „ „aAi deif|. sedaj vladujo*! ratred. strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Minula konvencija SNPJ v Detroitu je zaključila, da se novega glavnega urada vsled sedanje stavbinske draginje ne zadnji predsedniški kampanji, i 7......... ™«J bo gradilo, pač pa naj se predela dvorano SNPJ za uradne ko so ga hoteli njegovi tovariši J **Z " Suh*" S ^ h°?° Slov«n<* v Chicagu ob prostor, zavreči, pa je šel na agitacijsko^^ornic. K »>ila tolikšna-prot. v katerem so imeli že nešteto predstav, koncertov in zabav, pot in jih porazil. Trumanovemu vetu-d« je ka- Dvoran v tej okolici je sicer veliko. Ene so za nas prevelike, kor trdlJ° mno*' čMikmrjl ki par drugih, ki bi bile prikladne za okrog 400 do 500 udeležcn- Na shodih je oglašal svo j j so prisostvovali zborovanju, brez cev, pa imajo oder le za godbo in za pevski zbor "fair deal" — nekako izboljša- primere v zgodovini naše deie- Federacija SNPJ v Chicagu ima v pačrtu nabaviti si vedal to vojno, j e sedaj mnenja,! nje Rooseveltovegi "newdeala'V le- izletni prostor, kakršnega imajo društva SNPJ v Clevelandu da ne — da ji bo v njeni pro- A ni uspel v drugem kot v mi- Nekako enako zelo stroga po*- in Red"i v Milwaukeeju, toda glede dvorane za naše priredbe pa pagandi baš to pomagalo, ker litanziranju Zed. driav in pa s uva je bila sprejeta leta 17»8, se bomo morali P« novem letu tudi pobrigati, razen ako hočemo bo naglašala, da hoče naša demo- svojo doktrino za vojno proti a je bila kmalu pozabljena. Si- ***** v s*d«J v drugo, kakor ie bi nanesel slučaj. Bržkone kracija samo eno prepričanje, j komunizmu vsepovsod po svetu, j cer pa so potem vseskozi nada- ^ »>«dnje obveljalo. *aj do tedaj, ko bomo kaj svojega imeli— In tako je bila v tej histeriji ,jeVRl v PennsylVaniji "kozaki", sprejeta tudi antikomunistična v Ko,°radu miličniki in tako je • w---»--#------—ji —" Bil j n t "j' »,n miri | to je, tolikšno dvorano kolikoršno potrebujemo za naše stvari. približno 50,000 komunistov, ki Sedanjemu zveznemu kongre- postava. Naš list ni še nikdar v na**h drfavah, do-pa imajo vsega skupaj kakega su poteče termin koncem tega agitiral za komunistično stran- k,er ni Pri^l Franklin Delano pol milijona pristašev. Vselej, leta. V obeh zbornicah ima ve- ko. Hoteli pa smo biti pravični Roo**v*lt v vlado, ko so komunisti imeli predsed- čino demokratska stranka. V napram vsakemu gibanju, ki Ne on, ne Truman, nista do-niškega kandidata, niso dobili j prejšnjem so dominirali repuhli- stremi koristiti človeštvu. Ko- bila zaslombe v kongresu — raniti 200,000 glasov, torej J. Ed- kanci. Vse, kar je mogel pred- munisti so imeli med Slovenci zen za reakcionarne stvari. A gar Hoover po tem merilu pre- sednik Truman doseči v senatu v Ameriki že par listov, ne toli- nekaj za svoj program pa sta le tirava. Toda sedanjo histerijo je ter v poslanski zbornici, je bilo ko za širjenje svojih idej tem- izvojevala. Jubilejna številka Proletarca je v delu in bo vsa v čast zgodovini tega lista, v kolikor seveda je pri sedanjih stroških to mogoče. Kake drage revije, kakršna je bila Majski glas. ne bi zmogli ker bi v tiskarni stala preveč. V same izgube pa ne moremo siliti. Bomo pa se potrudili, da bo dobro v vsakem oziru tudi to, kar s sedanjimi dohodki v današnjih razmerah moremo izdati. Torej na svidenje v jubilejni številki. % « PROLETAREC — U*T tu OILAVSKECa LJUnSTVA. IZHAJA V&AKO SREDO I/daj 4 Jucohlovaiiika Delavska Tlakoma Družba, Chicafo, III. NAKCk 'I' Kalo: Plavšek je moral po tolaž-Ko je Podlesek postregel dvema bo h Klemencu, pa na je bila otrokoma, se Je spet obrnil k tolažbli ,e tako žalostna, ko T i . .. . . mu ni obljubljala nič dobrega, N meni se pa le zdi, da je pač pa celo posegala po nje«ov a možak u Ptuja. Vedno ga tam h.š.c,, in to brez kom^nK In od nekod prihaja vonj nove stvarnosti Edija Kocbeka, in iz te stvarnosti se trgata vola, ki se vprežena v jarem vzpenjata nas m pa ker ie Hitler udaril tudi v Sovjetsko zvezo. Prej je imel z njo pogodbo dvajsetletnega prijateljstva, ki pa je bila neiskrena in oportunistična z obeh strani. Sedaj ie sovjetska Rusiia tista sila, ki gre anglosaškemu bloku na iivce in tako imamo Marshalov plan, severoatlantski pakt in pa ogromen oboroževalni načrt, vse z vidika, da se bomo prej ali slej s so- ce!" Sušnik je bil hudo jezen. Pri Svetem Ivanu. Samo takrat n .. , , - "Morda mi jo pa," se ie Pod-Me bil° še Prezg°daj, da bi mu Poste ne prihaja -več toliko ^J tudi najbrž tudi vi ne more- j iesek zvito nasmejal "Pa kai se Podlesek lahko povedal in ga Kot jo je bilo zadnje čase, o te toliko dela izvršiti, kadar se kujaš? Kar J, s[ name,JjJe potolažil . . . kateri sem pisal v prejšnji šte- slabo počutite, ko t pa če ste razburjaj se Franček saj veš V 1 d 1 ITI t 11 a« . . w 'j « «r- — — — » j mm • vttl V ^ J J "Morebiti pa je iz Ptuja" je u Hudlca vendar," si je dejal po klancu; v tej stvarnosti ikimal Sušni* "Saj ga nisem Kaj res ni ve* re" vsak večer čakajo; od nji- spraševal. Mislil sem pač, da je h hovih teles zaudarja po potu;j iz Maribora, Saj nisem trgovec BlIa Je zanJ' bila v rokah—| nekdo je legel pod jablano, s ka-j kakor ti, da bi moral poznati vse Podleska \tere padajo zrela jabolka vso vjetsko zvezo morali udariti. agente na svetu. Presneto si si- Podlesek je izdal domovino, ni noč ,z zameglenosti se trga Ko-1 V Washinntnm. \i t L • - i i ten! Ce se vsak avto ne ustavi Pa i^al Plavška Rad ga je imel, P^čev debeli župnik z mežnar- nia . "™nqronu so vodiln, kroqi ze dolgo mne-pred tvojim magazinom. že ni i in temu tavajočemu Jugoslovan- Jem. oba z velikimi vrečami na' ' 00 v te» borbi z Moskvo Nemčija najboljši prav. Saj ti ne delam konkuren-|tku je namenil prostor ob sebi, rami in pijani kmetje od včeraj lez' ,0<*o v tak namen jo je treba oborožiti Oziroma včasih1 ^ga ne j o Idopotci S 5 ^ ^ otožno oooroziti se zna sama, kar priča njena zgodovina. Iskal sem za resničnostjo, pa M f^ancija Pa protivi - češ, kdo pa ve, kam bo tudi za lepoto Slovenskih goric, /Vemč,/Cr darila, ako spet postane militaristična sila* Od daleč in od blizu, iz knjig in lapadna Nemčija je po prebivalstvu veliko večia ka- Sursrkor Frandia-, da 4 ^s. t ženska, ki nas je očarala, pa ji Iave Prevzele odgovornost za ščitenje zapadne Ev- "Naj se malo muči," si je dejal stari žandar, in se na^ smehnil. "Vsakdo mora kaj tr- bil vilki, toraj t*> današnje poroči- zdravi. da sem radoveden Star ža^d lo mnogo krajše. Kadar se utrdimo, bo pa spet Med pošto ki je prišla ta vse delo bolj točno teklo. ' vedal? je "od^rnU Sušnik "inZ peti' uaen, so tudi vprašanja kaj Zdaj pa se rednim tedenskim pomirjal, ker se je prepričal da Toda- star» žandar bi seje narobe, da naročniki Usta poročilom naprej. i stari žandar tokrat ni ne prejemajo redno. pravo stran „2andar Dragi čitatelji. s Proletarcem ^atka Hrvatin žandar ostaneš!.. ^ nič zgodilo. Tako pa se je is^sr wtt^n * - Volk. ki je bila v onem času na Podlesek tebe. Ce se že gremo obisku v starem kraju. Za njen t0,lg.ra Pa se 1° bomo šli do kra-pozdravni oglas je Katka izro- Ja' IzdaJalec ti, izdajalec jaz. • • ■..,"» .— čila vsntn spovedovala se ne bova o tem je. da je urednik glavni steber clla vsoto S5" ker tega ha y katekiz^: seni, ko so klopotci. H ~ « n'a 1,1 HafrL.°? 0b°" K° ,0 piŠT mi ni znfn° ee P" fe J« spovednika ne bo! Učitelji po Slovenskih gori-1" . „ ... . ... ^ h, se pozna pn delu katerega se je ze vrnila nazaj v Ameri- spovednik bo zaprt ... i cah vsake jeseni dajo otrokom T 'n1.vellka zupmsca. Cer- vrsi — se posebno če je sam ko ali ne. w . .. . , . nai„„„. K_•!„ .„. .. . , . «ve so kakor stražniki, ki čuva- ^ - Uredn,H Katka je ena onih čebelic, da JfSSl^ '^ ;» - ^^ Cu samemu je ze.o težko, ^f ™ ^ ^ ^ * ^ ™ « Mariboru je tam ri'SK SE ^XluZ^ da se ne poč uti ko, se je včasih. . .. VSe ™le ^danje znan- kako S(, X'^Wj Sveti Duh. Sveta Ana. Težko mu je: Globoko premišljajoč, kam je šlo. Ko gleda dela, ki jih je wlt,SaJI,irk rcueiacije oi^rj v ~ . -- , r-- »j— "v,- r b t . .. .. . . - ovci« marjeia, ov ustvaril in uredil, ki so razstav- tem mestu izročil za pozdravni kred»ta Podlesek je kaj ^ ^^f Benedikt. Sveti Marko, Sveti pa ne samo roke, pač pa tudi dušo, moram pa na žalost povedati. da so zadnje čase bolj pri slabem zdravju. Znano vam stvom. JESKN V SLOVENSKIH GORICAH I Pesem Slovenskih goric je- Na skrajnem vzhodu Slovenije, med dvema rekama ležijo Slovenske gorice kakor ogromno, narobe obrnjeno korito. In na tem narobe obrnjenem koritu so njive, gozdovi, travniki, vino ljena v omari nad pisalno mizo, ™esek $25, katerega pri- ^ navrtal Pri n|ih' tako kako so ^^L'L^sli Tli in ^ in mno& letniki. Potoži, rya 'ederacija v ta namen. ^ sokem d'rog^Tv^rid k/er mu postane težko in ,_____, "kako sem labko včasih delal, Victor Je hotel vse svoje obli-ponoči in podnevi, kadar sem gaciJe kot uradnik urediti, predse utrudil, sem popil čašo kave, no se Je Podal v bolnišnico Bij pa sem spet lahko delal naprej. iin#s- 950 E 59th St. v Chi-Danes pa ne gre več tako." cagu. Saj prav to je mogoče kriv- On je zelo resno bolan in kot da, da danes ne gre več tako. se čuje, da že znašajo vse po-Preveč dela vsa dolga leta brez trebščine skupaj, da bodo po-oddiha, brez počitnic in to nad gledali v notranjščino, kaj je trideset let — kdo bi ne oma- narobe. Bil je delegat na zad-gal° Včasih je bilo vsakovrst- nji konvenciji v Detroitu, a je ne pomoči. Ko je bilo delavsko bil že takrat bolj pri slabem politično gibanje na vrhuncu, zdravju, se je vse gnetlo okoli njega, a T, ♦ . v danes je več ah manj sam Vsi' K u 8a T" Zel,m°' ^ so se postarali in mnog' so se ^Jk0raJ °kreVal ln se vrn" nas, ker malo jih je, ki bi bili tako aktivni v njegovih le- gre delo tako izpod rok kot k°! je Nj>si muenda r»r«»ri 9o .u o_. sedem knzev, pa do zadnjih ča sov se ni dal ugnati, zato smo mu dejali, da je stara koreni na. Upam, da se bo tega drža in tako ostal. ze poslovili s tega sveta. Tako se ni čuditi, da tudi uredniku ne je šlo pred 20, ali 30, leti. Saj pravijo, da se še stroj izrabi, ki je iz jekla — pa se ne bi človek! Zato cenjeni naročniki, kadar bi list redno ne prišel, lahko sumite, da je urednik pogovarjali o dr. Konradu Suš-niku, s katerim niso bili bog ve kako zadovoljni, ker "menda nič ne dela." To je bilo res, in Pod-lesku se je posrečilo, da so tam pristali: Sušnik naj s svojo trojico naprej životari, o njem Podlesku mu ne bodo zinili, ker je Sušnik klepetav, še bolj pa ostala dva, pa bi pri vsem delu Podlesku škodili, ako bi izkle-petali. Podlesku se je posrečilo: ne vohal v stokrat rajši sam tako mučil,I zaradi te*a nikdar [ope s svojo oboroženo silo, toda ameriški obrambni si bil in ako bi bil vedel, da se mu ne' [TZlZ^ t V °braz' in Šfob zahteva> da se mora militarizirati tudi Franci-ho nir rorvni« T.u _ 1 "merimo tistim, ki niso očarani, /a in Analiin valil*** k**/' L * , J " . . rranc'- temveč jo gledajo resnično I ' veliko bolf kot sta sedai m da še tudi po- tem ne bosta zadosti močne v slučaiu vojne z Rusijo - torej ne preostaja drugega kot da se tudi Nemčijo sprejme v severoatlantsko zvezo. Izgleda, ne bo dolgo ko bo zapadna Nemčija . ________, __ sPet militaristična sila, Rusija pa oborožuje vzhodno gradi in bele ceste in povsod Nemčijo. Jako je vsa Evropa v militariziraniu in orav raztresene hiše. Po vrhovih so tako Zed. države. O militariziraniu Japonske se sicer ne govori ve-l'*a, a ie iasno, da ko bodo Zed. države sklenile z njo "mir", bo že imela močno armado in mornarico. In z našo vlado bo taka Japonska sklenila obramb- "l- IVLZO ~~ VSe 1 V,dlka' d° ie sP°P°d sovjetskim mokom in zapadnim svetom neizogiben. * Vendar pa - ali ne bi moqlo priti saj s pomočjo zbora takozvanih združenih narodov do pomirjenja? In čim bi se duhovi pomirili - ali ne bi bilo mogoče spraviti Moskvo in Washington v sodelovanje v graditvi svetovne blaginje namesto da kujemo načrte fco-ko drug drugega uničiti? Mi še upamo, da zmaga treznost namesto vojna histerija, ker ie na zboru združenih narodov vendar precej takih državnikov, ki so iskreno za mir in qa skušajo utrditi. * Še iz Chicaga. Louis Steblay Tole mi ne gre v glavo ? preutrujen; pa tudi upravnik je pred časom obnovil naroč UUU^M^aaa.a..^ ' "'"O liSt' "^Sek $3, kar pa ■ ^■••WAWIWM pomotoma ni bilo poročano. Cicero, III. Anton Slabe je obnovil naročnino. Izročila An gela Zaitz. Hinsdale, 111. Mary Aucin je poslala za dva pozdravna ogla sa $5. Se Hinsdale. Justin Saitz je obnovil naročnino in poslal za čestitko $2. Skupaj $5, Izročila je Josephine Potočnik. La Salle, III. Anton Udovich je obiskal urad in izročil naroč nino na list zase, za Theresijo Streli, za Johna Kernza, Ogles-by, in Johna Poharja, Ottawa. Ob enem je Udovich prispeval listu v podporo $2.40, izročil Frank Zaitz. Detroit, Mich. John Zornik je poslal za dve čestitke $4. Kako da je ljudi, ki so ustvarjeni po "božji podobi", mogoče C ooperstou n, N. Y. Adblf Krisch je obnovil naročnino in za čestitko $2. Skupaj $5. ^ . - , New York, N. Y. Leo Za- lako / Ih h k h podivjati v drhal, krajšek je obnovil naročnino za jih pripraviti v vojno histerijo dve leti, znesek $6. in mnoge spremeniti v beštije, ... , dočim se misleci,ki ljudi navaja- 'eveland, Ohio. Anton Janjo v človečanstvo že tolikšno kovich ie P°slal naročnine, ki. dobo. še vedno ne morejo pohva- mu jih obnovil» ^hn Gor- s,a,a P«drave iz New Yorka liti s posebnimi uspehi to mi janC' Albert Fatur' Amalia Ter- Pr^no je v družbi več- prijate-nikakor ne gre v glavo' bižan' Matt Petrovich in Vin- ljlc 17 Milwaukeeja odpotovala Mar so ljudje res boij k sla- cenc Zurc PoslaI tudi dve V slan krai P***™ smo dobili bemu kakor k dobremu nagnje- i cestltke in znesek zanj $4. ni, tudi tega ne zapopadem. | Waren Ohio. Joseph Jež poslal naročnino za Antona Žuga, znesek $3. Panama, Okla. Frank Grilc je poslal za čestitko $1.00 Herniinie, Pa. Anton Zornik je poslal naročnino za Josepha Kausa iz Cuddy, Pa. Rea. Pa. Frank Samsa je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Poslal Frank Bregar, Avella, Pa. Cleveland, Texas. Joe Pozes je poslal za čestitko $1 in ob enem sporočil spremembo naslova. Renton, Wash. Fred Medve-sek je obnovil naročnino na list. Star City, Y. Va. Lawrence Selak je poslal naročnino za Louisa Urbanca in prispeval listu v podporo 60c. Greenwood, Wis. Joseph Ule-sich je bbnovil naročnino. Rock Springs, Wyo. Frank iemitz je poslal naročnino za Antona Starmana in vsoto listu v podporo, ki sta jo prispevala Anton Starman $2, Frank Grum $1.50 ter Remitz 60c. To je vse kar smo prejeli. Obiskala sta nas Joseph in ulia Parkel iz Los Angelesa, Calif. ,ter izročila $5 za Marijo Cupih—od tega $3 za naročnino in $2 listu v podporo. Z njima je bila Mrs. Anna Grim iz Chicaga. e prej pa sta nas po-setila Matt in Louis Marolt iz Minn. Kristina Pugelj je nam po je zopet pozdrave od njih,, ko so prekoračile na suho. Imen sopotnic nimam pri rokah. zdaj klopota. Po obratvi pa ga odnesejo spet iz vinograda in potem nič več ne klopota. S tem je konec šolske naloge in konec pesmi v Slovenskih goricah. Življenje po hribih stopi na stari tir, v rahlo jesensko in zimsko obilje, ki se konča spomladi s pomanjkanjem kruha in se nadaljuje potem z bedo Umrlo je vroče poletje, ajde so že zdavnaj odevetele, orume-nela je koruza in rumeneti in rdeti je začelo listje po vinogradih. Orjavele so jelše in vrbe ob potočkih v dolinah, orume-neli so gozdovi, samo smreke in bori po teh gozdovih so ostali zeleni. Rumeni in pokošeni travniki, kjer zdaj obilo cvete žafran in kjer se pasejo rdeče be-lolisaste krave. Razdrapane in zapuščene rjive so rjave in rdeče v svoji težki ilovici, le mlade setve, ki so pokrile zemljo, kažejo, da se delo in življenje nadaljujeta, aa vse večno teče in se presnavlja in da je smrt zastarelih stvari in oblik le rojstvo novega, popolnejšega življenja. Njive rodijo in se ne izrodijo in vsako jesen se dišeče grozdje smeje izpdd orumenelih listov trt, in naj farno pokopališče pred Svetim Ivanom še tako golta ljudi neglede na starost in spol, jutro za jutrom se skoraj štiri sto otrok, bosih, strganih in večqp lačnih — saj otrok ne more biti kdaj sit — podi v šole, nabira spotoma gobe, kričijo, pojejo, se pretepavajo in že tudi ženijo; in ko se vračajo, klatijo sadje po tujih vrtovih in kradejo grozdje. In prav tako kričijo škorci po Slovenskih goricah, ko zjutraj iz logov letijrf na grozdje, in ko se zvečer v brez-krajno dolgih vrstah vračajo v gozdove. In klopotci, ki naj bi plašili vse te človeške in prave škorce, sam6 brezupno pojejo svojo pesem. Saj so klopotci tam zaradi šolskih nalog in zaradi svojevrstne pesmi, ki tako otožno odmeva po vseh hribih v jesensko rumenino in v mehko jesensko sonce. Ni več poletne sopare, iloyica ni več razžarjena Postala je In potem: Jeruzalem in Kapela, Velika in Mala Nedelja. Bele ceste tečejo po dolinah, se vzpenjajo na vrhove, klanci se zajedajo proti vrhovom, obrasli s črešnjami, kostanji, grmovjem, vedno razriti, skoraj vedno blatni, lepljivi, voli se trudno vzpenjajo po njih, in šolski otroci zanašajo to ilovico v šolo k Sve-____ 'T1""11:. S,adek si~r - nevaren.; čerilo, se je nenadoma nečesa Jesen lezi nad Slovenskimi nevarno pa je staro vin^ in š< spomnil, se dvignil in si deial goricami, klopotci pojo, kadar ^J *o nevarne dolge poti iz polglasno: Domov grem Ko ie zavejejo vetrovi. Jesensko nebo vinogradov do dom^ ponoči in bil zdaj zunaj se je za niim odo z belimi meglicami je razpros- nevarna so naša večno nemirna tekel Rožič in klical* trto nad goricami, naslanjajoč in veeno nezadovoljna človeška "Počakai m R v se kakor ogromno šotorsko krilo srca> in nevarna so človeška te- se ti nft J.h"-!' J ^".mm nad dolino ob Muri in Prekmur-J '-a. dokler se docela ne pomiri-, '^di k vragu!" Je"sTnU Roi- a se ga mjo i zadnje lastovke in zapozneli me- -lX) njegovi trudni poti in ko iz "" mogel otresti, tulji. Diši po prahah, po zrelem zidanic tako dehti po moštu, ko . Prekleto sem se ga navlekel," sadju z vrtov, po gobah in po so večeri še tako topli, se tudi Je govoričil Rožič spotoma. — jem, navezano na Alpe. Pohorje, J°- Tu ne pomagajo vse župniko- man :Jn in h*u'*e s KI Boč in Rogatico. Grozdje je do: ve pridige prav nič. Sladkost jTLzič ž^onn^ T zorelo in diši. V zraku letajo ^cha zvesto spremlja človeka 11 2a1SU4knjo in ....u- :_________s. J e....^: »JI: . . . se 8a Rozman ni mogel otresti. vaseh po vsem tistem, kar ob- Sreh sprosti, daja domove, in iz kuhinj zvečer diši po kmečkih začimbah, po žgancih, po potnih telesih in | celo pok mečki molitvi, in diši še po sanjah, tistih velikih sanjah kmečkih deklet, ki se obu-de v njihovih prsih vsak večer in vsako jutro umirajo, ker se ne morejo nikdar izpolniti. Jesen v Slovenskih goricah Čas radosti in čas ljub^ni Oživeli so vinogradi, bele, pisane rute, rdeče, pisane bluze s kratkimi roliavi, zagorele roke prek komolcev, zagoreli obrazi, polni smeha na okroglih, mehkih licih, na rdečih, sočnih ustnicah in v živih sinjih očeh. Pesem. Pesem po vseh hribih, ki pregluši klopot ce. Tudi Slovenske gorice pojo vsaj enkrat na leto. Srce se sprosti, mora se enkrat sprostiti In čas ljubezni je to. Ne one prve, sanjave, petnajstletnih in šestnajstletnih. Tista se spočne spomladi, ko vzcveto ptvi zvončki, ko se Škobčeva Francka zagleda skoz okno, ko se vsako nedeljo po maši ustavi na purgi in se zadovoljuje s pozdravom skoz okno Sušnikove hiše, ki ji pravi, da ni pozabljena, pa bo zato doma toplo sanjala o tem. Mlademu srcu je tudi to dovolj. Bolj je jesen čas tiste ljubez- Rožman je obstal pred Suš-nikovo zidanico. Večerilo se je že in sonce je tonilo za Svetim Ivanom. Rožman je čutil, da mora domov, tja nekam k Sve- Kaj se pa držiš kot kak lipov bogec! To ti rečem, pameten bodi, Rožman, pa z nami drži! Pusti no tisto posrano Jugoslavijo! Ali ne vidiš, kaj se nam bliža? Vse bomo obrnili na glavo pri moji veri da! In kdor ni z nami, bo letel. Nobenega usmiljena z nikomer! Ti bi pa lahko bil 7 nami' Pomili^ :__z t ir.i TJs&zr- ****rs neumen, da bi v sami srajci te-V sobi je bilo kričavo in hrup- kal po svetu, žago in posestvo no. Trgatev je pač trgatev, ne pa njim pustil! Kaj še! Rožič je glede na nekoliko slabo letino, že dovolj pameten. — Danes tu-Pri Sušniku ljudje ne bodo cme- kaj, jutri tam, kjer več piti dajo ravo sedeli! Konradov globoki, nam! To je moja himna moji do-leni glas, je včasih mogočno za- movini! Hudič!" je zaklel, ko sc bučal nad drugim govorjenjem je spotaknil in padel na nos. Lo- mehkejša, prijetnejša za bose ni, ki župniku Zadravcu pov-noge. Jesenski vetrovi pošume- zroča toliko skrbi in mu vsako vajo V gozdovih in v osamelih drevesih, otresajo listje z njih. Večeri so mehki in tihi, kakor nalašč ustvarjeni za sanjavega, otožnega poeta Slovenskih go- leto podari vsaj enega otroka, katerega ni vesel ne on ne bog, kakor je prepričan. Zakaj jeseni s svojim večnim "aber jaa!M Se glasnejša je bila Mica s svojim smehom, pa tudi Rožič in zaostajal s svojim hehetanjem. Se reveži s klanca, ki so delali v vinogradu, in Skobec med njimi, so bili glasnejši. Mihov "freilich" je včasih zazvenel pomirjajoče v ta hrup. Dekleta in žene so si po delu umile roke in noge in se preoblačile v mali sobi, se česale in prevezovale rute. Zdaj so samo še čebljale kakor piščanci, kadar odhajajo spat. Njihova celodnevna pesem je utihnila. Rožman je prišel že opoldne, se malo sprehodil po vinogradu, povprašal Skobčevo Francko, "kako je", in ni opazil, kako je pričakovala ' nekoga drugega, nato odšel v sobo, kjer je Jedel in pil. dokler se mu ni začel jezik temeljito zapletati Tam se je celo uro prepiral z Rožičem, vil se je za grmovje ob klancu, dokler mu ni Rožman pomogel na noge. "Preklet šolmašter, si ti neumen!" Tedaj se je Rožma-nu uprlo, otresel se ga je in de,-jal: "Psoval me pa ne boš, da veš! Šolmašter gor ali dol, pri tebi nisem beračil in tudi ne bom." "Pa še rad boš, za golo življenje! —- A kaj si se tako razjaril! Rajši mi pomagaj. *da zapo-jeva tisto: Lepa naša domovina je postala razvalina." (Dalje prihodnjič) je narava dozorela in dozorelost in šele potem opazil, da je to je vedno prekipevajoča, grešna,! docela nesmiselno. Ko se j ie ve- Povsod iščejo subverzneie V Michiganu je državni policijski komisar predlagal ustanovitev posebnega odbora osmih oseb, ki bi preiskoval oziroma iskal subversneže v državi. Slič-ne zahteve so se pojavile tudi v Ohiu in v raznih drugih državah Martin Judnirla: Nadaljevanje) IZ MOJIH SPOMINOV Sovj, delegacija na zboru ZN dela vtjs, da je iskreno za mir (Konec s 1. strani J resiruna (udi Jugoslavija. Na sedanjem zasedanju ZN jo zastopa njen vnanji minister Edvard ni stiski z živežem, ne iz kake | sicer kapitalizmu silovito naga-ljubezni do Tita temveč ker ga ja, a v težave spravlja tudi ko-želi podpreti v dvoboju s Sta- muniste v Franciji, v Italiji, v Hnom. Ameriki, na Japonskem in v Kako vse boljše bi bilo, ako Koreji. Posebno njena poteza v bi po svetu prevladalo načelo Koreji je bila pogubna — ne si-svobodne trgovine. Rusija ima cer zanjo temveč za Korejce, nič koliko različnega materlMa žeml! * V smehu ga vprašam, če' takrat še nisem imel brkov. Alio, pa sem bil prost Od zdaj Niti misliti nisem smel, kako j ima on morebiti lepo sestro ali vse to sem tudi čital na seji. sem drugače mislil o njem nam- bi kaj na stran de val. Kako naj pa hčerko, ki bo imela tudi kaj | Take mojstre so imenovali be-, reč. da ima hudič precej oblasti ..Jr„ .„.„.., si kupim obleko in čevlje? pod palcem kajti jaz sem brok zobrazne, moje poročilo pa spre- Drugi dan sem se mu prav lepo Kardelj. Jugoslavija se boji, da Nekega dne me nadzornik na-. Goodbye Janez mi je rekel in jeli z velikim zadovoljstvom, pa zahvalil. Ko sem se zahvaljeval bo nekega dne od kake soviet- mH sega odelka pokliče v svojo pi- Jf hitro skril Jaz pa, zbogom tudi uspeh sem imel dokaj do- je bila tudi mojsterca navzoča ske satelitkc napadena kakor je voli sarno. V rokah drži papirje ra- i Se ZJ * kdaJ vi~ a ne tolikšnega, kakor sem in zdelo se mi je, da je imela bila južna Koreja. Vendar pa e teža di katerih me je poklical. je bil F. Savs. jaz pričakoval. Večina onih, ki I tudi ona nekaj opravka pri tem. njeno stališče v precepu med Argentina"0" jV^nsW'Vn "Toioh Bebler, kajti ti dve prej bratski se spominjate - je začel govo- Nekoč me je obiskal Fr. Zaitz *> obljubili, da bodo priili na! Tu sem se že preobjedei, pa Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi več ali mani v^ deLle vladi sta si sedaj bolj sovražni ill medtem ^ sosednje na stanovanju pri G. Kočevarju. dogovor, jih ni bilo. | sem jo.mahnil na Reko. Tudi državami jako težavno. Premier Ekonomski boikoti Jo t*>ouh, kot P" katerikoli dve druge vla- sobe kličejo na nujen pogovor. . Naslov je najbrž dobil pri Pro- Vedno slabše tukaj sem dobil delo prvi dan. Tito je zastopnikom tujeze.nske- za prizadete ljudi mftESlu? de v ZN' Je Pač neprijetno sre- h 3i T i bi™*l° blti: me Je Bl1 J« Previden agitator.! BUo je vedno glabše in slab-c Toda v čevljarsko strokovno or- ga tiska dejal, da je Jugoslavija kor We- vojne In namesto preoen sem začel delati, lu je tim sile. A med vrsticami je na- svobodno trgovali, pa Kiln tvinAlnnnnu 11.. 1 _I —_11 J _ a. • ____1 ■ i ..." za izvoz, a potrebuje vsakojake stvari, ki bi jih rada kupila v zameno za svojo robo. Toda ker ni je za svobodno trgovanje, ima težave Anglija, ima jih Italija, Edvard Kardelj, ki zastopa na sedanjem zborovanju združenih narodov v New Yorku Jugoslavijo, se sovjetskih diplomatov ogiblje in oni njega. Enako Ales Radovedno se sklonem nad tiste papirje, ki jih je nadzornik pred odhodom položil na pisai- višah plačo. Vsaj na $15 potem Ko ni videl nobene svete podo- vnrnrri ^ , 4 A1. bi PUČ.1 dolg in še obleko ^bi... be viseti na steni in nič S«V ^uduTe. Sd buT. vega. k. bi ga ov.ralo pr. svo- rad jm(? B„0 J Q bodnem izražanju agitatorja za Den^ja Jsem lme, k/toliko da ------------,----.... ..o p««,., socializem, smo priSli v odprt ' „,.,„,. , . no mizo, da bi sam prej izvedel pogovor. O starem kraju, o delu rZXZJ^l n . \ V zakaj me J= klical. Bulim v tisto in zaslužku, o društih, o politiki ^M0uter mHP ^ T pisanje, toda ker angleško ne in zdaj je prišla prilika naj pri- bl1' M°JSter ml Je reke1' da samo razumem, ne izvem ničesar. Ko | stopim v njihov socialističen se potem vrne, mi pismo prečita klub. Jako sem bil presenečen, na glas. Natančno mi pojasni da imajo soc. klub. Jaz sem pomen pisma Vpraša me, ako prestopil k dr. Slavija in sem res dolgujem! Odgovorim mu, mislil, da je to vse, kar imajo, da res. "Torej se spominjate! j Seveda sem takoj pristopil. Saj Svetujem vam, da greste k temu sem bil tudi v starem kraju v advokatu in se znjim pogovorite, stranki. V stari Avstriji so bile Mi se s takimi rečmi ne ukvar- strokovne delavske organizaci-jamo, ker imamo drugih oprav- je — ako niso bile pod klerikal-kov čez glavo." Izročil mi je nim vplivom — pod kontrolo soc. demokratične stranke. Bilo mi pismo v katerem je bil naslov advokata. Urad je imel na 18. cesti in Racine. mi je 22 let, ko sem pristopil v čevljarsko strokovno organiza- za par tednov. Ni verjel, da znam kaj narediti. Zopet radi brkov. Izgleda mi premlad, potoži ženi! Pregleduje mojo delavsko knjižico, pa me vpraša, "Vilach, je to grad ili selo?" To je mesto na Koroškem, mu odgovorim, morebit velikosti Kar-lovca. Mi Slovenci ga imenujemo Beljak. Tam sem delal šest mesecev. "No, neka bude, ali samo za dva tijedna." Vesel sem bil, da je bilo vsaj tako. Plačal mi je eno krono na dan, hrano ko si bomo morali zategniti pasove, nižati našo življensko raven in si večati davke. KOMENTARJI (Kohec s J.'strani) bilo popolnoma drugačno živ-1 mignil, da sta jo enako "krive manu ne~bi7o*treba govorit/ka ljenje kakor v Delnicah. Zaslu-! ameriška kot sovjetska vlada, žek je bil večji, pa tudi potroš- Jugoslavija je dobila svetovni nja je bila večja in hrana ter sloves največ vsled svojega upo-stanovanje mnogo slabše. Na do- ra proti ukazom Kremla. Da-li govor smo hodili prav tako ka- jo bodo zaveznice Moskve, ki jo kor v Karlovcu, vsak teden en obkrožajo, napadle, ni vrjetno, večer. Bilo j|? več govornikov toda poskušale so s svojim ko- in po enkrat na mesec je prišel minformom zanetiti v nji civil- armade. To stane milijarde. Lah-predsednik medstrokovne orga- no vojno. Poteza se ni posrečila, ko pa bi — če bi resno hoteli— nizacije. Vse stroke so bile po- a vendar je dobil kominform na imeli nad 60 milijonov delavcev ne ako ne k državam zapadnega vezane trdno, kakor ena Reci- svojo stran precej vodilnih lju- zaposlenih v koristne, ne v voj- bloka? Torej kakor v Koreji, je mo, da so zidarji šli na štrajk, di, največ na Hrvaškem, nekaj ne namene. Morda, ampak ne pa so ga gospodarji zavlačevali, v Sloveniji, v Makedoniji in v so druge stroke pritiskale na svoje gospodarje. Tudi mojstri so bili organizirani. Govorilo se je, da tako dovršenih delavskih organizacij ni čavati se na sejah, na banketih ali kjerkoli že ljudem, ki se sami sebe na o^eh straneh označujejo za komuniste in graditelje socializma, a v propagandi pa se obmetavajo toliko, da boli. Kapitalizmu je to všeč-. Ne pa ljudem, ki trpe vsled te brez-miselne borbe posledice — posebno še narodi Jugoslavije, katere je kominform spravil v težko ekonomsko krizo. In sedaj kam naj se Titova vlada obr- Srbiji, ki so bili obtoženi podtalnega mvarenja proti Titovi pod kapitalizmom. Kaj pa Rusija? Mar ni tudi ona kriva, da mislimo več na Moskva tudi v Jugoslaviji napravila zmoto. Govoril je z menoj hrvaško, -jo v Karlovcu. Naše seje so se velik^MoTer ml* jako prijazno. Pobotala sva se ^^ lih otro^XaV-Sntka^ Ta" v petih minutah. Opravičeval 50 dogovor) Mlad ka- učenca v de£vnici smo ludl sem se, da nisem mogel dobiti k°r bil. sem mislil, da bomo h • j dli . . . . stalnega dela, a mislil sem po- v kratkem nekaj velikega do- P " \ JeaU pn em miZ1' ______________________________ segli, ker smo tako pogostoma SPah smo v mentrugi; to je kot polovica, predmestje pa sto- hodili na dogovore! Bilo je baš Poooono velikemu zaboju s pre- procentno. Najbolj se mi je nasprotno. Mojstri so odpuščali dali* v predalih je bila ječmeno- čudno zdelo to, da je bila poli- delavce, ker ni bilo naročil. Sej va slama. pokrivali smo se s tična uprava mesta ogrska, vse naše str. organizacije sem se stanml in zamazanimi kovtri, drugo pa italijansko, točno udeležil vsak pondeljek.1 Polnimi bolh Ko smo zjutraj Naš mojster je bil iz Gorice Moj sedež je bil — ki sem si ga vstah* so porinili predala nazaj pri Trstu. Pisal se je Blažič. Slo- sam izbral — na najbolj skri- v zab°j in mojster jo je rabil za venec po narodnosti. Govoril pa prostoru v dvorani. Poroči- mizo, kjer je krojil kožo. Izgle^ je tudi italijahsko, nemško in • « ■ ... rtoln m /In UM _ A Z - A_____ V zed. državah pet mest z nad v celi Avstro-Ogrski kakor »I j7 ZSSlLt I SSia^Sr^ ^"P^biv o/ceV vladi in obsojeni A prave«* u- oboroževanje kakor na kaj dru-|De# mPcf , nnel pora n. b.l«. Zed. države sedaj gega? skoro da Kapitaliste je meST * 1,00 gostoma na ta dolg. Dobro, dobro. Razumem vse to. Niste vi prvi in tudi ne zadnji. Samo mnogi so slabši od vas." Rad bi bil zvedel, kako je on dobil to v oblast. Pa je rekel, da to ni važno. A pozneje sem vseeno zvedel po ovinkih. Dotič-' nik bi bil lahko z menoj osebno govoril radi tega dolga. Videla sva se vsaj dvakrat ija teden. Pa je rajše v svoji modriji klobaso naredil, meni pa več potov in stroškov. Sram me je bilo resnično. Prehiteli so me. Obisk -N^koč sem šel obiskati Ivana Moleka. To je bilo kmalu po mojem prihodu iz Minnesote. .Njegove spise v Proletarcu in Druž. koledarju sem jako rad čital. In ker je bil iz Metlike, bi se bil rad znjim osebno spoznal. Hišo sem srečno našel. Trkam na vrata večkrat po vrsti, a se nihče ne odzove. Baš ko hočem oditi, pa se odpro vrata v drugem nadstropju. "Kaj bi pa rad," me vpraša možak stoječ med vrati. Oblečen je v over-hozne in spodnjo majico, v obraz zaripljen, lase na glavi razmr-šene, kakor bi se pravkar skom ruval. Ali ne živi v tej hiši Ivan Molek? "O ja, živi, ti misliš reči, če tukaj stanuje! Seveda! Pa ga zdaj ni doma. Pridi zvečer okoli šeste ali pa v nedeljo predpoldne, ker on ne hodi k maši, ga boš prav gotovo dobil doma. Čigav pa si?" me dedec prav šegavo vpraša. Takoj nato pa: "Sem slišal, da se boš li od Sušaka mal potoček, ki ga v prepiru s Stalinom za zelo od-imenujejo Fiumera Na pročelju ločnega nasprotnika, trgovin so napisi italijanski in tudi madžarski, ne pa hrvaški in vendar je Hrvatov v Reki več tem lom in razpravam sem sledil z velikim zanimanjem. Ko so bile volitve me je predsednik vseeno iztaknil, čeprav sem bil v svojem kotičku. "A što onaj drug tamo, ne bi li vi . . . Ne, ne vi, . _ « ____0_ štetja pet ki jo je napravila v Koreji. Mis- mest, ki imajo nad milijonov lila je, da Zed. držav* ne bodo prebivalcev vsako. Višinski na zboru ZN nastopa posegle v vojno, a so se. Posledi- • New York jih ima 7 841 610' — oziroma saj do sedaj ko to ca je opustošena Koreja, nape- Chicago 3,631,835; Philadelphia pišemo, jako taktno in miro- tost na Kitajskem, oboroževanje 1,931,934 (leta 1940, točnih poljubno. Ako bo sovjetska vlada Japonske*in pa da naša vlada datkov za letos še nw Los Ange-zavzela mirovno namesto provo- Formoze ne vrne Kitajski, kateri les i,954,036; Detroit 1 837 613 kativno politiko, bo to dobro ne po vseh pravicah spada. Moskva • Najbolj sla narasla Los An- samo zanjo temveč tudi za našo —------——-——---- deželo, za Kitajsko, sploh za ves svet. NI je boljše knjige, izdane Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole- dalo je, da je bil mojster zado- ogrsko Imd'TeTve trfiovTni s ",cd Slovenci v Ameriki—kakor tarcu' Podajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše voljen z mojim delom. Ampak čevlji V eni trgovini je prodajal Ameri*ki družinski koledar upravmštvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. jaz nisem bil zadovoljen. Slišal v tovarni izdelane čevlje, v dru-sem, da je se en čevljarski moj-j gi pa r0cno delo. Trgovina mu ster v vasi, ki pa on sam nič ne je šla jako dobro. Na roko izdela čevljarsko. Trguje z lesom, | delane čevlje Jr sproti prodal 1950. Naročite si ga, če ga nimate. Stane samo $1.50. še onaj na lijevo od vas, koji sijedi aPnom »n ogljem, ki ga pošilja Vedno jih je bilo premalo. Nas uvjek pod sliku Marksa!" Vse v Primorska mesta, kot je Reka, oči so bile obrnjene vame. Le Sušak, Trst, itd. Da je bogat, kako me je iztaknil v tem ko- amPak skop. Vsa vas dela po tičku. gozdovih zanj in ima dve veliki Jecljal sem nekaj o moji ne- zidani hiši' To ie biI Ivan CoP sposobnosti in se izgovarjal, da Nekega večera, ko sem se ne razumem dobro hrvaško itd. sprehajal sr.m po vasi, me je Muzali so se in vsi naenkrat zav- prestregel njegov vajenec. Na-pili, da znam dosti dobro hrva- govarjal me je, naj pridem k ško, vsi smo te razumeli, kaj si njim za kalfo. On je že z moj-povedal. strom o tem govoril in da je vse Na prigovarjanje predsednika urejeno. Mojster odide čez par sem sprejel. Po seji me je pod-!dni Z0Pet v šumo in ga ne bo je bilo petnajst pomočnikov in dve ženski, ki so šivale gornji del čevljev. (Dalje prihodnjič) učil kako se ta urad vrši. Bil sem agitator za našo stroko. Bil dva meseca nazaj. On bi bil z menoj rad že prej govoril o tem, sem hudo ponosen in postal ak- Pa ^adar nne je videl, je bil ved tiven do skrajnosti. Na vsaki seji sem čital poročilo o mojem uspehu. Naloga moja je bila, da obiščem vse čevljarske in opan-karske delavnice in pridobim še tiste ]>omočnike v našo organizacijo, ki še niso bili organizirani. Zapisaval sem si imena onih, ki so mi obljubili, da bodo pristopili in onih, ki so odklonili in zakaj so odklonili. Ves pogovor med nami sem opisal. Kakšen mojster me je nagnal s posrancem ali šmrkavcem, ker KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? • Pridoblvajmo mu NOVIH naročnikov - ^ • Obnavljajmo naročnino T0CNO čim poteče • Afitirajmo med drugimi naročniki, da atore Isto • Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni »klad in priporočajmo to tudi drugim • Oflašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari • Naročajte slovenske In anfleike knjige is PROLETARY EVE knjigarne • Poskrbite, da si naroče AMERIftKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki te(a ie niso storili • Naročite EOLEDAR tudi svojcem v starem kraja In enako PROLETARCA. * * .». * Vsakdo naj stori xa nai list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovalil no še kdo z menoj. Zato, pravi, naj se požurim. Nepričakovano dobra prilika. Slabše ne more biti kot je tukaj. Ne da bi se še kaj več pomišljal, stopim z vajencem k Čopu. On me kar formalno predstavi Čopu. kakor diplomata! Čop me ogleduje, ižprašuje po vsem, tehta vsako mojo besedo. Ko me dobro prešaca, pravi, pa pridi, no! Govori pol slovensko pol hrvaško. 2eno ima pa pravo Slovenko. Plača je ena krona na dan. Ampak hrana je izvrstna. Toliko in takšne hrane nisem imel še nikdar prej. Vsak dan je bila juha in goveje meso opoldne. Zjutraj pa, kava ali mleko, kar sem hotel, koruzne žgance ali pa kruh. Za večerjo ribe ali kaj lahkega za prebavo. V nedeljo pa juha in dvojno meso, potica in en četrt vina. Vsak dan ob deseti dopoldne in četrti uri popoldne, malica. Tu sem prebil vso zimo. Začel sem se kar nekam rediti in tudi mah se je kazal pod nosom. Torej zdaj ne bom Več smrkavec. Treba je bilo na "štelingo." Vojaščine sem se bal. V Čopovi hiši je stanoval kotarski predstojnik, glavar. Star kakih petdeset let. Vsaki dan je prišel pokram-ljati k meni. Doma je bil z Like. Rekel je, da je iz Gospiča. Izgledal je, kakor da je iz kakšnih brdov. Saj tudi mnogi naši Kranjci pravijo, da so iz Ljubljane, Čeprav je prišel od sv. Jere. Seveda jaz tega nisem na glas njemu povedal. Bila sva si dobra prijatelja. On mi je vse uredil, da mi ni bilo treba v Metliko na nabor. Se več je zame naredil kot sem pričakoval. Rekel je, ako ne bi rad bil vojak, da bo on posredoval, da ne bom. In r?s, ko sem prišel nag pred vojaško komisijo, je on vsjal in začel madžarsko govoriti znjimi. Niti eno minuto ni vze- WWfffWWWWWWWfffWfffffffWWW FILM AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ SVOBODNO TRGOVANJE NAJBOUŠE JAMSTVO SVETOVEMU MIRU (Konec s 1. strani) vanja kavčuka so v Aziji, oziroma na njenih otokih, in vsi so posest ameriškega, angleškega, Ckicago jB okolic«: CALIFORNIA. Fontaca: John Peinik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak, san Francisco: A. Leksan. COLORADO. Croat««! Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. WaU«abiirc ia okolica: Edward Tomtit. ILLINOIS. Frank Biijak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. Hinsdale: Josephine Potočnik. La Sail- in okolica: Anton Udovich in Leo Zevnik. nizozemskega in francoskega kapitala. Tudi vsi kositerni rudniki po svetu so pod našo oblastjo. Naravno, da Rusiji teh . • i stvari nočemo prodati niti za nirau f^fm *'^enar _ ker *imš>bkejša bo SP-.fi.U, Jo..,h Ovc. ^ro^Vte bolj jo bomo ,ahko Coriek- televizija. V Italiji pa pomeni važen vir novih filmskih stva- Kaj pa ekonomska taktika ritev odkritje Sicilije. Ta sredo- Moskve? zemski topli otok s svojim še Nič boljša ni kakor naša. Do-vedno srednjeveškim družbenim kaz je Jugoslavija. Čim se je redom, nudi pisateljem snov za Tito Kremlu (ali pa Stalinu) za-filme, ki družijo pustolovstvo meril, brž so bile pretrgane vse zapadnih filmov z romantično trgovske pogodbe, ki jih je imela ljubeznijo — realnost in fanta- Jugoslavija s sovjetskiim blo- ln John Virdon: Fr. Ilersich. Waukagan-No. Chicago: Martin Jud-t nich. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. Indianapolis: John Jeran. KANSAS. Armar Anton Shular. Arcadia: John Shular. Wast Mineral: John Marolt. MICHIGAN. «ijo. Obenem je pa Sicilija bo- fcom. To je bilo zanjo pogubno, __________ gata s folklornimi značilnostmi, kajti vse njeno gospodarstvo je Detroit-ftearborn John Zornik, Joe tradicijami, šegami in navada- bilo osredotočeno na sovjetski mi. Med najboljšimi filmi, ki blok. Iz Romunije je dobivala obravnavajo sicilske probleme, i olje, iz Češke stroje in pritikline, je film "V imenu zakona", letos iz Rusije lokomotive, žito in pa pa so pričeli snemati nov film surovine za svoje industrijske Dtt,ut,»: Kobi. Korsic. M.NNESOTA. Buhl: Max Marts. Cl.lsholra: Frank Klun. pod naslovom "Neizprosni Napredni ameriški filmski režiser Edvard Dmytrik snema v Angliji dva filma "Skušnjava'' in "Naš vsakdanji kruh". V tem filmu prikazuje življenje bruk-linskih delavcev zidarjev za časa velike gospodarske krize v Ameriki leta 1929. Scenarij je izdelan po romanu Petra di Do-nata "Kristus med zidarji". Eno glavnih vlog igra italijanska igralka Lea Padovani. Slovensko filmsko podjetje "Triglav film" je zaključilo snemanje drugega slovenskega u-metniškega filma "Trst" ter pričelo s snemanjem "Visoške kronike"; pripravljeni so pa tudi že scenariji za tri nadaljnje umetniške filme: M. Bora "Bele vode" in "Martin Krpan" ter scenarij B. Krefta "Dr. France Prešeren". obrate — a kot bi trenil, ji je bil dovoz iz teh dežel mahoma ukinjen. V tem položaju je bila kajpada primorana sklepati trgovske pogodbe s kapitalističnimi deželami in tako se bolj in bolj vsled gospodarskih pritiskov nanjo poglablja v zapadni blok. Naša vlada se je odločila, da ji bo pomagala tudi v sedanji nje- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: !:!• to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) «:30 to •:)• p.m. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shinston Rd , Riverside, III. Phone Riverside 2212 Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti Na rotite si dnevnik "Prosveta // Naročnina za Združene države (izvemši Chicaga) in Kanado $8 00 na leto; $4.00 za pol leta; $2 00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co..$9.50 za celo leto;$4. za pol leta; za Inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO 23, ILLINOIS k Ely: Matt Praprotnik, Jacob Kun-stelj. MISSOURI St. Lonis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. East Helena: Joseph Mihelich. Red Lodgo: K. Erznoinik. NEW JERSEY. Elisabeth. Amilia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Mariniek. NEW YORK. Gowaada. James Oeklava informaciji OHIO. Akron-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John TCrebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. F airport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Krvi na. Lisbon-Power Point: Jacob Berj?*nt Maple Heights: Frank Volkar Warren: Joseph Jeiaj PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: Jacofc Pav-čič. Export: Jos. Britz. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Herminie: Anton Zornik. Johnstown in okolica: Frank Cvetan. Latrobe: John tn Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Pcnno Anton Zoraik, Herminie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown. WASHINGTON. Renton: Fred Medvešek. Seattle: Lucas Dcbcljak. WEST VIRGINIA. Elm Grore: Frank Kosem. Star City: Lawrence Sclak. Thomas* Lenhart Werdinek WISCONSIN. Milwaukee in West Allis: Louis Bar- borich. Sheboygan: Frank Stih. Willard: Matt Malnar. WYOMING. ' Kemmerer in okolica: John H. KLr- zisnik. Rock Springs: Frank RorrJts. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 6-7172—«-7173 lM>MMMMMM>^MMMMM»MMM>MMHMttMI»? ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3M5 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. $. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC NO. 2228 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH AMA Eggs On the Doctors surance? Many patients through out the country report that their doctors put egg timers on their desks. After the sand has run fall for the line. Flying squadrons of propaganda artists sent out by the American 8 MONEY GROUPS REAL RULERS OF U. S. A. Giant Corporations in "Billion Dollar Club" Own Nation's Wealth Topped by J. P. Morgan's Bell American life through an elaborate throu«h the glass for three min System, the exclusive Billion maze of interlocking directories. utes> they Pick jt UP and gloomily Dollar Club of American indus- In addition to the previously »"»ounce, ' That's all the Ume I try now has 56 members in- ment»oned firms controlled by the could *,ve y°u if had 'social-eluding 23 non-financial corpo- i M<>rgan-First Natl Bank interests izt*d medicine.'" rations. 20 banks and 13 insur- are these Blllion D011** Club mem- Bunk, of course, but some folks a nee companies. " This was revealed in the July New York Life insurance, Guar-issue of Labor Research Assn's ™ty Trust' U S Steel* New York i ™ ^ , * Economic N^es whtch oomted Central *»"'oad, M"tual Life In- ^ Association s (AMA's) pub-out thatCmost ofS\he^6ClbTemd --nc. Bankers Trust Conso 1, ^hing physic,ans bers belong to one of the e.ght *ated EdlSOn• Atch*°n T°Peka & the tricks, financial interest groupings that Santa Fe' General Electric, Ameri- ! The traveling units are lined up rule the American economy. can Power * Light with real estate' utilily' insurance Each of the 56 companies had Not only Rockefeller's bank and and other b»« business lobbies in assets at the end of 1949 of over insurance companies but also the »'beral candidates all over SI billion. Total assets of the 56 Rockefeller Standard Oil com- thC US/ T„h e y d ' d a J°b" on increased from S128 6 billion at panies are prominent in the billion- i!<,pp.er *n Florida» Graham in the end of 1948 to $135 billion by dollar group, IRA pointed out. The Norl* Car°hna. Taylor in Idaho list includes Standard Oil (N. J.) andA Mor8e ln Ore«on. Standard (Indiana), Socony-Va- And lhey W,U tr* to knock off cuum and Standard (California). *uch strong Progressives as Reps. Close to Rockefeller alto is the Andy Blemil,er of Wisconsin, John Texas Co. e arroll of Colorado and John Din- gell of Michigan, and Sens. Scott Moguls Set Pace Lucas of Illinois, Elbert Thomas DuPont's interests include Gen- °f Pe™Vl' vannia, Herbert Lehman of New York and other friends of the people.—The League Reporter WHO PAID FOR THIS AD? Who is James Stilton of New York? And who put up the Does your doctor use an egg money to pay for a half page advertisement in the Washington timer to beat national health in- "Star" which carried his name at the bottom9 What Price Controls? We were Jarred recently when we read a news release about a Dec. 31, 1949. Millions for Owners The Bell System s assets in that one year increased by 775 million to a peak of $10.7 billion. Metropolitan Life Insurance Co., con-troled by Rockefeller interests with some Morgan representatives, comes second on the list with assets of over $9.7 billion, while Prudential Life Insurance (Morgan) is third in size with assets of over $8 billion. Three more financial concerns eral Motors, which had assets last year of $2 8 billion, E. I. duPont de Nemours and the Nat'l Bank of Detroit. Kuhn, Loeb & Co., Wall Street investment banking house, has always been mainty interested in railroads. This group now had total assets last year that includes these billion-dollar con- topped the $5 billion mark, IRA cerns: Pennsylvania Railroad, said. These were the west coast Southern Pacific, Union Pacific giant, Bank of America Nat'l Trust and the Bank of Manhattan. & Savings Assn. (founded by A. I Mellon interests are represent- ?n"in ),"°W largest bank ed in the Mellon Nat'l Bank 8c in the U S. but still relatively in- Trust Co. of Pittsburgh and Gulf dependent of Wall Street control; oil. Mellon's Aluminum Co. of Equitable Life Assurance Society America, the big monopolist in (Rockefeller with some Morgan light metals dld. not make the influence); and the Nat'l City billion-dollar grade. Bank, which is close to Morgan. I Just below the $5 billion level Dominated by Chicago finanial comes Rockefeller s Chase Nat'l interests are the Continental Illi- Bank, of which Winthrop W. Aid- nois Nan Bank & T™8* Co» FirsX along with prices going up. But obviously no wage earner was paying for a half page in the "Star." That costs real money. The message suggested that these be no wartime 4 controls," but instead everyone should agree not to ask for more money, either in higher wages or in higher prices. That, of course, would be a great thing for a lot of corporations, after all of the profiteering price increases they have put through in the past two months. Incidentally, the same issue of the "Star" carried an announcement on the first page that subscription rates were to, go up the following day by some 20 per cent. There was no collective bargaining about that_just pay more or quit reading the "Star." Apparently the "Star" doesn't take much stock in its own advertisements. BESIDE THE POINT War Boosts 'Profit Taking' According to newspaper financial pages, speculators are reveling in "profit making" on the stock, grain Trekking through the Middle West, I often wondered in my provincial way how the good people of that region managed to live out their lives without benefit of the New York newspapers. What could they know of the world who read only the East Overshoe Morning Trumpet ", the Baraboo "Watchdog and Enterpriser," or the Chicago •Tribune"? Just back after a tour of the and other exchanges. Somehow, Great Lakes states, I have looked rich, son-in-law of John D. Rocke feller, Jr., is the chairman. Control Nat'l Life. Nat'l Bank of Chicago and Com monwealth Edison Co. Cleveland interests control the Cleveland Trust Co. In the Boston group are Most of the 56 billionaire com-! John Hancock Mutual Life Insur-panies, as well as lesser multi- ance Co. and the First Nat'l Bank millionaire firms can be assigned of Boston. New England Mutual to one of the eight financial group- ' Life is also close to the Boston ings that exert their control over interests. Prefer Babies to Bombs Here's a reassuring sign that the American people are "keeping their heads," and that they know what is really important. The Government Printing Office announces that it has sold 10,000 copies of a book — "Effect of Atomic Weapons" — which tells about atom bombs and their results. Total sales of this fearful book "may reach 50,000 copies." « But, a G.P.O. spokesman adds, this atom bomb book is not even in the running with the government's "best seller" — a publication entitled "Infant Care" — which helps mothers bring up healthy babies. Of this book, more than six million copies have been sold. Apparently about 120 Americans want to read about babies for each one who wants to read about bombs. — Labor such "profit making" doesn't seem just right while American boys are fighting and dying in Korea. Why should some men get rich without sweat, while other men sweat and bleed and die to protect them? Senator Warns; Use Profits for Defense "Unless we are willing to use the profits of the profit system to defend that system in the present all-out ideological conflict with communism, we had better prepare to confront disaster."—Sen. Joseph C. O'Mahoney, August 4, before the Senate Finance Committee. Strikes Grow Under Taft-Hartley again at the twin giants of metropolitan journalism — the "Times" and the Herald Tribune" — and I am no longer so sure that the Mid-westerners are badly off. Plainly I am more baffled than enlightened. The fault isn't that of the papers, mind you; it's just that they reflect too much, rather than too little, of the world and the world these days is not a thing that bears close inspection. I don't pretend to know whether it's due to sunspots. Marxism. wonder drugs, or just seventeen years of Democratic rule, but my first glimpse of the New York press convinces me that there's something mighty queer going on. Consider: We say we were jarred. It doesn't seem to us that the matter of control, should be settled on such i basis. Certainly freedom, whfch is going to be sacrificed from here on out, can not be valued in terms of a few extra dollars and cents. nnt Htl make U pIain' that are talking about the story and not about Mr Green at this point. We don't know whether or not he was accurately and adequately reported However we do want to emphasie our belief that there is only one I!i .hT.h♦ Americans »h*o>d agree in advance to be controlled. It is that the entire economy should likewise be controlled — and in such a manner that all the profit will be taken out of both war and the American program for preserving peace. We don't think that Labor should ever be controlled in a profit economy. One reason for this is that labor controls plus corporation profits means that the government is going to be used as a mea^s of holding workers in subjection to owners and employers iob a^rJTnli T"1 the «OVernment to d° that job. It is not the kind of job a free and democratic government ever should do. It is a fascist job Whenever a free people are confronted with a crisis so great as to justify controls over them, then the entire economy should be socialised udvance rtask at h*nd and not produce p^utJ anybody. That it seems to us. is so axiomatic- that no individual or fe£UP freedom and democracy would agree to setUe for Reading Labor Advocate 62 MILLION AT WORK IN U. S. AS BUSINESS, PRICES BOOM Business is booming, but so are prices. In August, 62,367.000 Americans had paying jobs, a new record. Only a few years ago business spokesmen and anti-"New Deal" columnists laughed when Washington officials suggested a goal of 60 million jobs. Industrial production also hit a record level last month. In July, according to government reports, retail sales were 20 per cent higher than the previous July; insurance sales were up an amazing 39 per cent; unfilled orders of manufacturers rose $3 billion from last year. In the first six months of 1950, housing "starts" topped those of the previous year by 54 per cent. But the average cost of building materials rose about 5 per cent from June to August But the most starting price boosts were in steel, where short supply has caused revival of the "gray market," which is just a polite name for "black market." A business paper reported "sheet steel this week changed'hands for as much a« $320 a ton, against $120 a month ago. The mill price is $90 to $100." These "gray market" prices have resulted in German, French and British steel appearing here in increasing quantities. Ite«n 1. "The House today applauded tributes to former Repre-setnative Andrew J. May of Ken-« .. « | , tuCky, now in Federal prison on Another false claim made by the bribery charges." The Majority champions of the Taft-Hartley Act Leader, no less, called the distin-has been shattered In a recent guished convict "a great Ameri-Bureau of Labor Statistics report. I can" and suggested that his district a survey showed T-H has not would be "justified in being proud brought peace to industries Gf him " And, speaking for the op- T-H backers claimed industries j position in a burst of bi-partisan would run more smoothly before solidarity, Representative Short of the Act became law. \ Misosuri said that May had render- The survey reveals that during | ed "a great and honorable service the first six months of this year, man-days of work lost by stoppages to his nation during World War II." in which he peddled war con- totaled 23.100,000 That s two and tracts for a private take of $53 000 a half times the average for the This spirit of forgiveness is admir Pre-war years while the Wag- able and Christian, but I can't help ner Act was law remembering a certain Secretory of There have been more strikes, State who was all but drawn and more man-days lost and more quartered by this same House, not workers involved in strikes in each for calling a convicted man a great of three years since T-H than dur-! American." but merely for saying •nB the five years under the Wag ner Act. Far from creating industrial peace, T-H has caused more dis content and strife than could be caused by any other single means in TEXTBOOK CITES PRESS BIAS SO IT'S CENSORED IN CHICAGO The long hand of censorship has struck at a textbook used ... Chicago's schools because it carried a few unvarnished truths about the daily press—which big publishers find unpalatable. "Our Changing Social Order" is the book's title. A chapter devoted to the press has this to say: The typical newspaper is far from being impartial. Bias or special interest! of its owners are reflected on every page. News unfriendly to their point of view may be omitted altogether or printed in very brief form, perhaps near the foot of an inside page. "A modern newspaper obtains the bulk of its income from advertising. Therefore, the advertising manager ii likely to have more power than the editor«. He will not approve editorials that might offend big advertisers. "Pressure from advertisers is not the chief reason newspapers generally favor business men. rather than consumers, and employers rather than working men. Newspaper owners are themselves business men and employers ... In all matters of public policy they tend to reflect the point of view of the sočial and economic class to which they belong." That does little more than state widely-known facts, but the Board of Education developed a case of "jitters" over the book and directed that its use be "restricted." Thereupon Dr. Herold C. Hunt, superintendent of schools, declared the book will be confined to the reserve" list and its publishers, D. C. Heath Company of Boston, will be asked do delete the section on the press from subsequent editions. Why Don't You Laugh? Why don't you laugh, young man when troubles come, Instead of sitting 'round so sour and glum? You cannot have all play And sunshine every day; When troubles come, I say, why don't you laugh? Why don't you laugh? Twill ever help to soothe The aches and pains. No road in life i« smooth; There is many an unseen bump, And many a hidden stump O'er which you'll have to jump. Why don't you laugh? Why don't you laugh, Don't let your spirits wilt; If you would mend it now, Pray, let mt tell you how; Ju^t milk another cow! Why don't you laugh? WTiy don't you laugh and make us all laugh too, And keep us mortals all from getting blue? A laugh will always win; If you can't laugh, just grin-Come on, let's all Join in! Why don't you laugh? he wouldn't turn his back on him in his time of trouble. Item 2: Jasper McLevy, Bridgeport's veteran Socialist Mayor, will run for governor of Connecticut as the choice of two parties — the Socialist and something called the Independence Party, a splinter from the extreme right tip of the G.O.P. This frenzied little group was founded by Vivien Kellems, Joan of Arc of Connecticut manufacturers, who once spoke of the late William Howard Taft as "socialistic" and who has been waging a fierce war against the income tax as the brainchild of Karl Marx. "Jasper McLevy and I," Miss Kellems says, "stand for the same things I consider him a great American " No telling where you'll run into great Americans in times like these. Item 3: Senator Wherry, who has yet to be called a great American, says "the blood of our boys in Korea is on (Acheson's) shoulders" because he didn't give the Koreans the kind of financial aid that Wherry and his colleagues wouldn't allow him to give. "It doesn't make any difefrence what I did or didn't do," the Senator says. His argument appears to be that the Secretary should have had better sense than to listen to him and be taken in by all that guff about bi-partisan foreign policy. Item 4: At the age of forty-four and after twenty years, more or less, of left-wing politics, Lee Pressman sudenly detected Communist influences at work in the American Labor Party. Very sen-' sitive to this sort of thing, which apparently no one had hitherto called to his attention, he instantly resigned from the party. * Item 5: New York state has confiscated a blue jay which Julian B. Garcia, with the aid of a homemade incubator, had hatched from an egg found in Riverside Park Mr. G. claims that he saved the egg The House Ways and Means Committee pointed out June 23 that from some children who were about corporations have gotten the largest percentage tax reductions since to crush it. but the authorities say the end of the war. auctions since he'd have to have a license to keep Tax payments to the U. S. Treasury by corporations deci»***4~ it and licenses go only to recognized «2 percent between the 1944 peak and 1949, the last year for which ornithologists. If he wants to coop figures are available. wu.cn up a greyhound in his rooming But tax payments by individuals dropped only 7 per cent house, or keep an alligator in the So Chairman Walter George ne until 1952 the effective date of any higher taxes at all count for a rain of barley and corn on corPorations. in™«0'! indlv"ua,Jn™™ taxes are paid in the year in which the income is earned, but corporations pay theirs the year afterward So by waiUng until 1951 to apply higher rates, as George wXs Congress would allow corporations to escape their share of the cost of national defense for two whole years. The scheme is ridiculous, unfair and almost unbelievable. A Very Common Kind of Smell r ?freV SmeHy thing °f 3 kind the American people don't like-Lauchlin Curne, "consultant" of the World Bank, quits that port From " "adViSer" the *°vernment of Colum^ , • Curne Was a White Hous* ai<*. doubtless attended the usual number of cocktail parties in Washington, got to of the government to™-y °"ici.gis by Then he took a well-paid job with the "World Bank" which ^nds bill ons to various countries for "reconstruction and develop ment, with Uncle Sam putting up most of the money fromCS!r^nlcWan?K "T1 *6° milUon °£ this money- ™>ves r^nt ~ the handl"*-out end - to the Colombian govern- aTraUgterToean.ing ^ ^ h