Je,.. - 4 «= ^	PO™f*
2250 PTUJ
bMe trnovsča vas
§©(©§ nnn» sn®^ainksi 4
POTEK MEDNARODNEGA ZNANSTVEGA SIMPOZIJA
POTEK MEDNARODNEGA ZNANST Mkob Gomilšak
Občina Trnovska vas
PETEK. 25. oktober 2002
vabi na
4. občinski praznik
/Z
mednarodni znanstveni simpozij o Jakobu
? !
Gomilšaku
OKTOBER 2<Q©2 PROGRAM PRI RED
ITEV
m
)
NEDELJA. 6. oktober 2002 ob 9.00 - Lovska družina Trnovska vas -
strelsko tem ovarij e za pokal občine
SOBOTA r 19- oktober <gft»2
ob 16.00 - Strelsko društvo Trnovska vas - streljanje z zračno puško
ob 13.00 - športno društvo Trnovska vas - odbojka športno društvo Trnovska vas - tek po vaseh
N RDEL [A 20- oktober 2002
ob 10.00 - slovesnost ob zaključku del na objektu poslovilne
SOBOTA. 26. oktober 2002
ob 13.00 - športno društvo Trnovska vas - ulična košarka Športno društvo Trnovska vas - metanje trojk
-	ob 17.15 - sprejem udeležencev simpozija in gostov častnega odbora simpozija v prostorih občine Trnovska vas
-	ob 18.00 - svečana akademija v počastitev 4. občinskega praznika občine Trnovska vas in simpozija Jakob Gomilšak v Domu krajanov v Trnovski vasi
SOBOTA. 26. oktober 2002
-	ob 10.00 - začetek mednarodnega simpozija v osnovni šoli
b 13.00 - ekskurzija za udeležence simpozija -Simoničeva hiša In svečanost ob začetku prenove hiše -zavarovanega kulturnega spomenika v Trnovski vasi in ogled župnijske cerkve sv. Bolfenka
-	ob 15.30 - nadaljevanje mednarodnega simpozija v osnovni šoli v Trnovski vasi
-	ob 19.30 - Slovenske gorice pojejo in plešejo - prireditev občine Trnovska vas in PGD Blš ter podelitev občinskih priznanj
/
s:
tZGV
VABiro
Vljudno vabljeni na svečano akademijo osrednjo prireditev ob 4. občinskem prazniku občine Trnovska vas Hs^L
NEDELIA. 27. oktober 2002 Bolfemško žegnsmjed
-	ob 10.00 - Slovesna maša v cerkvi sv. Bolfenka
-	ob 11.30 - druženje ob godbi na pihala pred cerkvijo
-	ob 12.30 - odkritje spominske plošče na domačiji Jakoba Gomilšaka v Bišu.
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI
1 Ob prazniku Občine Trnovska vas Vam s spoštovanjem čestitam! Želim, da v domačem kraju v sodelovanju, z znanjem in srčnostjo najdemo smisel svojega bivanja!

-X'
v
Župan:
Karl Vurcer
v petek, 25. oktobra 2002,,	’
ob 18. uri v Dom krajanov v Trnovski vasi _p _ , °bcuia Trnovska vas tudi na svetovnem spletu,
na naslovu:
Vabljeni/
župan- Kar, Vurcer http://WWW.tMlOVSka-VaS.Si
VSE MINE - A NEKAJ OSTANE
»Kak da bi gor pa doj po vesi šla, pa je živleje mimo!« so besede ženice iz Biša, katere ime sem vedel, a ga ne morem izbrskati iz spomina. Mnogokrat me ta zanimivo izrečena misel spremlja kot opomin za človeku težko razumljivo minljivost in hitrost izginevajočega časa.
Pred 4. občinskim praznikom je predstavitev letošnjega dela nedeljivo povezana z vsem štiriletnim obdobjem današnje občine Trnovska vas.
Štiri leta kot izjemno kratek čas, ki pa ima v sebi vse preživete ure in dneve - dogodke, dela, načrte, uspehe in neuspehe, čustva in spomine.
Trnovska vas je (ponovno) zapisana na zemljevid in v zgodovino slovenskih občin in le na 193 zgradbah v Sloveniji vihrajo (čemijo - kakor kdo vzame) občinske zastave. Med njimi tudi naša, s cvetico in grozdom na licu, kar je simbol lepote in življenja, in sončno rumeno barvo, barvo svetlobe, toplote in moči, da je ne bi napak razumeli kot občinsko uzakonjeno zavist in ljubosumje.
Ustanovitev občin je pravica ljudi, ki jih želijo. Predvsem manjše občine, med njimi je naša, imajo tako pravico, da razpolagajo z denarjem, ki jim pripada na prebivalca v državi, in dolžnost, da z njim zadostijo osnovnim potrebam svojega okolja.
Naj ponovno naštejem osnovna področja! Za vzdrževanje občinskih zgradb in cest, vzdrževanje in razširjanje kakovosti osnovne šole, glasbene šole in šole s prilagojenim programom (slednji dve na Ptuju), prevoze učencev, za nepreskrbljene v domskem varstvu in doma, za doplačeva-
nje vrtcev, plačilo zdravstvenega zavarovanja ljudem brez dohodkov, za organiziranje požarne varnosti in civilne zaščite, podpiranje društev, podpora obstoju kmetijstva, turizma in obrti, delovanju občine in drugo ter razumljivo in najbolj zanimivo -nove investicije z denarjem, ki je na koncu vsega tega ostal in smo ga dobili še dodatno iz državne blagajne (60 mio v štirih letih + 41 mio za odstranjevanje plazov) ter zbran iz žepov občanov.
Prvi del v letošnjem letu je ocenjen na okrog 60 milijonov, natančno je zajet in prikazan v proračunu, drugi pa okrog 77. Z njim smo krili letošnje investicije in poravnavali dolg lanskega delovno prenapetega leta.
V takšnem okviru smo gospodarili pretekla štiri leta. Prva tri smo krčevito porabili za infrastrukturo. Kako tuja beseda za tako življenjske potrebe.
Ceste: Sovjak - trije odcepi (prvi odcep Ornik-Majerič, drugi odcep Krajnc-Šketa, tretji odcep Štebih-Zelenko-Kuhar), Škrin-jari, Črmlja-Bišečki Vrh, Bišečki Vrh - smer Kuplen, Bišečki Vrh -smer J. Polanec - »Pesjak«, Trnovski Vrh - smer »Kužna«, Brunčič, Herega, Trnovski Vrh -Straže, Bišečki Vrh - smer Markež.
Omenjene ceste so posodobljene in asfaltirane, ob njih smo obnovili vrhnjo plast 7,3 km že asfaltiranih cest, 1,2 km smo uredili v spodobnejši makadam.
Čistilna naprava (zmogljivosti 250 priključnih enot), zgrajena za potrebe sedanje in prihodnje šole ter središča Trnovska vasi, ima prvi odcep kanalizacije v novem naselju, letos pa se gradi druga smer - blok kmetij, kom-
binata, zadružni dom, gostišče Siva čaplja, Vurcer, naslednja dva koraka bosta zajela vse začrtano območje.
Dva mostova, v Črmlji in v Bišu, ter krajši regulaciji dveh delov istih strug, čiščenje melioracijskega jarka v dolžini 3 km za kočičem in obnovitve manjših jarkov so bila dela v vodnem omrežju in vzdrževanju njihovih objektov. Sovjak je bila zadnja vas, v katero je v letu 2001 pritekla voda iz komunalnega vodovoda.
Cestno razsvetljavo smo povečali za 77 luči (Biš 70, Trnovska vas - trg 11, Trnovski Vrh na meji z Destrnikom 4, »Kozlovec« 6 ).
S pomočjo ministrstva za okolje smo vrnili v naravna stanja zemljišča, prizadeta po doslej malo poznanih naravnih nesrečah - plazovih. Sanirali smo plazove ob cesti v Škrinjare (2), plaz pri Murku v Bišečkem Vrhu, plaz pred Gašperičevemi v Trnovskem Vrhu ter grozeči cestni usad na cesti v zgornjem Trnovskem Vrhu, kar je stalo 41 mio državnih sredstev ter 2 mio občinskih.
Zgradili smo prepotrebno igrišče za potrebe osnovne šole in vse, ki imajo radi šport in jim je blizu. Odlična umestitev igrišča z asfaltno ploščadjo za rokomet in mali nogomet ter druga za košarko, odbojko in tenis, steza za teke in rolkanje že dokaj dobro služijo svojemu namenu in čakajo, da se gradnja nadaljuje do naslednje faze — slačilnice in parkirišča.
Zaradi ugodne lege Trnovske vasi smo lahko smelo pristopili k reševanju mirujočega prometa - parkirišč - enega največjih problemov naselij! Ob zdravstvenem domu in pod njim, v nekdanjem »Hrastju«, smo omogočili »privez« 60 jeklenim konjičkom. Prostor pred občino bo urejen v cono za pešce - s cvetjem, obnovljenim šolskim vodnjakom, polepšanim vhodom v občino, klopmi in stezo za dovoz do Mercatorja. V zdravstveni dom smo s sodelovanjem zdravstvene zavarovalnice namestili »zdravkomat«, na vhod doma pa v potrditev dobrega sodelovanja z NKB Maribor bankomat.
Z milijonom tolarjev smo sodelovali pri nakupu visokotlačne brizgalne PGD Biš.
Vključenost gospodinjstev v organiziran odvoz odpadkov smo povečali na 85 %, kar je naš skupen prispevek k ohranitvi okolja, iz kraja odpeljali s sodelovanjem lastnikov 90 odsluženih avtomobilov, se vključevali v odvoz nevarnih odpadkov ter letos postavili prva dva ekološka otoka.
Z vso odgovornostjo do mladega rodu smo podpirali razširjeni program osnovne šole - pouk angleškega in nemškega jezika že v 3. razredu, učenje računalništva, varstvo učencev ter druge projekte, ki jih izvajajo prizadevni in inovativni učitelji šole.
Največja novost letošnjega leta je poslovilna vežica na bolfenškem pokopališču, sedanja vrednost 33 milijonov, stroški se bodo povečali za od 3 do 5 milijonov, ko bo do konca urejeno okolje in kupljena notranja oprema. V kratkem času, štirje meseci, je vežico po projektu arhitektke ge. Cvete Fajt, Projektivni biro 91 iz Maribora, zgradilo gradbeno podjetje Gradis iz Maribora. Lepa, a po vsebini žalostna stavba, ki smo jo potrebovali, se bo zapisala v čas, prostor in dušo kraja.
Z odlokom o varstvu kulturne dediščine zavarovana 205 let stara Simoničeva hiša v Trnovski vasi je za začetek dobila novo streho. Načrtno obnovo dragocenega	kulturnega
spomenika bo treba nadaljevati prihodnja leta.
Ob delu v kraju smo se želeli povezovati s sosednjimi občinami ptujskega območja, posebej z občino Destrnik in Sv. Andražem, Dornavo in Juršinci. Svoj delež smo dali za nakup bibliobusa, ki bo prihodnje leto potujoča knjižnica tudi naše občine, neobvezen del smo prispevali za izgradnjo dializnega oddeka in fizioterapije bolnišnice na Ptuju, se vključili v ustanavljanje zdravstvenega doma in javnega zavoda knjižnice na Ptuju, ker tudi preko obeh izpolnjujemo del svojih potreb, ter podprli ustanovitev regionalne razvojne raziskovalne agencije Bistra s Ptuja, ki naj bi bila v prihodnje eden izmed nosilcev razvojnih projektov občine.
Štiriletno delo smo opravili skupaj. Občinski svet, zunanji člani odborov, občinska uprava, župan in občani.
Diplomirana psihologinja Marija Kovačič iz Trnovske vasi, kmetovalec Franc Tašner, avtoprevoznik Stanko Tašner, dipl. inž. strojništva Franc Pukšič iz Ločiča, upokojenec Feliks Pukšič, Janko Lovrenčič, dipl. zgod. iz Biša, Manfred Jakop,
uni. dipl. inž. agr., in župan Karl Vurcer iz Trnovske vasi smo svoje poklicno znanje, življenjske izkušnje, osebne vrednote in vizije realizirali v skupen projekt - pretekli mandat občine Trnovska vas.
Občinska uprava - tajnica Irena Polič, računovodkinja Darinka Palčič, referentka v računovodstvu Marija Pukšič, administratorka v sprejemni pisarni
Klavdija Arnuga, ki jo med porodniškim	dopustom
nadomešča Milenka Kapun, - je delo opravila strokovno in zavzeto. Opravila je vso neverjetno obsežno administrativno in logistično podporo za uspešno delovanje občine kot lokalne skupnosti v okviru ustave, zakonov, predpisov in uredb.
Vsem in vsakemu posebej,
članom občinskega sveta, članom občinske uprave in občanom, se s spoštovanjem zahvaljujem!
Minilo je kot dolg trenutek. Upam in se veselim, če bo nekaj za nami ostalo!
Župan: Karl Vurcer
TISKOVNA KONFERENCA
SIMPOZIJ O JAKOBU GOMILŠAKU
Foto: Zmago Šalamun
V sredo, 9. septembra 2002, je v občini Trnovska vas potekala tiskovna konferenca mednarodnega znanstvenega simpozija o pesniku, narodnem buditelju, publicistu, piscu biografskih in zgodovinskih člankov, pridigarju in duhovniku Jakobu Gomilšaku iz Biša. Simpozij se bo odvijal od 25. do 27. oktobra 2002 v občini Trnovska vas. Pripravljajo ga Univerza v Mariboru, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza Ljubljana, Univerza iz Trsta in občina Trnovska vas.
Pater doc. dr. Slavko Krajnc je novinarje seznanil s programom in namenom simpozija ter predstavil raziskovalce, ki se bodo predstavili z referati v soboto, 26. oktobra 2002, z naslednjimi temami:
1.	Biografija Jakoba Gomilšaka in njegova rodbina - Ludvik Krajnc,
2.	Duhovne teme v Gomilšakovih delih - Slavko Krajnc, TEOF LJ in MB,
3.	Narodnostno - politična situacija Gomilšakovega časa -Janko Lovrenčič, ZAP,
4.	Narodna misel v delih Jakoba Gomilšaka - Majda Kaučič-Baša, U Trst,
5.	Gomilšakovi viri za zgodovi-
no protenstantizma - Fanika Krajnc-Vrečko, Knjižica UL, TEOF MB,
6.	Osebnosti v delih Jakoba Gomilšaka - Jakob Emeršič, Knjižnica Ptuj,
7.	Gomilšakovi potopisni opisi krajev - Marija Masten, ZAP,
8.	Dialektizmi v delih Jakoba Gomilšaka - Zinka Zorko, U MB,
9.	Besedoslovne lastnosti Gomilšakovega sestavka Čujte, čujte možje! - Irena Stramljič-Breznik,
10.	Slogovne značilnosti v slovenskih pesmih Jakoba Gomilšaka - Jožica Čeh, U MB,
11.	Gomilšakove pesmi v nemščini - Mirko Križman, U MB,
12.	Cerkvene pesmarice na Štajerskem v Gomilšakovem času - Manja Flisar, U MB,
13.	Bibliografija Jakoba Gomilšaka - Slavko Krajnc TEOF LJ in MB.
Na simpoziju bo še predstavljeno:
200 let življenja in dela OŠ v Trnovski vasi - Mara Pelci. Učiteljstvo, pomembni dogodki v šoli od leta 1982 do 2002 -Angela Fras.
Iz kronike ljudske šole pri sv. Bolfenku v Slovenskih goricah.
Pater doc. dr. Slavko Krajnc je zbral vsa ohranjena dela o Jakobu Gomilšaku. Skupaj z referati bodo objavljena v zborniku, ki bo izšel ob tem pomembnem dogodku.
Jakob Gomilšak se je rodil 1.5. 1843 v Bišu. Otroštvo je preživel v družini, ki nosi vzdevek Vrbanovi. Zgodaj je izgubil starše. Njegova mati je bila sestra duhovnika in narodnega buditelja dr. Jožefa Muršca, ki je po smrti očeta skrbel zanj ter za njegove brate in sestre. Dr. Muršec je odigral pomembno vlogo pri vzgoji mladega Jakoba, tako da se je ta odločil za duhovniški poklic. Jakob Gomilšak je osnovno šolo je obiskoval v Trnovski vasi, prve razrede latinskih šol v Gradcu, višje razrede latinskih šol pa tudi v Mariboru. 1867 je bil posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je služboval pri sv. Juriju v Stiefingu, sedem let kot kaplan in katehet v mestni župniji Radgona.
Leta 1876 je bil imenovan za nemškega pridigarja in kaplana pri sv. Antonu v Trstu. Petnajst let kasneje, to je 1891, je postal profesor na tržaški realki. Zaradi zdravstvenih težav in starosti se je leta 1904 upokojil. Nato je opravljal različne funkcije. Marca istega leta ga je škofijski ordinariat v Trstu imenoval za inšpektorja katoliškega pouka na slovenski deško-dekliški šoli pri sv. Jakobu in pa evangeličanski šoli v Trstu. Naslednje leto je bil imenovan za svetnika in škofijskega komisarja za nemške ljudske in meščanske šole ter bil spovednik v orfanotrofiju sv. Jožefa v Trstu.
Umrl je 23. marca 1906 v Trstu v 63. letu starosti. Pokopan je na pokopališču sv. Ane v Trstu. Gomilšakovo delo je večplastno. Prve pesmi je pisal v
nemškem jeziku, ker je obiskoval gimnazijo v Gradcu, šele ko je prišel v Maribor v višje razrede gimnazije, se je mladi Jakob navdušil za pisanje v materinem jeziku. Njegova najbolj znana slovenska pesem je Slovenec sem.
Svoje pesmi in članke je objavljal v različnih revijah in časopisih, kot so: Slovenski glasnik, Torbica Jugoslovanske mladosti, Koledarček družbe svetega Mohora, Slovenske večernice za poduk in kratek čas, Zgodnja Danica, Slovenski gospodar...
Bil je zbiralec ljudskih rekov in izrekov (Pregovori s Štajerskega), opisoval je domače kraje (Sv. Trojica, Turki pri Radgoni, Pohorje, Haloze), pisal je tudi zgodovinske pripovedke (Devica Oglejska, Slava nedolžnosti), črtice (Iskrice, Bog v naravi, Čujte, čujte možje, Tožba starega kmeta) ter življenjepise, kot je primer o svojem ujcu dr. Jožefu Muršcu. Jakob Gomilšak je znan tudi kot dobrotnik. Prispeval je za semenišče v Mariboru, veliko je pomagal svojim domačim in sorodnikom, predvsem bratom in sestram. Svoje prihranke je daroval raznim organizacijam in družbam, kot so Bišečkemu -mlekarskemu	društvu,
dijaškemu domu v Celju, Bralnemu društvu pri sv. Bolfenku.
Tiskovno konferenco sta pričeli violinistki Polona in Ana, končali so s skupnim ogledom rojstne hiše Jakoba Gomilšaka v Bišu, z ogledom nove poslovilne vežice na pokopališču ter Simoničeve hiše v Trnovski vasi.
Vin:
Gradivo za simpozij (Ludvik Krajnc in pater doc. dr. Slavko Krajnc).
Marija Pukšič
Samostojni kandidat za župana Alojz FEKONJA
SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI OBČINE TRNOVSKA VAS
V obdobju volitev si bomo morali vzeti čas, premisliti in se odločiti, katere občane bomo volili v občinski svet, ki bo vodil našo lokalno skupnost, in koga za župana. Prepričan sem, da vsi stremimo za čim hitrejšim razvojem in napredkom v naši občini ter boljšim danes in jutri. Velik poudarek mora biti na razvoju malega gospodarstva, kmetijstva in infrastrukture ter boljšem standardu naših občanov. Vse to bomo dosegli le, če bomo dobro premislili, kdo pri nas to zna in zmore, komu lahko zaupamo in s kom bi radi delili prihodnje uspehe.
Ker se vseh navedb dobro zavedam, se počutim dovolj sposobnega in mi ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost, sem se odločil za kandidaturo za župana. Do sedaj sem se na vseh področjih vključeval ter se trudil za napredek in razvoj naših krajev in društev, vendar mislim, da bi kot župan te občine s svojimi izkušnjami naredil še več.
Že kot mlad aktivist sem prevzemal odgovorne funkcije:
Dolga leta sem bil predsednik sindikata, mentor mladine v Trnovski vasi, predsednik gasilskega društva Biš, soustanovitelj in tehnični vodja strelske družine, načelnik in poveljnik CZ, predsednik in poveljnik gasilske zveze, predsednik lovske družine ter član skoraj vseh organizacij v občini. V prejšnji občini sem bil nekaj časa tudi podžupan, nato sem se zavzemal za samostojno občino in bil tudi vodja iniciativnega odbora za ustanovitev samostojne občine, kar nam je z veliko tmda in akcij tudi uspelo. Spoštovani, 10. 11. 2002 vas vabim na volišče.
Prava odločitev na volišču pomeni boljši danes in jutri.
Naročnik: Alojz Fekonja
SAMOSTOJNI KANDIDAT ZA OBČINSKI SVET
Štefan Krajnc
Sovjak 14 a
Spoštovani volivci!
V	domovini »dela, praznika, svobode in miru« mi je v veliko čast in odgovornost, da smem in lahko kandidiram kot samostojni kandidat za mesto občinskega svetnika.
Kot vaš svetnik se bom trudil za jasnost in odgovornost občinskih projektov, še posebej v javnih financah, da bodo sorazmerno enako porazdeljene.
V	občinskem svetu si bom prizadeval:
-	za ustvarjalnost in enakopravnost vseh,
-	za uspešni razvoj in razcvet kulture,
-	za poštenje in medsebojno razumevanje.
Prepričan sem, da skupaj zmoremo ustvariti veliko dobrega. V vaš interes bom opozarjal na morebitne nerazumne in krivične načrte ter deloval proti samovolji posameznikov in njihovim interesom. Preseči moramo naše delitve na politične stranke in graditi skupaj za dobro vseh občanov.
S SKUPNIMI MOČMI BOMO VELIKO STORILI!
Naročnik: Štefan Krajnc
SAMOSTOJNI KANDIDAT ZA OBČINSKI SVET
Stanko Ornik
Sovjak 3
Spoštovani volivci!
Rojen sem, 14. oktobra 1959, v Sovjaku. Za kandidaturu v občinski svet sem se odločil zaradi prepričanja, da lahko pomagam za hitrejši napredek kraja in seveda naše občine.
Naročnik: Stanko Ornik
SLS-
KANDIDAT ZA ŽUPANA
SPOŠTOVANI OBČANI
Slovenska ljudska stranka
OBČINSKI ODBOR TRNOVSKA VAS
Pripravljen sem teči naslednji krog v novem štiriletnem obdobju mandatne dobe župana občine Trnovska vas, če boste ocenili preteklo delo kot dovolj uspešno! V naslednjih štirih letih bi želel, da uresničimo naslednje:
-	V šolstvu in otroškem varstvu na osnovi izdelane dokumentacije in opravljenih dogovorov ministrstva za šolstvo in šport v letu 2004 začnemo izgradnjo dveh triad osnovne šole, vrtca in telovadnice, kar bo največja in najpomembnejša investicija novega obdobja.
-	Zaključimo izgradnjo igrišča in urejanje središča občine.
-	Podpiramo razširjen obseg dela šole.
-	Po potrebi povečujemo pomoč ostarelim na domu.
-	Povečamo nagrade za novorojence in njihove matere.
-	Z dobro izdelanimi razvojnimi projekti pridobivamo državna sredstva.
-	Kulturnemu in športnemu utripu občine damo širše razsežnosti - tudi s financiranjem mentorjev iz drugih krajev.
-	Uspešno skrbimo za varovanje in urejanje okolja ter varovanje kulturne dediščine.
-	Povišamo sredstva za financiranje delovanja dmštev' s posebnim položajem PGD Biš.
-	Ekonomsko moč kraja okrepimo z možnostjo novih zaposlitev z usmerjanjem namestitve primerne industrijske ali obrtne dejavnosti v propadajoče prostore kmetijskega kombinata.
-	V največji možni meri podpiramo razvoj kmetijstva, malega gospodarstva, dopolnilnih
dejavnosti in turizma.
-	Moderniziramo še preostale cestne odcepe.
-	Mladim izpolnim obljubo o prostoru za družabnost in ustvarjanje.
-	Javno infrastrukturo izpopolnimo z bencinsko črpalko.
-	Nadaljujemo gradnjo javne cestne razsvetljave.
Nastopam na listi SLS - Slovenske ljudske stranke!
ODLOČITE SE SVOBODNO, VOLITE SVOBODNO, BODITE SVOBODNI!
Karl Vurcer
KANDIDATI ZA SVETNIKE OBČINE TRNOVSKA VAS
1.	ALOJZ BRUNČIČ,	10.8.1960, Trnovski vrh 11- poklic vodovodni inštalater
2.	ROMAN FRAS,	26.2.1970, Trnovska vas 30 - poklic kmetijec
3.	KAMILO KRONVOGEL, 8.6.1949, Črmlja 7, poklic elektromonter
4.	JANEZ ROJKO,	12.8.1934, Bišečki vrh 52 - poklic upokojenec
5.	FRANC TAŠNER,	17.6.1957, Ločič 14, - poklic kmetovalec
Naročnik: OO SIS Trnovska vas
Trnovski Z V O H
Izdajatelj: Občina Trnovska vas
Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik in Barbara Drumlič. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno.
Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 107. Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Telefon: 02/757-95-10 Telefaks: 02/757-16-61
E-pošta: občina .trnovska vas@siol.net
Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov
Odgovorna urednica: Marija Pukšič Lektorica: Anita Vršič
Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas \Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače
y
Občani glasujete za Boljšo prihodnost občine.
Če si želite enakomeren razvoj In splošni napredek kraja,
Naj bo Vaša odločitev za Skupino svetnikov,
Ki jo predlaga OO SDS Trnovska vas. Izpeljali bomo predlagani program.
Skupaj z vašimi glasovi na	Vlado Fras,
Volitvah 2002 z	inž. kmet. str.
Energijo požrtvovalnih ljudi!
Torej - glasujte za NAS !
ZAUPAJTE krmilo našim kandidatom ter programu, v katerem bomo argumentirano in odločno - z znanjem in pripravljenostjo - prisluhnili vsakemu občanu in se zavzemali ZA:
-	izgradnjo prostorov za vrtec, telovadnico in šolo,
-	dokončanje športnega parka v Trnovski vasi,
-	pripravo dolgoročnega razvojnega programa obrtne cone in odpiranje novih delovnih mest,
Franc Pukšič,
dipl. inž. str.
Srečko Pukšič,
upokojenec
-	s pomočjo programov celostnega razvoja podeželja v sodelovanju z ministrstvi in občino zagotavljali nadaljnji razvoj turistične in kmetijske dejavnosti,
-	nadaljevanje izgradnje in vzdrževanje infrastrukture v celotni občini,
-	ureditev Simoničeve domačije v muzej etnografske in kulturne dediščine naših vasi,
-	skrb za onemogle, ostarele in socialno ogrožene,
-	dolgoročni plan občine in njenih vasi,
-	podporo vsem društvenim dejavnostim (šport, kultura, humanitarne dejavnosti...),
-	skrb za čisto in urejeno občino.
Jožef Potrč,
dipl. uprav. org.
Jakop Manfred,
univ. dipl. inž. agr.
SDS
Naročnik: OO SDS Trnovska vas
DA SE
SLIŠI VAŠ GLAS
KANDIDATI ZLSD ZA OBČINSKI SVET
ŽELIMO:
-	URESNIČITI ŽELJE IN POTREBE VSEH OBČANOV;
-	PRISPEVATI K HITREJŠEMU RAZVOJU NAŠEGA KRAJA.
Z VAŠO POMOČJO NAM BO USPELO!
NAROČNIK: OO ZLSD TRNOVSKA VAS
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
DAVORIN ČEH
BIŠEČKI VRH 20A, ŠTUDENT EKONOMIJE
SREČKO ROŠKAR
BIŠ 53
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MITJA KOVAČIČ
TRNOVSKA VAS 43A, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
MITJA SUŠNIK
BIŠ 39 A,
ŠTUDENT POLITOLOGIJE
Uradni vestnik
Občine Trnovska vas
24. oktober 2002
Leto III, številka 5
VSEBINA
1.	PRAVILA	3. SKLEP
za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavb-sveta in določitev kandidata za člana državnega sveta	nega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju
občine Trnovska vas za leto 2002.
PRAVILNIK
o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja v občini Trnovska vas
1.
Na podlagi 14. in 15. člena Zakona o državnem svetu (Ur. list RS, št. 44/92) in 16. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99 in Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 2/01)) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 14. izredni seji dne 3- 10. 2002 sprejel naslednja
PRAVILA
za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta in določitev kandidata za člana državnega sveta
1.	člen
S temi pravili se ureja postopek izvolitve predstavnikov občine Trnovska vas v volilno telo 7. volilne enote za izvolitev člana državnega sveta in postopke določitve kandidata za člana državnega sveta.
2.	člen
Glede na določbe 40. in 41. člena Zakona o državnem svetu izvoli Občinski svet Občine Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu občinski svet) v volilno telo za volitve člana državnega sveta enega predstavnika (v nadaljnjem besedilu elektorja) in lahko določi enega kandidata za člana državnega sveta.
3.	člen
Postopek obsega predlaganje kandidatov za elektorje in izvolitev oziroma predlaganje kandidatov za člana državnega sveta in določitev kandidata.
4.	člen
Kandidate za elektorja lahko predlaga vsak član občinskega sveta, ki lahko predlaga največ enega kandidata.
Predlogu mora biti priloženo tudi soglasje kandidata za elektorja.
5.	člen
Predlagatelji iz prejšnjega člena lahko pred-
lagajo enega kandidata za člana državnega sveta. Predlogu morajo predložiti soglasje kandidata.
6.	člen
Predloge z osebnimi podatki kandidatov za elektorje oziroma člane državnega sveta morajo predlagatelji vložiti najpozneje v 26-ih dneh od dneva, določenega za izvedbo volilnih opravil v razpisu volitev do 12. ure.
7.	člen
Občinski svet na svoji seji s tajnim glasovanjem na podlagi določil Poslovnika o delu Občinskega sveta voli elektorje oziroma določi kandidata za člana državnega sveta. Na glasovnici so kandidati napisani po vrstnem redu, kot so prispele prijave.
Voli se enega elektorja. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje za največ enega kandidata. Izvoljen je kandidat, ki je prejel največ glasov.
Določi se en kandidat za člana državnega sveta. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje za enega kandidata. Določen je kandidat, ki je prejel največ glasov.
8.	člen
V primeru, ko sta dva ali več kandidatov za elektorje oziroma za člana državnega sveta pri glasovanju prejela enako najvišje oziroma enako najnižje za izvolitev potrebno število glasov, odloči o izvolitvi oziroma določitvi žreb, ki se opravi takoj na seji občinskega sveta.
Žreb se izvede v dveh krogih tako, da se v prvem krogu izžrebajo zaporedne številke, v drugem krogu pa se izžrebajo po vrstnem redu v prvem krogu izžrebanih številk kandidati.
Žreb opravijo predstavniki vlagateljev kandidatur iz 1. odstavka tega člena, v primeru njihove odsotnosti pa člani občinskega sveta, ki jih določi predsedujoči na seji občinskega sveta.
9.	člen
Če je za kandidata za člana državnega sveta
določen župan, se za predstavnika kandidature določi podžupan ali pa najstarejši član občinskega sveta, ki je prisoten na seji in ni na kandidatni listi.
10.	člen
Predsedujoči občinskega sveta mora najpozneje 30. dan pred dnem glasovanja predložiti pristojni volilni komisiji seznam izvoljenih elektorjev in kandidaturo za člana državnega sveta skupaj s potrebnimi prilogami.
11.	člen
Ta pravila pričnejo veljati z dnem sprejema na seji občinskega sveta in se objavijo v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Z dnem pričetka veljavnosti teh pravil prenehajo veljati Pravila za izvolitev v volilno telo za volitve člana Državnega sveta ter za določitev kandidata za člana Državnega sveta (Uradni vestnik občine Destrnik-Trnovska vas št. 10/97).
Štev. : 032-01/14 izr.
Datum : 3. 10. 2002
Župan občine: Karl Vurcer, l.r.
2.
Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) je Občinski svet občine Trnovska vas na 14. izredni seji dne 3- 10. 2002 sprejel
PRAVILNIK
o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja v občini Trnovska vas
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določijo namen,
upravičenci, pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev, namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju občine Trnovska vas (v nadaljevanju: sredstva).
2.	člen
Sredstva za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja v občini Trnovska vas se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.	člen
Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Trnovska vas so predvidena za naslednje namene:
-	preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč in ohranjanju poseljenosti, zlasti na območjih
z omejenimi dejavniki za kmetijstvo,
-	spodbujanju pašnega in kosnega izkoriščanja travne ruše na območjih z omejenimi
možnostmi za kmetijsko dejavnost,
-	izboljšanju genetskega potenciala v živinoreji,
-	preventivnim ukrepom na področju zdravstvenega varstva domačih živali in rastlin,
-	spodbujanju razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel,
-	izboljšanju rodovitnosti tal z vključevanjem alternativnih poljščin in ugodilk v kolobar,
-	sofinanciranju analiz zemlje in krme,
-	testiranju škropilnic in pršilnikov,
-	razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
-	urejanju kmetijskih zemljišč in kmetijske infrastrukture,
-	investicijam in tehnološkim posodobitvam na kmetijah,
-	spodbujanju preusmerjanja kmetij iz konvencionalnega (ustaljenega) načina kmetovanja v
integrirano in ekološko usmerjeno kmetovanje,
-	projektom razvoja kmetijstva in podeželja lokalnega in regionalnega značaja,
-	sofinanciranju posameznih ukrepov, katerih namen je kompenzirati izpad prihodka zaradi elementarnih nesreč v kmetijstvu,
-	spodbujanju različnih oblik izobraževanja kmečkega prebivalstva,
-	podpori ukrepom varovanja tradicionalne kulturne krajine in ohranjanju krajinske in biotske pestrosti,
-	pospeševanju društvene dejavnosti, povezane s promocijo kmetijstva in podeželja. 4
4.	člen
Upravičenci do sredstev so fizične osebe -kmetje in pravne osebe s stalnim prebivališčem oz. sedežem v občini Trnovska vas, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo in izobraževanjem na področju razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Trnovska vas.
5.	člen
Sredstva za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja v občini Trnovska vas se dodeljujejo upravičencem v obliki subvencij, regresov, plačil storitev in investicijskih odhodkov.
Sredstva se lahko dodelijo, če pomenijo vzpodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna.
Upravičenci morajo za namene, navedene v 9. členu tega pravilnika, podati izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. Višina skupne dodeljene pomoči iz vseh virov ne sme presegati dovoljene intenzivnosti oz. višine pomoči po posameznih namenih, kot so opredeljene v tem pravilniku.
Sredstva za investicije se lahko dodelijo le za investicije, začete v tekočem letu, razen tistih, ki jih je zaradi sezone del treba nujno pričeti že prej. Podana mora biti ocena možnosti obstoja oziroma preživetja kmetije s strani kmetijske svetovalne službe.
6.	člen
Upravičenci lahko predložijo vlogo za pridobitev sredstev po objavi razpisnih pogojev, ki jih objavi občina Trnovska vas v obliki javnega razpisa, natečaja ali javne objave na oglasni deski občine oz. na krajevno običajen način, informacijo o objavi pa posreduje v javnih občilih.
Razpis, natečaj ali javna objava mora vsebovati:
-	namene, za katere se dodeljujejo sredstva,
-	znesek sredstev za posamezne namene,
-	pogoje in merila za pridobitev sredstev,
-	pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati,
-	navedbo dokumentacije, ki jo morajo upravičenci priložiti k vlogi,
-	naslov, na katerega upravičenci vložijo vloge,
-	rok za vložitev vlog.
7.	člen
Vloge za dodelitev sredstev v skladu z razpisnimi pogoji obravnava Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe in izdela poročilo, na podlagi katerega pripravi predlog prejemnikov sredstev.
8.	člen
Sklep o dodelitvi sredstev pripravi občinska uprava.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo na urad župana v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
H.	UKREPI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA
9.	člen
Ukrepi za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja so razdeljeni na naslednja področja:
I.	ŽIVINOREJA
1.1.	Spodbujanje pašnega in kosnega izkoriščanja travne ruše na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
Namen ukrepa
Namen ukrepa je podpora pašnemu in kos-nemu izkoriščanju travne ruše na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost s ciljem obdržati stalež živine, poseljenost krajine in posredno, s preprečevanjem zaraščanja kmetijskih površin, ohranjati izgled tradicionalne kulturne krajine.
Višina pomoči
-	do 6.000 SIT/ha za gričevnato območje,
-	do 4.000 SIT/ha za druga območja z ome-
jenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost zaradi:	težjih pridelovalnih razmer ali
demografske ogroženosti območja.
Pogoji za pridobitev pomoči Opredelitev kmetije v območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost zaradi težjih pridelovalnih razmer se izvede na podlagi elaborata Območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji (v skladu s 110. členom ZKZ) ali na podlagi demografske ogroženosti območja (v skladu s 1. in 2. členom Uredbe o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 19/99). Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo, iz katere je razvidna/o:
-	kmetija mora imeti najmanj 0,5 ha krmnih površin: trajnega travinja in pašnikov,
-	število živali na kmetiji mora biti najmanj 1,5 glava velike živine (v nadaljevanju: GVŽ)
/kmetijo,
-	obtežba obdelovalnih površin na kmetiji: v mejah 0,5-1,9 GVŽ/ha,
-	krmne površine morajo biti v tekočem letu najmanj enkrat pokošene ali popašene (izjava),
-	poraba na kmetiji pridelane krme za lastne živali z možnostjo dokupa krme, pridelane na kmetijah,
-	gnojenje na podlagi gnojilnega načrta (priloga) ali dobre kmetijske prakse (izjava).
1.2 Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji — umetno osemenjevanje
Namen ukrepa
Namen ukrepa je skozi program umetnega osemenjevanja s strani pooblaščene veterinarske organizacije izboljšati prirejo mleka in mesa na kmetijah z uporabo semena kvalitetnih plemenjakov.
Višina pomoči
-	do 50% upravičenih stroškov umetnega osemenjevanja govejih plemenic, plemenskih svinj ali kobil.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji.
1.3. Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejsko usmerjenih kmetijah
Namen ukrepa
Namen ukrepa je z izvedbo preventivnih ukrepov pri živalih izboljšati njihovo zdravje, dolgoživost in kondicijo s ciljem
proizvodnje kakovostnega mleka in mesa na kmetijah. Sofinancirajo se naslednji ukrepi:
-	analize blata,
-preventivno zatiranje parazitov,
-	analize krvi,
-	antibiogrami.
Višina pomoči
Subvencija zanaša do 30% upravičenih stroškov za izvedbo navedenih preventivnih ukrepov.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	račun za izvedene storitve preventivnih ukrepov pooblaščene veterinarske organizacije v
-	tekočem letu (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve).
1.4. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel
Namen ukrepa
Namen ukrepa je zatiranje najbolj pogostih bolezni čebel (preventivni in kurativni ukrepi) ter spodbujanje razvoja čebelarstva zaradi njegove večnamenske vloge (ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem in širjenjem medovitih rastlin kot sta npr. ajda in facelija).
Višina pomoči
Subvencija znaša do 50% upravičenih stroškov zdravljenja čebeljih družin.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci do subvencij so čebelarska društva, ki predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	poročilo o izvedenih ukrepih,
-	račun za zdravila, ki se nanašajo na zdravstveno zaščito čebel,
-	seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel.
2.	RASTLINSKA PRIDELAVA
2.1.	Izboljšanje kolobarja - rodovitnosti tal z vključevanjem ugodilk in alternativnih (pozabljenih) poljščin v kolobar.
Namen ukrepa
Namen ukrepa je izboljšanje kolobarja z vključevanjem ugodilk (okopavine oz. lis-tanke, detelje ali travno-deteljne mešanice) in t.i. alternativnih poljščin, ki smo jih v preteklosti že pridelovali (pira, rž, tritikala, oves, sirek, proso, ajda, sončnica, oljna ogrščica, repica, gorjušica, krmni grah, grašica, bob, leča, čičerika, buča, lan, mak, konoplja ipd.). Navedene poljščine izboljšujejo lastnosti tal (grudičavost tal), kar ima za posledico vzpostavitev, ohranjanje in vzdrževanje naravne rodovitnost tal.
Višina pomoči
-	do 10.000 SIT/ ha upravičenih stroškov dodatnih agrotehničnih ukrepov izvajanja načrtnega kolobarjenja za njive pod poljščinami oz. vrtninami, ki so v sistemu kolobarja (po definiciji so poljščine vse kmetijske rastline, ki jih pridelujemo na njivah).
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	vse njivske površine, na katerih se ukrep izvaja (v ha),
-	na kmetijskem gospodarstvu mora biti naj-
manj 0,50 ha njiv,
-	v petletno kolobarjenje morajo biti vključene najmanj 3 poljščine, od tega vsaj 2 od zgoraj navedenih ugodilk ali alternativnih poljščin (izjava).
2.2.	Sofinanciranje testiranja škropilnic, pršilnikov ter sofinanciranje analiz zemlje in krme
Namen ukrepa
Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjševanje onesnaženosti tal in okolja. Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojilnih načrtov in s tem pravilnejšega dodajanja manjkajočih hranil posameznim kmetijskim kulturam. Analiza krme služi kot podlaga za izračunavanje krmnih obrokov za posamezno vrsto in kategorijo živali ter posredno vpliva na količino in kvaliteto mleka in mesa.
Višina pomoči
-	do 50% upravičenih stroškov za testiranje škropilnic in pršilnikov,
-	do 50% upravičenih stroškov za analizo zemlje in krme.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov
-	storitev: testiranja škropilnic in pršilnikov,
-	račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme.
3.	SPODBUJANJE RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Namen ukrepa
Namen ukrepa je pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki omogočajo kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile -družinskih članov v skladu s poglavjem VI. Dopolnilne dejavnosti Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 46/01) in Pravilnikom o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 72/01).
Višina pomoči
-	sofinancira se do 20% upravičenih stroškov za investicije za posamezne vrste dopolnilnih
-	dejavnosti, začete v tekočem letu, in sicer za: nakup strojev, naprav in opreme ter za gradbena
in obrtniška dela.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenec predloži naslednjo dokumentacijo:
-	vlogo, ki mora vsebovati: osnovne podatke o prosilcu, plan izvedbe oz. dokončanja investicije in finančno konstrukcijo investicije,
-	potrdilo o statusu kmeta prosilca,
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oz. odločbo o priglasitvi del (če gre za adaptacijo objekta),
-	račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedenih delih (izjava),
-	fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral
dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če ta še ni registrirana,
-	mnenje kmetijske svetovalne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne
dejavnosti.
Prednost pri sofinanciranju imajo upravičenci, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost oz. glavni vir dohodka.
4.	UREDITEV KMETIJSKIH ZEMIJIŠČ
4.1.	Manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo posega v prostor — male agromelioracije
Namen ukrepa
Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, kot so: krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja, drenažiranje kmetijskih zemljišč, izgradnja manjših vodnih zajetij za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč do bruto tlorisne površine 150m2 ter druga manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oziroma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč.
Višina pomoči
-	sofinancira se do 20% upravičenih stroškov za: krčenje drevesne zarasti in grmičevja,
-	planiranje terena, odstranjevanje kamenja in drenažiranje kmetijskih zemljišč do višine
-	50.000 SIT/ha,
-	sofinancira se do 40% upravičenih stroškov izgradnje vodnega zajetja, in sicer za: gradbena dela ter nakup opreme.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	kopijo katastrskega načrta,
-	program del, ki ga potrdi pristojna kmetijska svetovalna služba,
-	račun o opravljenih strojnih delih in nakupu opreme,
-	odločbo o priglasitvi del za tista zemeljska dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje,
-	zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je upravičenec lastnik ali solastnik kmetije in ima v uporabi najmanj I ha primerljivih kmetijskih zemljišč,
-	zakupno pogodbo, sklenjeno za obdobje najmanj 5 let, v primeru zakupa zemljišč, na katerih je bil izveden ta ukrep.
4.2.	Medsebojna menjava kmetijskih zemljišč
Namen ukrepa
Sofinancirajo se administrativni stroški postopkov medsebojne menjave kmetijskih zemljišč po 45. in 46. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - Odločba US, 1/99, 54/00, 68/00 -Odločba US in 27/02 - Odločba US ) z namenom zaokrožitve posesti in s tem racionalnejše rabe kmetijskih zemljišč. Višina pomoči
Sofinancirajo se upravičeni stroški postopka izvedbe zamenjave parcel do 40%.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	kopijo katastrskega načrta,
-	zemljiškoknjižni izpisek,
-	mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe,
-	potrdilo k menjalni pogodbi, ki ga izda Upravna enota Ptuj,
overjeno menjalno pogodbo in zemljiškoknjižni izpisek,
-	dokazilo, da se upravičenec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo,
-	račune za stroške, nastale pri izvedbi pravnega posla (menjave kmetijskih zemljišč).
4.3.	Sofinanciranje stroškov postopka pri nakupu kmetijskih zemljišč
Namen ukrepa
Namen ukrepa je sofinanciranje stroškov postopka pri nakupu kmetijskih zemljišč, predvsem da se zaokrožijo parcele in s tem izboljša velikostna sestava zlasti tistih kmetij, katerim pomeni kmetovanje edini vir preživljanja.
Višina pomoči
Sofinancirajo se stroški notarja in stroški vpisa v zemljiško knjigo do 40%.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	kopijo katastrskega načrta,
-	mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe,
-	kupoprodajno pogodbo (ne starejšo od enega leta),
-	odločbo Upravne enote Ptuj o nakupu zemljišča,
-	dokazilo, da se upravičenec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo,
-	račune za stroške, nastale pri izvedbi pravnega posla (nakupa kmetijskih zemljišč).
4.4.	Sofinanciranj e dokumentacije za pridobitev dovoljenja za izkoriščanje vodnih virov v primerih postavitve malih namakalnih sistemov
Namen ukrepa
Namen ukrepa je spodbujanje uvedbe namakanja kmetijskih zemljišč za potrebe intenzivne rastlinske pridelave, zlasti pridelave vrtnin, katere glavni namen je oskrba trga s svežo zelenjavo.
Višina pomoči
Sofinancira se do 12% upravičenih stroškov od vrednosti celotne investicije, in sicer za: pripravo in izdelavo dokumentacije za pridobitev dovoljenja za izkoriščanje vodnega vira.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	vlogo (z navedbo predvidenih površin za namakanje, vrste poljščin oz. vrtnin, časovnega
obdobja in načina namakanja),
-	kopijo katastrskega načrta (z označbo parcel, predvidenih za namakanje),
-	odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o uvedbi melioracije,
-	dovoljenje za izkoriščanje vodnega vira Ministrstva za okolje in prostor,
-	račun stroškov idejnega projekta oz. hidrološke študije in ostalih stroškov priprave
dokumentacije,
-	dokazilo, da se upravičenec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
4.5.	Ureditev poljskih poti
Namen ukrepa
Sofinancira se ureditev poljskih poti, da bi izboljšali dostop do kmetijskih zemljišč. Višina pomoči
Subvencija znaša do 40% upravičenih stroškov izvedenih del ureditve poljskih poti, in sicer za: dovoz in planiranje gramoza.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	vlogo za ureditev poti s pisnimi soglasji lastnikov zemljišč ob poti,
-	kopijo katastrskega načrta z vrisom poti,
-	zemljiškoknjižni izpisek,
-	mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe,
-	račun o izvedenih delih.
5.	INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU
5.1.	Sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za hleve
Namen ukrepa
Namen ukrepa je kritje stroškov izdelave projektne dokumentacije (PGD, PZI projekti) in poslovnega načrta za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo domačih živali - hlevov.
Sofinancirajo se projekti, ki po izvedeni investiciji morajo doseči minimalno velikost hlevov po posameznih kategorijah živali. Višina pomoči
Sofinancira se do 12% upravičenih stroškov od vrednosti celotne investicije, začete v tekočem letu za izdelavo projektne dokumentacije in poslovnega načrta, in sicer za: novogradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objekta.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	račun o plačilu projektne dokumentacije (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve),
-	račun o plačilu poslovnega načrta, potrjen s strani kmetijske svetovalne službe ali druge pooblaščene organizacije (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve),
-	pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe k predvideni investiciji.
5.2.	Sofinanciranje ureditev gnojišč in greznic v skladu z določbami Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)
Namen ukrepa
Namen ukrepa je spodbujanje urejanja gnojišč in gnojničnih jam s ciljem trajnega varovanja življenjskega in z njim neločljivo povezanega naravnega okolja ter naravnih dobrin (tla, voda) v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in
1/96) ter z določbami Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Višina pomoči
-	Subvencija znaša do 40% upravičenih stroškov izvedenih del ureditev gnojišč in greznic, začetih v tekočem letu, in sicer za: gradbeni material in gradbena dela.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe o predvideni investiciji,
-	račun o izvedenih delih,
-	odločba o priglasitvi del ali gradbeno dovoljenje.
5-3. Sofinanciranje obrestne mere za investicije v kmetijstvu
Namen ukrepa
Ohranitev delovnih mest na kmetiji, posodobitev dejavnosti, zagotovitev primernega bruto dohodka na kmetijo. Obrestna mera se sofinancira za novogradnje, adaptacije in nakup opreme.
Višina pomoči
-	do 50 % enotne obrestne mere.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	finančna konstrukcija pokritosti investicije,
-	lastna udeležba do 50 % predračunske vrednosti,
-	mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe o upravičenosti investicije,
-	izjava o namenski porabi sredstev,
-	izjava, da državna pomoč ne presega 50 % vrednosti investicije.
6.	PROJEKTI NA PODROČJU KMETIJSTVA
6.1 Podpora preusmeritvam kmetij v integrirano pridelavo hrane
Namen ukrepa
Podpora je namenjena kmetijam, ki se preusmerjajo iz ustaljenega načina kmetovanja v integrirano pridelavo vseh kmetijskih kultur z namenom nadzorovane uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Višina pomoči
-	kritje upravičenih stroškov kontrole integrirane pridelave rastlin pooblaščene organizacije do 100%.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	dokazilo (certifikat) o vključenosti v integrirano pridelavo,
-	račun oz. potrdilo o vplačilu stroškov kontrole integrirane pridelave v tekočem letu.
6.2.	Podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmetovanje
Namen ukrepa
Podpora je namenjena kmetijam, ki se preusmerjajo iz konvencionalnega, t.j. ustaljenega načina kmetovanja, v ekološko kmetovanje.
Višina pomoči
-	kritje upravičenih stroškov kontrole ekološke pridelave rastlin pooblaščene
organizacije do 100%.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kmetij,
-	račun oz. potrdilo o vplačilu stroškov kontrole ekološke pridelave v tekočem letu.
6.3.	Obnova - oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov
Namen financiranja
Sofinancira se izvedba projekta Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov v Sloveniji z namenom vključitve občine Trnovska vas v:
-	oživitev zapuščenih travniških sadovnjakov in sajenje novih,
-	odpiranja novih delovnih mest v pridelavi, predelavi in prodaji sadja na domu,
-	ohranjanja kulturne krajine in podeželja. Višina pomoči
-	sofinancira se do 30% upravičenih stroškov postavitve travniškega sadovnjaka, in sicer: koli, žica, sadike, ograja,
-	sofinancirajo se upravičeni stroški izvedbe projekta Oživitev travniških sadovnjakov in
sadnih vrtov Slovenije do 30%, in sicer: animacije, izobraževanja in demonstracije. Pogoji za pridobitev pomoči
-	pogodba, sklenjena med Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in občino Trnovska vas,
-	pri obnovi travniških sadovnjakov je minimalna površina obnove 30 arov,
-	dela in naloge morajo biti izvedena pod strokovnim vodstvom predstavnikov kmetijske svetovalne službe oz. nosilcev projekta. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	vlogo,
-	zemljiškoknjižni izpisek,
-	kopijo katastrskega načrta,
-	dokazilo o stroških obnove,
-	mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe oz. nosilcev projekta.
6.4 Promocija trženja kmetijskih pridelkov
Namen ukrepa
Namen ukrepa je podpora različnim oblikam prodaje na integriran način pridelanega sadja in zelenjave ter ekoloških pridelkov oz. izdelkov (ekološka tržnica). Višina pomoči
-	sofinancirajo se upravičeni stroški projekta oživitve kmečke tržnice ter stroški stojnin na
navedenih tržnicah se krijejo do 100%. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	račun pooblaščene organizacije za izvedeno storitev (stojnine na tržnicah).
6.5.	Priprava in izvajanje projektov na področju kmetijstva
Namen ukrepa
Namen ukrepa je sofinanciranje priprave in izvedbe razvojno naravnanih projektov na področju kmetijstva (npr. priprava razvojnega dokumenta: strategija razvoja kmetijstva na območju občine).
Višina pomoči
-	upravičeni stroški po posameznem projektu se določijo na podlagi sklenjene pogodbe med naročnikom in izbranim izvajalcem projekta, in sicer do višine 100%.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	pogodba o sofinanciranju priprave in izvedbe projekta, sklenjena med občino in nosilcem oz. izvajalcem projekta,
-	dokazila o izvajanju in financiranju celotnega projekta.
7.	SOFINANCIRANJE CRPOV
Namen ukrepa
Sredstva se namenjajo za pripravo razvojnih projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi - CRPOV kot soudeležba občine glede na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP).
Sofinancirajo se izvedbena dela - izgradnja komunalne infrastrukture - na območju projekta CRPOV občine Trnovska vas.
Višina pomoči
-	plačilo po situacijah (izvedenih delih),
-	sofinancirajo se upravičeni stroški do višine 30% vrednosti investicije.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	upoštevajo se pogoji MKGP (investicijski program; lokacijsko in gradbeno dovoljenje v primeru gradbenih del),
-	soudeležba občine do višine 30% vrednosti investicije.
8.	NARAVNE NESREČE
8.1.	Zavarovanje proti elementarnim nesrečam v kmetijstvu
Namen ukrepa
Namen ukrepa je sofinanciranje zavarovalnih premij pri intenzivni proizvodnji poljščin in vrtnin, in sicer za najmanj lha poljščin in najmanj 10 a vrtnin.
Višina pomoči
-	do 30% upravičenih stroškov zavarovalne premije.
Pogoji za pridobitev pomoči
Upravičenci (kmetje) priložijo naslednjo
dokumentacijo:
-	sklenjeno zavarovalno polico za tekoče leto,
-	potrdilo o plačilu zavarovalne premije,
-	zemljiškoknjižni izpisek.
8.2.	Elementarne nesreče-požari
Namen ukrepa
Zagotovitev osnovnih bivalnih funkcij in nemoten potek kmetijske dejavnosti.
Višina pomoči
-	do 10 % ocenjene škode oziroma maksimalno 200.000,00 SIT.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	zapisnik intervencije,
-	izjava o porabi sredstev.
9.	IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
9.1. Programi izobraževanja kmetov
Namen ukrepa
Pri programih izobraževanja kmetov se za kmete - nosilce kmetijske dejavnosti sofinancirajo programi izobraževanja kmetijske svetovalne službe in programi ostalih verifi-
ciranih izvajalcev izobraževanja.
Višina pomoči
-	pooblaščenim izvajalcem izobraževanja posameznih programov se krijejo upravičeni stroški izobraževanja do 100%,
-	kmetom (udeležencem izobraževanja) se krijejo upravičeni stroški izobraževanja do višine 60%.
Pogoji za pridobitev pomoči
-	za pooblaščene izvajalce izobraževanja: vloga za sofinanciranje s priloženim računom o izvedeni storitvi ali finančno ovrednoten programom izobraževalne dejavnosti izvajalca z ustreznimi dokazili (iz vloge mora biti razvidna kotizacija oz. participacija kmetov za posamezne oblike izobraževanj oz. usposabljanj, če se izvajalec za njo odloči) in seznam udeležencev izobraževanja,
-	za udeležence izobraževanja (kmete): račun oz. dokazilo o izvedeni storitvi (programu izobraževanja).
9-2. Regresiranje izobraževanja naslednikov kmetij
Namen ukrepa
Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju učencev kmetijskih programov srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki so predvideni za naslednike kmetij. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih starši imajo edini vir dohodka iz kmetijske dejavnosti, in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana. Prav tako je namen ukrepa sofinanciranje usposabljanja odraslih udeležencev izobraževanja, prevzemnikov kmetij, za kmetijske poklice.
Višina pomoči
-	do 30.000 SIT/učenca na mesec (štipendija),
-	do 50% upravičenih stroškov šolnine za odraslega udeleženca izobraževanja.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	izjava, da bo prosilec prevzemnik kmetije,
-	kopija zadnjega šolskega spričevala,
-	potrdilo o katastrskem dohodku prosilca,
-	potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema),
-	račun oz. dokazilo o vplačani šolnini in potrdilo o vpisu (dodatno za odrasle udeležence izobraževanja).
9.3.	Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev
Namen ukrepa
Sofinancirajo se programi oz. izvedene aktivnosti posameznih društev s področja kmetijstva, (ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo) za izvedbo strokovnega dela - strokovnih prireditev (razstave, demonstracije, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih publikacij. Višina pomoči
-	do 30% upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa.
Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	finančno ovrednoten letni program dela,
-	finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, potrjeno s strani nadzornega odbora,
-	potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo).
m. KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Trnovska vas spremlja in preverja občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, pooblaščena s strani župana. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
11.	člen
Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi:
-	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,
-	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,
-	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu,
-	da je upravičenec odtujil (prodal) specialno mehanizacijo in opremo, sofinancirano iz nepovratnih sredstev proračuna občine, pred iztekom 5 let,
- druge nepravilnosti pri uporabi sredstev.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trnovska vas.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Trnovskega zvona.
Štev.:032-01/2002-l4 Trnovska vas, 3- 10. 2002
Župan Karl VURCER, l. r
3.
Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS št. 18/84, 33/89, 24/92 - odločba US), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS št. 44/97) in 8. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99 in Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 2/01) ter na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št.
2/01) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 14. izredni seji dne 3- 10. 2002 sprejel
SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas za leto 2002.
I.
Vrednost točke za uporabo stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas za leto 2002 znaša 1,- SIT.
n.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 032-01/02 Datum: 3. 10. 2002
ŽUPAN OBČINE: KARL VURCER, 1 r.
STRELSKO DRUŠTVO TRNOVSKA VAS PRIDOBILO VIŠJI STATUS
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo Pravilnik o dodelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Pravilnik je podrobneje razčlenil kriterije in pogoje, ki jih mora društvo izpolnjevati za dodelitev zgoraj navedenega statusa. V društvu smo mislili, da izpolnjujemo navedene kriterije in pogoje. Predlagali smo, da nas Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport uvrsti med takšna društva.
Naš predlog je omenjeno ministrstvo preučilo in nam z odločbo dodelilo status, za katerega smo se potegovali.
Odločitev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je za naše društvo zelo vzpodbudna,
od nas pa zahteva nadaljnjo polno angažiranost. To uresničujemo, ko organiziramo tekmovanja in treninge. Udeležujemo se tudi vseh tekmovanj, na katera nas povabijo dmga društva.
Tako smo se na povabilo SD Osek udeležili tekmovanja v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovali smo z ekipo v sestavi Jani Čeh, Boštjan Čeh in Mitja Kovačič.
V nedeljo, 6. oktobra, smo se odzvali povabilu Lovske družine Trnovska vas, ki je organizirala tekmovanje za občinski pokal v streljanju na glinaste golobe. Konkurenca je bila za nas, ki smo vajeni drugačnega načina športnega streljanja, prehuda. Toda nekaj golobov (glinastih) smo vendarle »ujeli« in tako spoznali tudi čar tega športa.
Predsednik SD Trnovska vas: Mitja KOVAČIČ
OBVESTILO
Starše, ki imate otroke v vrtcu, obveščamo, da je treba do 15. novembra 2002 vložiti vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2003. Vlogo oddajte v sprejemni pisarni občine Trnovska vas.
Uprava občine
PO POTEH DEDIŠČINE DOLENJSKE
IN BELE KRAJINE
V soboto, 12. oktobra 2002, smo se skupaj s člani občinske uprave, svetniki, člani odborov in njihovimi partnerji odpravili na enodnevni izlet po Dolenjski in Beli krajini.
Pot je bila dolga in naporna, vendar ko doživiš in občuduješ lepote krajev, kjer se »rojevajo« dolenjske in belokranjske vode, kjer je svet poln skrivnosti, odetih v zelena presenečenja pokrajine, v številke etnološke posebnosti, v odmeve korakov, ki raziskujejo mesteca na rečnih okljukih in otokih. Od miru Krke do lepot Lahinje, od ponikalniških	izginotij
Temenice do mogočne Krupe doživimo lepote jam in vrtač, folklore in umetnosti, kulinarično razkošje in pozabimo na vse napore. Spremljalo nas je tudi slabo vreme, vendar to ni zmotilo naše želje za še nevi-denim.
Mimo Kostanjevice na Krki -rečnem otoku, kjer je galerija Božidarja	Jakca	v
kostanjeviškem gradu, nekdanjem cistercijanskem samostanu, ob katerem je tudi znamenita Forma Viva, ki je prav te dni praznovala 750. obletnico obstoja - nas je pot peljala do Kostanjeviške jame. Tu je bil naš prvi postanek.
Vhodni rov je dolg dobrih 60 metrov, nastal je ob dobro vidni razpoki, ki jo je preoblikoval vodni tok. Rov se se zaključi s 16 metrov globokim breznom, v katerega vodijo betonske stopnice do občasno poplavljene etaže jame. Tu se odpre slikovita razvodna dvorana, ki se od globokega jezera pod stopnicami nadaljuje ob strugi plitvega potočka do presihajočega je-
zera. To je nekdaj poplavljalo celoten rov, po urejanju turističnega dostopa pa se je gladina jezera močno znižala. Za jezerom vodijo strme stopnice do višje ležeče križne dvorane, na koncu katere je nizek prehod v kapniško dvorano. To je ena lepših dolenjskih podzemskih dvoran. Krasijo jo raznovrstne sigaste tvorbe, največja med njimi je mogočni kapniški steber, zaščitni znak jame, ob njem pa je dedek Mraz z stalagnitnimi palčki. Tu se konča turistična pot.
Novi del jame je dostopen samo jamarjem. V njej je tudi življenjski prostor raznih podzemnih živali.
Po vrnitvi smo se okrepčali v jamarskem domu, nato pa se odpravili proti Beli krajini do naše naslednje postaje - Metlika in ogled vinske kleti.
Bela krajina! V istem trenutku se spomnimo otroških let, miline in toplote domačega doma. Spomnimo se belih brez, snežno bele narodne noše, zelenega jurija... Ne moremo si kaj, da ne bi pomislili tudi na belokranjsko vino, žlahtno in polno prijetne vinske arome in okusa. In res je ta dežela sonca in grozdja, tiha in prijetna oaza miru in veselih, razigranih, prijaznih ljudi. Najlepši so njihovi vinogradi, razprostrti na južnih pobočjih Gorjancev. Metliška zadružna klet, nekdaj na obrobju mesta, stoji danes skoraj v središču Metlike. V njenem podzemnem delu dozorevajo najboljša belokranjska vina v mogočnih lesenih hrastovih sodih. Od nekdaj velja, da so belokranjska vina odlične kakovosti, visoko cenjena ter vedno zelo iskana.
Tako trdi tudi Janez Trdina v enem izmed svojih zapiskov.
Na jugovzhodnem obrobju Slovenije, le kilometer od Kolpe ob vznožju južnih pobočij Gorjancev, leži Metiika. Na avtobusni postaji nas je pričakala vodička, ga. Nada Barič. Ker nas je že priganjal čas, smo se hitro odpravili v vinsko klet, kjer nam je enologinja razložila potek pridobivanja vin od »rojstva« do užitja. Ogledali smo si ogromne stiskalnice, klet, polno mogočnih sodov, pili različna vina in še nakupili nekaj steklenic za domov, nato pa se odpravili v belokranjski muzej v metliškem gradu. Najprej smo si ogledali film Podobe Bele krajine, ki prikazuje številna predmete, delne ambientalne postavitve, slikovno in dokumentarno gradivo življenja ljudi od prazgodovine do sredine 20. stoletja. Po ogledu razstavnih predmetov smo se odpravili v slovenski gasilski muzej, ki je bil odprt ob 100. obletnici v Metliki ustanovljene prve požarne hrambe na Slovenskem. Prvi del razstave je v pritličju gradu in zajema predvsem obdobje razvoja gasilstva na Slovenskem od 1. 1869 do prve svetovne vojne. Tu je zapisano tudi ime PGD Biš (1876). Drugi del je v obnovljeni stavbi nekdanjega metliškega kina, kjer so kar trije razstavni prostori:	dvorana,
galerija in kletni prostor. Prikazan je razvoj gasilstva po prvi svetovni vojni do danes in pregled po posameznih slov. regijah. V kleti so na ogled gasilske brizgalne.
V tretjem delu zbirke je razstav-
ljena gasilska tehnična dediščina, stare brizgalne iz različnih delov Slovenije. Najstarejša je iz Grahovega pri Cerknici iz leta 1836.
Zbirko bogatijo različne fotografije, najstarejši tisk, prva oprema, uniforme, odlikovanja in drugo. Zgodovinsko gradivo dopolnjujejo slike in dragoceni gasilki praporji.
Po končanem ogledu smo pot nadaljevali skozi Črnomelj, mimo slikovitega sotočja Dobličice in Lahinje. Na domačiji Raztresen v Jankovičih - Rim 16 so nas sprejeli z belokranjsko pogačo. Ogledali smo si domače obrti, kot so: pridobivanje platna iz lanu, slikanje pisanic, spletanje steklenic, predenje na kolovratu, tkanje itd.
Izlet po Beli krajini smo zaključili na Azlovi gori, na turistični kmetiji Pri Jakuvčanu, ob harmoniki, vinu, dobri hrani in v veselem razpoloženju.
Samo v tem delu Evrope rastejo steljniki, bele breze in praproti. Najtoplejša reka Kolpa je čista in primerna za poletno kopanje. Kdor si bo vzel vsaj en dan, še bolje več, bo od tu odšel bogatejši, spočit in poln moči za vsakdanje življenjske napore! Voda izpod skalnate pečine, vino izpod kostanjevih gozdov, mirna reka, svetišče Mitre, gostoljubnost ob Kolpi, pesniški navdihi kraja vinskega imena, klet črne kraljice!
Hvala vsem, ki so to združili v sobotni izlet!
Matjan Potrč
NOvmsm-OBLmMJE-smovMJE
Zmagoslav Šalamun, s.p. Biš 61, 2254 Trnovska vas
02/757-93-50, 02/757-93-51,041/328-998 http//: pika. podjetje.com E mail: press.press@amis.net
Iskrene čestitke občankam in občanom Občine Trnovska vas ob 4. Občinskem prazniku!
Gurmansko - rokodelska pot skozi Slovenske gorice
»MICKINE ROŽE«
Milena Fridl-Zelenik na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, MOS 2002
.pred več kot 100 leti se je na kmetiji v revni kmečki hiši v bližini Ptuja rodila Micka. Bila je pohabljen otrok. Ker kmečkih del ni mogla opravljati, se je že kot mlada deklica rada skrila v naravo, kjer je s svojimi prav posebnimi čuti otroka opazovala njene danosti. Tu se je počutila varno, zadovoljno in izpopolnjeno. Njen čut opazovanja narave je pripomogel k temu, da je pričela zbirati posebne primerke rož, jih sušila in urejala. Posamezne dele je po svoji domišljiji sestavljala v nove in nove oblike, kar se je izkazalo za pravo poslanstvo njenega življenja. Micka je odšla na Dunaj, kjer so ji izdelali modele. Po Dunaju je odšla k sosedovim, kjer je izdelovala povoščene
rože. Iz modelov je izrezovala dele rož, jih namakala v različno obarvan vosek in sušila, nato pa dele sestavljala v celote, iz katerih so nastale čudovite rože.
Glas o njej in njenih rožah se je hitro širil. Bila je znana daleč naokrog. Izdelala je šopke za 99 novih maš in kdo ve, koliko porok ter veliko venčkov za obhajila in birme. Izdelovanja rož je naučila tudi svojo prijateljico. Veliko let kasneje je Mickina prijateljica rodila sina in kot tašča je to umetnost prenesla na svojo snaho Mileno...”
Milena je “Mickine rože” prvič javno predstavila na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS 2002). Požela je veliko
občudovanja, pred kratkim je prejela že prvo večje naročilo.
Zgodba, ki ste jo prebrali, je resnična. Z Mileno Fridl-Zelenik z Destrnika smo se srečali, ko smo delali analizo zaposlitvenih možnosti na podeželju. Ob pomoči organizacije VITA je “Mickine rože” pred nekaj tedni registrirala kot izdelek domače obrti in si s tem zagotovila svoj dodatni vir dohodka...
Vemo, da je takšnih Milen v občini Trnovska vas še več.
S projektom Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice želimo vzpostaviti turistično pot, ki bo povezovala občine Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Sveti Andraž in Dornava. Na tej poti bodo posamezne turistične točke -zanimivosti, ki jih boste predstavljali Vi - občani navedenih občin. Vi boste tisti, ki boste turistom ponudili dobro domačo hrano, pijačo, spominke itd.
Projekt je podprlo ministrstvo za kmetijstvo in vaša občina, izvaja pa ga organizacija VITA. Razdeljen je v tri faze. V prvi se ugotavljajo in evidentirajo imena in priimki posameznikov, ki bi lahko na gurmansko-rokodelski poti ponudili svoje izdelke ali storitve. V naslednji fazi se analizirajo in ugotavljajo možnosti in potrebe
posameznikov. Tretja, zadnja faza, pa je izvedbena, v kateri bodo lahko posamezniki, ki so bili evidentirani v prvih dveh fazah, sodelovali na razpisih za pridobivanje razvojnih sredstev.
V prihodnjih tednih vas bo obiskal pooblaščen informator - anketar, ki bo zapisal nekaj podatkov, vaše ideje in želje ...
Vabimo vas, da se aktivno vključite že v prvi fazi, da poveste svoje mnenje, predloge, zadržke itd. in se tako kot ponudnik vključite v gurmansko-rokodelsko pot skozi Slovenske gorice s svojo dejavnostjo, ki bo del skupnega Razvojnega programa podeželja. Če bomo program pripravljali skupaj, bo to NAŠ PROGRAM, saj bo v njem posebno mesto imela tudi vaša ponudba.
Vabimo vas, da sodelujete pri nastajanju vaše gur-mansko-rokodelske poti, da bo čim pestrejša, posebna in zanimiva za čim več turistov.
VITA
VII. REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI IN ZNANJA EKIP
PRVE POMOČI CZ
22. septembra 2002 je potekalo v Markovcih sedmo regijsko preverjanje usposobljenosti in znanja ekip prve pomoči civilne zaščite (CZ). Organizatorji preverjanja so bili Uprava za obrambo Ptuj, Občinska organizacija RK Ormož in Občinska organizacija RK Ptuj. Tekmovanja so se poleg ekip s Ptuja, Markove, Žetal, Ormoža, Taluma iz Kidričevega udeležili tudi člani občinske ekipe prve
pomoči Civilne zaščite Trnovska vas. Šestčlansko ekipo Trnovske vasi so sestavljali: Marjan Šketa, Vlasta Pukšič, Zofija Kapun, Ada Fekonja, Roman Koreni in Smiljan Čeh. Ekipe, ki so sodelovale, so imele nalogo, da v petnajstih minutah pomagajo petim ponesrečencem, ki so bili poškodovani v neurju. V letošnjem letu smo bili priča velikim katastrofam v sosednjih državah. Zato je bila reševalna
akcija posvečena tej temi. Udeležba na tovrstnih tekmovanjih je v veliki meri odvisna od pripravljenosti zagotavljanja finančnih sredstev lokalnih skupnosti.
Naši člani CZ so dobro opravili nalogo in pokazali veliko znanja, ki so si ga pridobili na osnovnem tečaju za bolničarje prve pomoči. Pred tekmovanjem so ga osvežili na dopolnilnem tečaju, ki je potekal pod
vodstvom višje medicinske sestre gospe Rozike Ojsteršek. Usposobljenost in iznajdljivost ekip je spremljala posebna komisija, ki je bila z znanjem zadovoljna.
Pohvala velja marljivim članom ekipe prve pomoči Civilne zaščite občine Trnovska vas za uspešno opravljeno nalogo.
Marija Pukšič
POLEPŠAJMO SI JESENSKE IN ZIMSKE DNI
Prišel je jesenski čas, ko so dnevi krajši in noči daljše. Postalo je že kar hladno, zato smo najraje pri toplih pečeh. Večina poljskega pridelka je že pospravljena in napočil je čas trgatve, ki smo se je veselili že celo poletje. Ko se narava začne pripravljati na zimo, odkrije vse svoje jesenske čare in nas obdari s svojo lepoto. Lepo je za trenutek postati in opazovati njeno harmonijo barv. Ob tem se nam utrne misel, da bi si lahko polepšali naše grobove, kotičke, kjer se radi zadržujemo.
Jeseni pospravljamo balkonske in okrasne rastline ter rastline na gredicah in grobovih, ki so nam lepoto podarjale čez dolgo poletje in nam tako poplačale naš trud.
Ko si pripravimo bodisi gredico ali kakšno okrasno posodico za jesensko nasaditev, je pomembno, da izberemo pravilno kombinacijo rastlin.
V tem času so nam na voljo razne čebulnice, kot so tulipani, narcise, krokosi, muskariji v različnih barvah in odtenkih ter velikostih, ki bodo svoj čar prikazale v zgodnjih spomladanskih dneh. Da bodo naše gredice in nasadi lepi in za oko privlačni že sedaj, jim dodamo trajnice, kot so: razni grmički, ciprese, hebe, boreki, razni mahovi in okrasne trave. Tudi za ta jesenski čas je nepogrešljivo resje oz. kallune ali erice. Kot dodatek k tem nasadom dodamo kakšno okrasno bučko ali leseno rogovilo, koruzni klas, kostanje in še kaj. Površino zemlje pokrijemo s črno zemljo, peskom ali lubjem. Tako bodo naši izdelki bolj izpolnjeni.
KER SE BLIŽA PRVI NOVEMBER, POSKRBIMO ZA GROBOVE NAŠIH NAJDRAŽJIH. GROBOVI SO LAHKO V SVOJI LEPOTI ZAKLAD LJUBEZNI, ŽALOSTI IN SPOŠTOVANJA, KI JO ZAČUTIMO, KO POSTOJIMO PRED NJIMI. ZATO JE POSADITEV ŠE TOLIKO BOLJ POMEMBNA. V TA NAMEN SMO SE V CVETLIČARNI BELI CVET V LENARTU ŠE POSEBEJ POTRUDILI IN VAM PRIPRAVILI VELIKO IZBIRO RASTLIN, TRAJNIC, RESJA, GRMOVNIC, HEIB, MAČEH, KRIZANTEM..., KI SO PRIMERNE ZA POSADITEV. NA VOLJO IMAMO OKRASNI PESEK IN ČRNO ZEMLJO.
ZELO RADI VAM BOMO PRISKOČILI NA POMOČ TUDI S KAKŠNIM NASVETOM, ČE GA BOSTE SEVEDA POTREBOVALI!
V želji, da vam je teh nekaj besed ustvarilo kakšno misel ali idejo za vaš jesenski nasad, vas z veseljem pričakujem v cvetličarni BELI CVET V LENARTU.
Sprejemamo tudi naročila za prvi november!
Andreja Pukšič
cvetličarna
beli cvet
Ptujska c. 1, 2230 Lenart, 8 02/720 12 11, 031/648-973
OPRAVIČILO
V 3- številki Trnovskega zvona smo v članku pod naslovom PRVIČ NA SEJMU V GORNJI RADGONI nenamenoma narobe poimenovali gospo Zelenko. Pravilni zapis je: Terezija Zelenko -»našivavanje«.
Gospe Tereziji Zelenko se za neljubo napako opravičujemo!
Uredništvo glasila
Trnovski zvon vsak tretji mesec BREZPLAČNO prejme na dom 350 gospodinjstev v Občini Trnovska vas.
POKLIČITE NAS ...
... in si zagotovite svoj oglasni prostor.
Tel.: 757-95-13

X
%5
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3mhz
radio, ki je na vaši frekvenci

vaša štajerska kronika
Tebe ni, srce boli,
biserna solza po licu polzi,
ostaja samo spomin na tiste dni,
ko med nami bil si ti,
ko bilo nam je lepo,
kot nam brez tebe nikoli več ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica, botra, svaka
Franca Groska
z Meljske ceste 13 (nazadnje je stanoval v Ločiču 20)
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, nekdanjim sodelavcem iz pekarne, prijateljem, znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje in našega Franca pospremili na mnogo prerani poslednji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše in dar za cerkev. Hvala duhovniku g. Jožefu Rajnerju za cerkveni obred, hvala Zvonku za molitev in poslovilne besede. Iskrena zahvala gre g. Karlu Vurcerju za ganljivo slovo ob odprtem grobu, godbi na pihala Novak, cerkvenim pevcem, gasilcem iz Intesa, bivšim sodelavcem pekarne Melje, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta.
Žalujoči: ata in mama, sestra Ivanka z Brankom, nečaki Mitja, Martina in Matjaž
EKMOVANJE ZA LEPO UREJENO OKOLJE
na Trnovska vas je skupaj z ijsko-gozdarskim zavodom - kmetijskopospeševalno >o izvedla drugo ocenje-2 domov. Na razpis, objavl-r prvi št. Trnovskega zvona letošnjega leta, je prispelo 10 prijav. Dva izmed prijavljenih sta kasneje odklonila sodelovanje.
Komisijo za ocenjevanje so sestavljali:	Karl Vurcer, Franc
Tašner, Manfred Jakop, Miran Reberc in Terezija Meško, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Komisija, ki si je 29. julija 2002 ogledala domove in poslovni objekt, je pri svojem delu upoštevala	predvsem
povezanost hiše, gospodarskega poslopja in dvorišča z okoliško krajino. Pomembno mesto imajo zelenjavni vrtovi, cvetje na prostem, lončnice na okenskih policah, ki predstavljajo prehod iz zunanjega sveta v stavbo in imajo velik sporočilni
pomen. Pri ocenjevanju so se upoštevali tudi tradicionalni materiali, kot sta les in kamen iz domačega okolja. Z uporabo teh se ohranja kulturna in zgodovinska tradicija kraja.
Nagrade za vzorno urejen dom, kmetijo in poslovni objekt so si prislužili:
Vlado in Milena Breznik iz Biša 36 a, Jožica in Milan Mihelak iz Črmlje 4, Irena in Franc Belec iz Ločiča 10 in poslovni objekt Bar pri sivi čaplji, Trnovska vas 44, lastnik objekta Epson, d.o.o., Jakob Emeršič.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Simbolične nagrade bodo prejeli ob občinskem prazniku - v soboto na prireditvi Slovenske gorice pojejo in plešejo.
Marija Pukšič Foto: Manfred Jakop
Milena in Vlado Breznik, Biš 36/a
Domoznanski oddelek
35
TRNOVSKI zvon 2002
352(497.6 Trnovska vas)
6001359,4
COBISS e 731 214
i— 11 iciii.	iir\^uycn i iio.i ici
Se priporoča z naslednjimi storitvami
-	elekro inštalacije,
-	elektro popravila,
-	montaža strelovodov,
-	alarmni sistemi,
-	domofoni
-	meritve strelovodov in električnih inštalacij z ustreznim poročilom
Jožica in Milan Mihelak, Črmlja 4
Irena in Franc Belec, Ločič 10
Bar Siva čaplja, Trnovska vas 44
Podjetje za storitve, nizke gradnje Gradnja cest, trgovina v tranzitu EPSON d. o. o.
Sp. Hajdina 21,
2288 Hajdina Tel: 02 788 30 20,
Faks: 02 788 30 21
NUDIMO VAM:
-	izkope
-	utrjevanje in planiranje cest
-	navoze
-	kiparske prevoze
VABLJENI
V
BAR
PRI SIVI ČAPLJI
J