37. štev. V Kranju, 14. septembra 4901. II. leto Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. * £ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Posamezne številke »Gorenjca" se prodajajo po .40 vin. v Škof jI Loki pri g. M. Žigonu, trgovcu na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. Meščani, volilci! Narodno-napredna stranka je postavila na Gorenjskem vsled nasveta in sklepa zaupnih mož naslednja kandidata in Vam priporoča, da ju pri deželnozborski volitvi v četrtek dne 19. septembra 1.1. volite složni in edini, in sicer za J(ranj~- J^ofja Soka: Ciril Pire posestnik in trgovec v JCranju. Za okraj ){amnik~Jržič-T{adovljica: dr. jfindrej ferjančič državni poslanec. Možje volilci! Ako oddaste svoje glasove tema možema, tedaj ste lahko prepričani, da ste glasovali za neustrašena in odločna zagovornika opravičenih želj in težav gorenjskega meščanstva v deželnem zboru. Volilno gibanje. Kranjski in škofjeloški volilci, pozor! Prihodnji četrtek, dne 19. t. m. meseca boste volili svojega deželnega poslanea za dobo šestih let. V to svrho razpošiljal je kranjski dekan Anton Koblar zadnje dni škofovi pastirski list na nekatere volilce, a ne na vse. Naše stališče nasproti temu agitacijskemu sredstvu je znano našim bralcem in ni ga potreba ponavljati, ob- žalujemo pa vnovič, da se ime imejitelja stolice sv. Nikolaja vlači po ulicah v družbi s Skaljem in enakimi, poštenjakoviči. Tudi v vsebino tega pastirskega lista se-ne bomo spuščali, ker se popolnoma strinjamo s kritiko preprostega meščana, ki je prebravši ta list, položil ga nekako zlovoljen in raznenaden na stran z besedami: od ljubljanskega škofa bil bi pričakoval kaj boljšega; kaj takega spiše lahko vsak lemenatar. Po vsem tem sklepamo,, da škofov pastirski list med meščanskimi volilci ne bo kazal posebnega vpliva in nam je danes na tem, opozoriti volilce, da si pred volitvijo natanko ogledajo oba kandidata in stališče, katero zavzemata ta dva kandidata nasproti življenskim težnjam obeh mest. Mi priporočamo g. Cirila Pirca, posestnika, trgovca in obrtnika, klerikalci pa g. Antona Koblarja, dekana v Kranju. _ Za kranjsko tteWsj* prvi ž1vtJ$BSfr^O£OJ primeren. razvoj kranjske gimnazije. Izvanredno težko breme vzele je meščanstvo na svoje rame, da je sezidalo za ta učni zavod krasno poslopje. Britko občuti tudi prevzeto zavezo, da skrbi za ohranitev poslopja in kurjavo. Ali kljub temu prinaša meščanstvo rade volje vefike žrtve za ohranitev dijaške kuhinje. Miiogo eksistenc, mnogo rodbin vezano in odvisno je naravnost od obstoja in razvoja tega Šolskega zavoda. Na sredi šentvidskega polja pa zida ljubljanski škof poslopje za srednješolski zavod, ki je po našem mnenju popolnoma nepotreben. Gotovo pa je, da bo, če se ta namera kedaj uresniči, ta zavod največji konkurent in najhujši škodljivec kranjske gimnazije. — Za ta čisto nepotreben zavod iztiska se denar iz najbolj revnih in najmanj zavednih ljudi. In eden najhujših iztiskalcev denarja za škofove zavode je kranjski dekan. Ne le, da zatrjuje v »Slovenskem Listu*, da je od teh škofovih zavodov odvisna prihodnost slovenskega naroda, postopa tudi ob smrtnih posteljah svojih ovčic. tako, da ga to postopanje ne priporoča. In sedaj si pred-očite njegov položaj kot deželnozborski kandidat. Stroga cerkvena disciplina, ki je strožja od vojaške, ga sili, in morebiti vstreza to tudi njegovemu prepričanju, da z vso vnemo deluje za gimnazijo, ki bi imela v prvi vrsti učinek, da bi preprečila za vedno rast in razvoj kranjske gimnazije. In k temu samomoru vabijo že sedaj in vabili bodo prihodnje dni razni agitatorji kranjske meščane, in bodo priporočali Antona Koblarja deželnim poslancem. Drugi življenski pogoj kranjskega mesta je vodovod. Za vodovod iz Kokre je dovolila dežela že 25 odstotni deželni prispevek. Glavni protektor g. Koblarja v Kranju je gosp. T. Pavšlar. Brez Pavšlarjeve podpore g. dekan v Kranju ne dobi niti 30 glasov. Kdor pa je kdaj z gospodom Pavšlarjem sedel v gostilni pri eni mizi ali tudi pri sosedni mizi, slišal je neštetokrat njegovo zagotovilo, «da 334 iz Kokre po ceveh ne bo nikdar tekla voda v Kranj*. Premislite nekoliko usmiljenja vredni položaj kranjskega dekana, če postane deželni poslanec. Ce uboga svojega mojstra in £>e zavzame za Pavšlarjev projekt, grešil bo proti naj-vitalnejim interesom kranjskega mesta, in ves svet se mu bode smejal, če pa se potegne za kokrski vodovod, dobil bo nezaupnico od gosp. Pavšlarja, ki ga je dvignil na ščit. Gospod Ciril Pire pa je vzvišen nad sum, da bi kedaj mogel podirati kranjsko gimnazijo na ta način, da bi agitiral za škofove zavode, tudi se ni bati, da bi se kdaj ogrel za Pavšlarjev vodovod in prišel v nasprotje z interesi kranjskega mesta. Škofjeloške volilce] pa bi opozorili na takozvano gospodarsko organizacijo. Nekoliko so okusili koristi te organizacije že na mlekarski zadrugi. V spominu jim bo še, da se je pred kratkim zgrudilo na kup vinogradniško društvo. Ravno sedaj se vrši v Celju kazenska preiskava proti konsumnemu društvu v Rečici zaradi tega, ker je napravilo falzificirano bilanco. Pri gospodarski organizaciji se torej že kažejo tisti simptomi, glede katerih smo že davnej prerokovali, da so neizogibni. Naša gospodarska organizacija sloni na gnili podlagi in je hudo bolna. Glej, ti ljubi volilec na Lontrgu in v Puštalu. Neštetokrat se ti bo prihodnje dni zatrjevalo, da se gre za vero in za tvoj dušni blagor. Ali če stvar bolj natanko razmotrivaš, se boš prepričal, da se gre le za gnilo gospodarsko organizacijo. Tvoje versko prepričanje nam je sveto in mi se ga za Boga ne dotikamo. Ali pomisli! Tisti goldinarčki, ki bi jih klerikalci, če bi dobili večino, iz deželnega zaklada vrgli v brezdanje žrelo gospodarskega deficita, v katerem tiči do vratu, tisti goldinarčki in tiste kronice šle bodo tudi iz tvojega žepa. In niti maše se ne bodo brale za te kronice. Ti gospodarski organizatorji so danes podobni pla-vaču sredi jezera, ko mu že pojemajo moči: nazaj ne sme, naprej ne more. Vsaka bilka pride mu prav in od vsake slamice pričakuje rešitve. In taka slamica bila bi deželnozborska večina za klerikalce. Kajti gospodarska organizacija naših klerikalcev je po našem mnenju tako gnila, da bi jo tudi deželni denar konečno ne rešil, zaradi tega ne, ker, odkar svet stoji, se gospodarska vprašanja še nikdar niso reševala po verskih teoremih. Ali poskusilo se bi to, in pri tem poskusu plačevali bi vsi: liberalci in klerikalci. Ge ti torej, poštenemu trgovcu in PODLISTEK. Iz najbližjega Kltaja. («Brus» iz leta 1889, stran 185.) V Šimenge, prijetnem trgu kitajskem, je živel svoje dni brumen misijonar, imenujemo ga Natoan, ki je z vso gorečnostjo pasel svoje ovčice. med njimi pa posebno odrasle, za katere se je najbolj zanimal. Da bi jih lažje vabil k sebi, omislil si je lep, velik križ, ki je imel čudežno moč, da se je ponoči svetil, da je lahko čital in pisal pri njegovi svetlobi. Ko se je storil mrak, romale so pobožne ovčice, katere je doletela izredna čast, biti povabljenim, ogledovat čudežni križ. Nekega večera je došla tjakaj tudi mlada brdka ovčica Kamin s posebnim naročilom svojega očeta. A ker se je v svojem nedolžnem strahu bala svetega moža, naročila je služkinji njegovi, naj mu sporoči očetovo naročilo. To se tudi zgodi, a služkinja se vrne kmalu in pove nedolžni ovčici, da jo «gospod» hočejo v svojo sobo, da bodo z njo posebno govorili in pokazali svetli križ. A kmalu jej je bilo žal svoje radovednosti, kajti misijonar se je obnašal preveč ljubeznjivo. Začel jo je poljubljati in se hotel prepričati o nežnosti njene polti in volne. Ovčica, vsemu temu nevajena, jela je kričati. To je pomagalo in ovčica je vsa plaha srečno zbežala obrtniku pride prihodnje dni kak mlad kaplan razlagat, da te dr. Šušteršič po svoji gospodarski organizaciji namerava osvoboditi in osrečiti, odgovori mu: tega ne verjamem, že zaradi tega ne, ker teh vprašanj ne razumejo mladi kapelani in najmanj dr. Šušteršič. Če pa čutiš, dragi davkoplačevalec, potrebo, da gre na ta način tvoja koža v stroj, nam tudi prav, ali kot javen organ smatrali smo za svojo dolžnost, opozoriti te na posledice, o katerih neizogibnosti se pri svojem zdravem razumu moraš sam prepričati, Če nekoliko natančneje stvar premisliš, tako, da ne boš imel izgovora: tega poprej nisem vedel. Mi pa ti priporočamo kandidata na podlagi programa, ki teži po gospodarski organizaciji na zdravi, reelni podlagi, ki pa je popolnoma nasprotna špekulacijam dr. Šušteršičevim. In konečno se boš vendar vprašal, kateri kandidat ti je bližje. Gospod Pire je posestnik, kakor velik del volilcev, trgovec je, kakor mnogo izmed vas, obrtnik je, kakor mnogo meščanov v Kranju in v Škofjii Loki. Svojo rodbino ima, za katero ima skrbeti. Kaj je pa nasprotni kandidat? Kranjski dekan razun svojega cerkvenega dostojanstva nima prav nič položiti na tehtnico. Ugleden ni niti pri posvetnjakih, niti pri duhovnih sobratih. V Kranju vpeljal se je s tem, da je cele tedne z blatom in gnojnico ometaval najboljšega moža kranjskega mesta in odgnal nekaj volilcev iz klerikalnega tabora. Kot dušni pastir ni izustil še nobene lepe, pomirljive besede. O njegovem dušnem pastirstvu vemo le toliko, da pridno pobira štoio in bluje vsako soboto strup in žveplo najnižje vrste na svoje pohlevne ovčice. In kdor je čul pridigovati dekana Koblarja in javno govoriti Cirila Pirca, nam bo pritegnil, če je tudi klerikalec, da prvi ne sega drugemu niti do kolen. Volilci! Odločitev menda ne bo težavna. Pustite dne 19. t. m. vse osebnosti na stran. Pustite gospoda Koblarja v Kranju, da skrbi še zanaprej za dušni blagor svojih ovčic, kakor le ve in zna, v deželni zbor pa pošljite g. Cirila Pirca. O shodu v Radovljici se nam piše: Dne 7. t. m. zvečer se je vršil v salonu Hudovernikove restavracije volilni shod, katerega je sklical državni poslanec gospod dr. Andrej Ferjančič. Obširni prostor je bil napol- domov, kjer je svojega očeta prosila, naj je nikdar več ne pošilja z naročili k možu, ki je tak volk na ovčjo polt in volno. Oče si je to zapisal za obe ušesi in ovčica ni prišla več v enako opasnost. Pobožni mož pa je kmalu potem ostavil mesto tega dogodka in namesto ovac pase sedaj «koštrune» v nekem kitajskem samostanu, ki pa ni samostan. (Sedaj pa ne pase več «koštrunov», ampak zopet ovce. Opomba uredništva.) Et mcminisse Juvat! (Črtica iz polpreteklega časa.) Slučajno mi je prišel v roko «Dihur*, ali kakor se sam evfemistično nazivlje »Ljubljanski List»* Cital sem, kako suhi Koblar z debelimi črkami napoveduje kandidatu g. Cirilu Pircu «kontro». Gospod Koblar, Vaš kontra je izgubljen! Vi pač ne bodete zahtevali od zavednih volilcev, da bodo volili političnega kameleona, kakršen ste Vi. Kažete tudi, da imate kratke lase in kratko pamet. Li mislite, da so volilci pozabili, da ste pred leti baš v Kranju in v Škofji Loki kandidirali na naprednem programu? Le taka duša, kakršno razodeva Vaš obraz, zamore se toliko osmeliti, kakor se osmeljujete Vi. Toda namen teh vrstic ni, da bi Vas okrcal, njen. Prišli so sami pristaši narodno-napredne stranke, klerikalcev na shodu ni bilo. Predsednikom shoda je bil soglasno izbran župan g. A. Roblek. Po pol ure trajajočem, z navdušenjem in dobro-klici sprejetem govoru, je bil gospod dr. Andrej Ferjančič soglasno sprejet za kandidata za deželni zbor. Povdarjati moramo, da na shod ni bil nihče posebej vabljen, da je bilo dotično vabilo samo v »Slovenskem Narodu* razglašeno, da se je pa vkljub temu zbralo lepo število volilcev iz vseh stanov Vidi se, da ima meščanstvo zavest, da mora ono obvarovati deželo pred klerikalno večino v deželnem zboru. V Kranju, 14. septembra. Deželnozborske volitve v Galiciji. Dne 5. t m. so se izvršile v Galiciji deželnozborske volitve za 74 mandatov v kmetskih občinah. Poljska vladna, takozvana konservativna stranka je na teh volitvah pridobila šest mandatov; izvoljenih je bilo 45 njenih pristašev. Malo-rusi so izgubili dva mandata; izvoljenih je bilo samo 13. Ostale mandate so dobiti razni drugi strankarski poslanci. Ogrski državni zbor je dne 6. t. m. zaključil zasedanje. Nove volitve se kmalu razpišejo. Zavod sv. Jeronima v Rimu. Preteklo nedeljo je bil v Zagrebu velik shod. Govorilo se je ostro proti Italijanom, ki so pregnali Hrvate iz zavoda, ter zahtevalo zadoščenje hrvatskemu narodu za storjeno krivico. Atentat na predsednika Združenih držav. Predsednik Mac Kinlev je obiskal G. t. m. panameriško razstavo. Približal se mu je lepo oblečen človek in par korakov pred njim ustrelil nanj dvakrat. Ljudstvo je hotelo napadalca linčati, a policija ga je otela in ga zaprla. Napadalec je anarhist in se piše Szolgocz. Predsednika je zadel v prsi in v želodec. Operacijo, katero so izvršili zdravniki takoj po napadu, je predsednik srečno prestal in imajo upanje, da ga ohranijo pri življenju. V Tokiju na Japonskem so otvorili pred kratkim žensko vseučilišče, ki šteje že veliko število slušateljic. Dopisi. Iz Gorij. V ponedeljek dne 2. septembra se je vršila otvoritev nove turistovske poti, ki vodi iz idilične Poljanske dolinice nad Kočno (deželna cesta med Bledom in Javornikom) po polurni hoji k okameneli ženi «Babi». ker to store izvestno volilci, ampak da Vam pokličem v spomin zgoraj namignjeno kandidaturo. Ko sem prečital oblastni Koblarjev kontra, dejal sem resnične besede: »Čudna so pota gospodova!* Ko ste kandidirali v državni zbor ponižen kurat, niste sanjali, da bodete kot oblasten dekan kandidirali napram — g. Cirilu Pircu. Vem, da zapisujete dnevnik. Listajte nekoliko nazaj in prišli bodete na svojo državnozborsko kandidaturo. Tam ste pisali nekako iakole: »Kandidat sem — notabene državnozborski kandidat. Upam, da zmagam, saj so mi liberalci dobro nasedeli. Kranj mi je siguren, a Škoija Loka, tam se nekaj kuha. Klerikalci me tam ne marajo, liberalci mi ne zaupajo. Vedno je vrag tam, kjer le kaj na škofa spominja. Toda pričel sem in doigram svojo igro. Pisal sem v Kranj po pomoč. Jutri bomo videli, kako stvar stoji.* Nekaj strani naprej stoji nekako tole: »Sreča mi je bila mila. A trda mi je šla. Da ni bilo gospodov iz Kranja, ne bi bil opravil ničesar. Vodja napredne stranke ni hotel ničesar slišati o duhovenski kandidaturi. Ko sem prišel v nedeljo, t. j. včeraj popoldne v Loko, snidem se z dvema gospodoma iz Kranja, nepoznani njih se mi predstavi «Ciril Pire*. Raz obraz šem jima čital, da stvar stoji slabo. A obupali nismo. Naskočili smo še enkrat trdnjavo. Streljali smo z vsemi mogočimi argumenti. Jaz sem trdil, da ne zapustim narodno-napredne 335 To je ena izmed najznamenitejših naravnih čudovitosti v deželi. Obiskovalec »Babe* ima jako lep razgled na Savsko dolino in gorenjsko gorovje. Največ zaslug za to novo pot ima župan Žumer. Prof. Belar je »Babo* fotografiral. Razglednice od nje se dobijo v restavraciji v Vintgarju. Pri otvoritvi je bilo kakih 80 izletnikov navzočih. Blejski pevci so zapeli par pesmi, godec je neutrudno vlekel meh, da se je mladina celo zavrtela po ravnini in gostilničar je pridno napajal žejne in sitil lačne. Le škoda, da nas je dež prehitro prepodil iz lepe Poljanske doline. Iz Smlednika. V naši občini so dobili dne 10. t. m. kakor se je neki volilec izrazil proti smleškemu kapelami, ko je ta po občini popisoval glasovnice, novega srenj-skega beriča. Stvar je tale: Kapelan je hodil od hiše do hiše in naletel tudi na volilca, od katerega zahteva glasovnico, da jo podpiše. Volilec, nad tem razjarjen, pravi kapelanu: »Za vraga, ali si iz kapelana postal sedaj srenjski berič; slabo si službo zamenjal.» Na to je sveti, za vero vneti mož potuhnjeno odkuril. — Ko je okrajni sluga raznašal glasovnice, mu je bil vedno za petami. Župnik je menda namignil okrajnemu slugu Šetinu, naj pri dostavljanju glasovnic agitira za Brejca. Toda sluga, bolj pameten, mu je razjasnil, da to ne spada v njegov delokrog. Iz Trboj. 4. septembra*). Prvi septembrov dan je bil za našo vas in sploh celo okolico dan veselja in zabave; priredili so nam namreč naši dijaki veselico v prid »Dijaški kuhinji v Kranju*. Na veseličnem prostoru je bilo celi dan veselo gibanje, kajti pripraviti in popraviti je bilo še marsikaj, da se dostojno izvrši prva veselica take vrste v naši vasi. Čuditi se torej ni, da, ako so imeli mladi prireditelji radi izida veliko skrbi. Čimbolj se je bližala napovedana ura, tem bolj se je polnil prijazni vi tič gdč. Kršičeve, tako, da je bil pri začetku sporeda vrt nabito poln. S svojo prisotnostjo so nas počastili gostje iz Sv. Valburge, Smlednika, Kranja z gosp. županom na čelu, dalje Cerkljan, Šenčurja, Vodic in celo iz Ljubljane se je pripeljalo par gospodov, a med to izbrano družbo, kretalo se je domače ljudstvo, kakor tudi nekaj okoličanov. Prva točka sporeda je bila vprizoritev enodejanke: »Eno uro doktor*, katera je vzbujala med *) Vsled preobilega gradiva zaostalo. zastave, tudi ne, če me takoj suspendirajo ali pa, če me prav imenujejo — škofom. Posebno se je trudil moj novi znanec Ciril Pire. Objel bi ga bil, pa si nisem tega upal. V svoji razburjenosti sem se namreč pozabil obriti in obodel bi bil s svojo ježovo kožo novega prijatelja. Konečno smo vendar pregovorili trmastega liberalca in slavili smo zmago pri čaši vina. Novi prijatelj Ciril Pire pa se mi je toli omilil s svojim nastopom, da sem mu že hotel zaklicati: «Mladi prijatelj, če bodete Vi prišli kedaj do kandidature, zagotovljeni bodite, da Vas bodem podpiral z vsemi silami.* A zdel se mi je še premlad, zato sem molčal. Veselo sem se peljal v Ljubljano in ponoči sem sanjal, da sedim že v državnem zboru.* G. Koblar, ali p red stoječa epizoda iz Vašega lepega življenja ni resnična? Kajne, čudna so pota Gospodova! Glejte, g. Koblar, kako bridko Vas preganja kruta usoda. Značaja Vam ni prisodila, sedaj Vam je pa še zagodla eno s tem, da ne morete izpolniti v Loki tihoma dane obljube! Kako pač! Saj ste Cirilu Pircu, svojemu milemn škofjeloškemu prijatelju — nasproten kandidat. Toda potolažite se, zadoščenje bodete imeli 19. t. m. ko bodete pogoreli. To Vam želi iskreno tudi eden izmed tedanjih škofjeloških prijateljev, katerega ste v znak hvaležnosti že večkrat oblili z «Dihurjevo» gnojnico. / 33G občinstvom mnogo smehu in glasne pohvale vsled točnega nastopa in dobre izurjenosti igralcev, katerih večina je prvikrat nastopila na opolzkih deskah gledališkega odra. Po igri se je pričela šaljiva loterija, vzbudila je obilo smehu med odraslimi in obilo veselja med otroci, a vmes so se glasili krasni četverospevi kvarteta gg. Rape, Rus, Lapajne, Kmet. Le prekmalu so se poslovili dragi gostje od nas, a domače ljudstvo je ostalo zbrano še do pozne ure, rešetaje igro, češ, ti pa znajo. Mladi prireditelji smejo imeti zavest, da je bil velik moralen uspeh njih prvega nastopa, še večji pa materijalen, tako da se bode marsikak boren dijak spomnil neznanih prirediteljev njegovega kosila. S tem bi bila naša dolžnost izpolnjena, ali še nekaj nas sili pero obdržati v roki in to vsled nasprotovanja smleških »gospodov*. »Gorenjec* je Že prinesel vest, kako izkušata imenovana preprečiti veselico, vsak iz drugega nagiba. Župniku je hiša prireditve liberalna, radi tega naj bi se veselica ne izvršila in izostal naj bi velikanski materijalen uspeh veselice, ker bi bil najbrže plačal župnik ves prebitek iz svojega žepa. Liberalna mu je hiša, ki hoče v svoji liberalnosti nasititi nekoliko bornih dijakov, a ob času bere je njegovo srce toliko liberalno, da si nabaše svojo nikdar sito malho z liberalno pšenico sicer katoliške, a ne klerikalne hiše. — Kajne gospod župnik, kako bi se tudi prileglo, ko bi Vam dala posestnica te liberalne hiše shraniti na večne čase kako hranilnično knjižico, a ker tega ni odtod jeza in prokletstvo liberalizma. Bog je vstvaril najprvo sebi brado, g. župnik, torej samo, da imate vi vedno nabasan mošnjiček in poln želodec, potem lahko umirajo dijaki kranjske gimnazije lakote. Največjo zlobnost svojega srca pa je pokazal s tem, da je pevkam prepovedal v zadnjem trenutku sodelovanje, češ, ako ne morem preprečiti veselice, hočem pa vsaj zmanjšati njen materijelen uspeh. Tako perfidnost more imeti le »katoliško-naroden* duhovnik sedanje dobe brez čuta ljubezni do svojega naroda. In kaplan? Za njega edino škoda, da je sin pro-bujenega češkega naroda. Ker moralnega uspeha ne more prikriti, se izgovarja, češ, bili so sami liberalci, ker bi od klerikalnih mošenj ne bil nihče sit! Seveda, liberalci ne smejo nikamor, k nikaki zabavi, nikaki igri, češ, igralo se bode nenravno, pregrešno, a v ljubljanskem »Katoliškem domu* je vse dovoljeno. Kajne, gosp. kaplan, kakor je vam dovoljeno popivati in kvartati v svoji sobi z župnikovo vednostjo pozno v noč in se ta-kovega življenja bahate celo sami! Seve, nočni privilegij je za vas, a za nas — nič. Srečen narod, kateri ima take vzore narobe plemenitih mož za svoje rešitelje, svoje voditelje! Iz Cerkljan. (Nepravilnosti pri občinskih volitvah.) Županstvo je dobro vedelo, da si bosta pri volitvah stali nasproti dve stranki, katerih ena z dosedanjim načinom občinske uprave — kateri imenoma na-čeljuje Janez Zamen, v resnici pa c. kr. profesor novomeške gimnazije, Josip Jenko — ni zadovoljna, vendar je komisijo sestavilo izključno le iz pristašev omenjenega profesorja. Da je to storilo s posebnim namenom, pokazala je volitev, pri kateri so se z vednostjo in deloma vsled sklepov komisije zgodile naslednje nepravilnosti in nezakonitosti: Komisijam je predsedoval v vseh treh razredih čitanju in pisanju nezmožni Janez Zamen. Po jasnem besedilu § 22. občinskega volilnega reda je bil le on kot predsednik komisije poklican in dolžan spomniti pred početkom volitve zbrane volilce o določbah § 9 do 11 občinskega volilnega reda ter razložiti jim vse ono, kar še dalje naroča ta § 9. Namesto tega pa je prečital dotične zakonske določbe profesor Josip Jenko, ki po § 37 obč. volilnega reda niti član starešinstva biti ne more in potemtakem izključeno, da bi mogel volilni komisiji predsedovati. — Vrhu tega je te določbe dne 22. m. m. prečital le onim volilcem tretjega volilnega razreda, ki so bili zbrani zunaj volilnega lokala v veži gostilnice pri Petrovcu, dočim bi se to imelo zgoditi v volilnem lokalu samem. — Sklepanje komisije moral bi bi bil voditi predsednik tiste tako, da bi bil pozival člane komisije k oddajanju svojih glasov in da bi bil sam le — kadar bi bilo treba — dirimoval. Faktično pa je mesto predsednika komisijo pozival k glasovanju profesor Josip Jenko ter je predsednik navadno sam takoj za tem, ko je slišal, kako sodi o stvari ta profesor, odda1 svoj glas popolnoma iz nemar pustivši, da mu gre le pravica dirimovanja, — Pooblastila moral bi od volilcev prevzemati predsednik komisije. Prevzemal jih je pa navadno profesor Jenko in v izrednih slučajih zastopnik c. kr. politične okrajne gosposke. O veljavnosti teh pooblastil — istotako, ko o drugih stvareh — ni dal glasovati predsednik komisije, temveč prof. Jenko na tisti način, kakor je bilo zgoraj omenjeno, pri čemer je pripomniti, da je predsednik komisije glasoval, ne da bi si bil katerokoli pooblastilo ogledal. — Za volilni lokal se ni določila v šolskem poslopju nahajajoča se občinska pisarna, temveč dvoje nizkih in tesnih gostilničarskih prostorov v hiši soproge županove. Volitve se torej niso vršile na nevtralnih tleh, temveč namenoma ondi, kjer se je moglo vplivati na volilce po hišnih prebivalcih v prilog profesor Jenkove stranke. Kar se posebej tiče volitev v posameznih razredih, je v tretjem volilnem razredu komisija postopala pristransko pred vsem pri oddajanju glasov. Predsednik komisije je namreč vsled 'zahteve volilca Ivana Hribarja izjavil, da bode volilcem obeh strank dovoljeno citati imena kandidatov in da se tudi ne bode zabranjevalo takšnim volilcem, ki bi se sami ne mogli spomniti na imena vseh osmero kandidatov, osveževati spomin po strankinih pristaših. Spočetka se je komisija res ravnala po tej predsednikovi izjavi, a profesor Jenko je — ko se je vrnil od čitanja volilnega imenika v komisijo — predsednikovo obljubo takoj preklical, kot nekaka nad predsednikom stoječa oblast in komisija je poslej dopuščala citati imena le pristašem njegove stranke, dočim se je pristaše nasprotne stranke sililo imenovati kandidate na pamet. Konec pride. Polom v škofjeloški mlekarni. Mlekarna v Škofji Loki je vsled nečuvenega gospodarstva prišla na rob propada. Intabuliranega dolga ima 20.000 kron, poleg tega pa še mnogo drugih kljuk, oso-bito pa dokaj dolga na neplačanem mleku. Bilance o lanskem delovanju ni mogoče dobiti in čuje se, da je okrajno glavarstvo že naložilo društvu denarno kazen, ker ne predloži računov. Dosedanji blagajnik Gustelj Sušnik je šele na mnoge pritiske in grožnje pred kratkim predložil občnemu zboru (ki pa ni bil pravilno sklican) račun za 1. 1900, a tako površen in nerazumljiv, da je nastal splošen vihar, ki je pomedel predsednika in blagajnika. Umeje se, da s svojim odstopom nihče ne odvali odgovornosti od sebe. Ker občni zbor ni bil pravilno sklican, se novoizvoljeni predsednik brani te dvomljive časti. Blaga se je pokvarilo cele tovore in kmetje vozijo us m raj en i sir kot gnoj na svoje njive. Ker ima mlekarna kakih 35.000 dolga, vrednost njenih dveh hiš pa dosega komaj polovico te svote, je podjetje očitno pasivno in le čudimo se, da poklicana oblast ne poseže energično vmes. Mlekarna posluje komaj dve leti in že stoji z obema nogama v prezgodnji jami. Zahvaliti ima svojo usodo zmožnosti klerikalnih agitatorjev in osrečevalcev ljudstva. Polom je neizogiben in šli bodo lepi tisočaki v nič. Klerikalna gospodarska organizacija stoji pred novim «Panama*. V enem oziru pa ima krah loške mlekarne že sedaj dobre posledice. Glavni sitnež klerikalne stranke je umolknil in upamo, da mu je za vedno sapo zaprlo! Meščani pa uvidevajo, kdo je njth prijatelj in komu imajo zaupati! Novlčar. Na Gorenjskem. Shod volilcev! Someščani, volilci! Podpisani odbor vabi uljudno vse p. n. deželnozborske volilce mestne skupine Kranj-Škofja Loka na shod volilcev, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 16. septembra 1901 točno ob osmih zvečer v gostilniških prostorih g. P. Mavrja v Kranju. Na shodu se bo predstavil volilcem kandidat napredno-narodne stranke za Kranj in Škofjo Loko, gospod Ciril Pire, trgovec in posestnik v Kranju. Meščanski volilni odbor v Kranju. -Slovenski List. zopet obsojen. Neštetokrat smo že imeli priliko obsojati ostudno pisavo «Dihurja*, čegar duševni oče je kranjski tehant Koblar, ki se baš sedaj ponuja kranjskim volilcem za kandidata. Čitatelji »Gorenjca* se še gotovo spominjajo, kako surovo je bil napadel za časa občinskih volitev kranjskega župana gosp. Karola Šavirika, in da je zato prejel zasluženo plačilo. V četrtek, dne 5. t. m. pa je bil zopet obsojen zaradi častikraje dr. Tavčarja na tri tedne s postom poostrenega zapora, na povračilo vseh pravdnih troškov in da mora ponatisniti to razsodbo v 1. štev. tator tako postopal, poklicali bi hlapca. Koblarja pa ščiti njegovo dostojanstvo.* Mi pa pravimo, če dostojanstvenik sam svoje dostojanstvo tlači v blato in si drzne nastopati tako nesramno in predrzno kakor Koblar, potem se nikar ne ozirajte na dostojanstvo. Ta človek, ki za časa svojega enoletnega bivanja v Kranju ni storil ničesar drugega kakor da je hujskal meščanstvo s svojim »Slovenskim Listom*, ta človek se drzne neodvisnim kranjskim meščanom pretiti in žugati jim z bojkotom ali konsumom! Le nič ozirov, volilci! Dostojanstvo je ostalo v farovžu, okoli Vas pa hodi vsujivi agitator Koblar. Če ne bo miru, če bo prihodnje dni še tako vsiljiv in predrzen, postavite pred svoje duri hlapca, ki bo vedel, kaj mu je storiti! Efektno tombolo s 500 srečkami po 20 vinarjev je dovolilo ministrstvo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Gorjah. Iz Krope. V torek zjutraj je začelo goreti v Kropi. Zgorele so tri hiše. — Pred kratkim se je delila deželna podpora 4000 kron in državna podpora 6000 kron med pogorelce. Zida se prav pridno. Tombola gasilnega društva v Kranju se vrši v nedeljo 22. t. m. in ne — kakor je bilo pomotoma naznanilo — dne 21. t. m. Za slučaj neugodnega vremena se tombola preloži na drugo nedeljo. V Mojstrani je minulo soboto žganje umorilo 60 let starega F. Ruarda. Svoj čas je bil eden prvih kranjskih bogatašev, a zapravljivost je kriva, da je končal kot berač v cestnem jarku. 338 Občili zbor mojstrske zadruge v Kranju je preložen na nedoločen čas. Sklicalo ga bo okrajno glavarstvo. Iz Gorij. Slavnost blagoslovljenja našega gasilnega društva se je vršila dne 1. septembra po določenem sporedu. Nad sto gasilcev s petimi zastavami iz okolice je bilo navzočih. Radovljiška godba je pridno svirala in poveličevala slavnost. Dasi so stroški precejšnji, vendar so skoro pokriti z velikodušnimi darili domačinov in tujcev. Kumica zastave A. Žvegelj je darovala 70 K, drugi po 20 in 10 K. Hvala vsem! Na Jesenicah si je Fr. Vovk preparal trebuh z britvijo. K temu činu ga je pripeljala blaznost. Sedaj je nesrečnik že umrl. Katoliško kislo zelje ali prijatelji kmeta. V ljubljanski okolici je hotel pri neki kmetici trgovec kupiti nekaj sto glav zelja. Ta mu pa pravi: »Nič več ga ne bodete dobili, ker sta ga vsega pokupila škofov brat in neki korar.* Trgovec vpraša kmetico: »Gotovo sta ga Vam precej dražje plačala, kot drugi?* «0 tistega ravno ne, kaj pa hočemo, ne smemo se upirati.* Sedaj, ko bomo imeli katoliško zelje, treba nam je še klobas* Naš škof trdi, da je premalo duhovnikov, in mi se temu ne čudimo, če bodo morali kanoniki tlačiti zelje in delati klobase. — Škofovo zavarovalnico krasi sv. Florijan; radovedni smo, katerega svetnika bodo naslikali na sod-čeke kislega zejja. V bodočih škofovih zavodih bode med drugimi učnimi predmeti tlačenje zelja in izdelovanje katoliških klobas i enakih za dušno pastirstvo potrebnih stvari. Na Kranjskem sploh. Klerikalna organizacja. Konsumno društvo v Kašlju je v likvidaciji. Porotne obravnave. 40 let star Jože Rakove iz Vogljan, ki je kradel iz cerkvenih pušic denar, je bil obsojen na osem let težke ječe. Križem sveta. V Trstu pri sv. Andreju je zgorela velika tovarna za olje. Škoda se ceni na več milijonov. Kako je nastal požar, se še ne ve! _ Volilno gibanje. Opomin mestnim volilcem! Klerikalci so dobili v kmetskih občinah 15 mandatov (razen idrijsko-vipavskega), zatorej bodo z vso silo naskočili tudi mesta. Kakor sklepamo po agitacijskih obiskih kranjskega tehanta k posameznim volilcem, se klerikalci trudijo na vso moč, da bi premotili značajne mestne volilce in vlovili nekaj glasov. Zatorej, volilci, dvakratni pozor.! Presenečenja niso izključena. S kakršnim na-silstvom so delali klerikalci na kmetih, tako bodo izkušali intrigirati tudi v mestih. Napredni meščani, trgovci, uradniki i. t. d., pojdite v četrtek, dne 1Q. t. m. vsi na volišče! Agitirajte neumorno! Povejte ta dan z glasovnico v roki, da so mesta napredna in hočejo tudi ostati. Deželnozborske volitve v kmetskih občinah. Minuli četrtek se je bil v kmetskih občinah vroč, ljut boj, kakršnega ne pomni slovenska zgodovina, zlasti hudo so se spoprijeli dolenjski in notranjski kmetje. Pri nas na Gorenjskem sicer ni bilo pravega boja, pač pa se je pokazalo vnovič, kako silovito dela naša duhovščina: od najmlečnejšega kapelana pa do lepo rejenega fajmoštra ali dekana. Vse je bilo na nogah. Pa kako mogočno in oblastno so komandirali predrzni farški pobalini sivolase in izkušene kmete, kakor pastir svojo čredo so jih gnali na volišče. Nesramno so pa seveda lagali, da se gre pri teh volitvah za vero, na vse načine sleparili, samo da so dosegli svoj nepošteni, satanski namen: osleparili in ogoljufali so naše dobro kmetsko ljudstvo, da je volilo deželnim poslancem pristaše onega moža, kateremu je državni zbor utisnil na čelo sramotno znamenje. In zakaj je delala naša duhovščina tako divje, tako hujskajoče pri letošnjih volitvah? Na vseh krajih se vidi, da poka, da kmetje čimdalje bolj obračajo svoj hrbet tem svojim izsesevalcem. Zato so napeli vse svoje moči, da bi prodrli z vsemi 16 poslanci. A sreča jim ni bila mila. Ugrabili so sicer 15 mandatov, a s takim nasil-stvom in terorizmom, da mora poštenega človeka obliti rdečica, ako sliši kaj takega. Toda vsaka sila do vremena. Dan maščevanja in plačila ne more biti več daleč. Imenitno so se držali v nekaterih krajih dolenjski in no tranjski kmetje. V vipavsko-idrijskem okraju je kandidat Ivan Božič tudi zmagal, dasiravno so klerikalci vse mogoče poskušali, da bi ga strmoglavili. Rekli so: Božič mora pasti, če nas velja 50.000 gld. On mora pasti, če teče tudi kri. Zadnjo noč se je Božiču izneverilo nad sto volilcev, dasi so prej zatrjevali, da ga bodo volili, in to vsled nečuvenega pritiska iz farovžev. Porabili so vsa sredstva, nahujskali ženo in otroke zoper moža, a nič ni pomagalo, Božič je sijajno zmagal. Gast in slava neustrašenim možem, ki se niso bali ne pekla, nehudiča, ne farja. Klobuk pred njim raz glave! V naslednjem podamo izid volitev v posameznih okrajih. Izvoljenih je 15 klerikalnih kandidatov in 1 liberalen (pred šestimi leti je zmagala klerikalna stranka na celi črti; propadli Višnikar je bil izvoljen šele po smrti Klunovi). V okraju ljubljanska okolica-Vrhnika Povše s 2766 in dr. Šušteršič s 2591 glasovi; Jelovšek je dobil 193 glasov, 30 glasov je bilo cepljenih, 112 glasov je bilo neveljavnih. V okraju Kamnik-Brdo Mejač s 2037 glasovi; Stare je dobil 232 glasov, 45 je bilo cepljenih, 15 neveljavnih. V okraju Kranj-Loka-Tržič Detela s 2569 in dr. Brejc z 2352 glasovi; baron Lazzarini je dobil 213 glasov, 13 glasovnic je bilo neveljavnih. V okraju Radovljica-Kranjskagora Pogačnik s 1230 glasovi, Čop je dobil 278 glasov. V okraju Postojina-Logatec-Senožeče-Lož-Bistrica-Cerknica dr. Krek z 1956 in Drobnič s 1953 glasovi. Arko je dobil 1668, Amhrožič 1658 glasov, 34 glasov je bilo neveljavnih. V okraju Idrija-Vipava Božič s 891 glasovi. Habe je dobil 785 glasov. V okraju Kostanjevica-Krško-Novomesto Dular z 2408 glasovi; Globočnik je dobil 1062 glasov, Lapajne 35 glasov, 6 glasov je bilo cepljenih, 35 glasovnic neveljavnih. V okraju Trebnje -Višnjagora - Žužemperk-Mokronog-Litija-Radeče Košak s 4661, Žitnik s 4048, dr. Schweitzer z 3974 glasovi, Bukovec je dobil 1029, Zupančič 1015, Vehovc 96, Brce 69 glasov, 109 glasov je bilo cepljenih, 57 neveljavnih. V okraju Kočevje - Ribnica Pakiž 2489 in Jaklič s 1553 glasovi. Višnikar je dobil 1189 glasov, Rus 23, 16 glasov je bilo cepljenih, 102 neveljavna. V okraju Črnomelj-Metlika Pfeifer s 1164 glasovi. Šetina je dobil 410 glasov. Gospodarsko in politično društvo »Zora* v Kamniku ima danes ob osmih zvečer v čitalnici shod, na katerega je povabljen kandidat za deželni zbor gospod dr. Andrej FerjančiČ. Zadija volitev v kmetskih občinah je pokazala v kranjskem okraju, da stoje neodvisni kmetje kakor skala, kajti za samostojnega kmetskega kandidata je bilo oddanih 213 glasov, ravnotoliko, kakor pri zadnji državno-zborski volitvi. Nekateri kraji so očividno napredovali (Voglje, Predoslje i. t. d.), v nekaterih krajih so pa vrli kmetje rajše ostali doma, ker niso imeli miru pred črno druhaljo. Oddanih je bilo vsega skupaj 2575 veljavnih glasov, 91 več kakor lansko leto. Več zavednih Gorenjcev je poslalo našemu uredništvu dopisnico, ki se glasi: Preprosto ljudstvo se o volitvah pogovarja takole: V državni zbor se je v peti kuriji volilo za vero, v četrti kuriji pa za biro. Letošnje deželnozborske volitve so se pa vršile za takozvani «Kancel-paragraf», ali po naše nagobčnik. Živio Božič! I* Vogljan se nam poroča, da je bilo ondi oddanih 50 glasov. Od teh je bil voljen deželni glavar g. Oton pl. Detela soglasno, baron Lazzarini je dobil 29, dr. Brejc pa. 20 glasov. Vas Voglje je namreč dala 21 glasov za Lazzarinija in 4 za Brejca, torej je bil v Vogljah voljen neodvisni kandidat skoro enoglasno. V Voklem je dobil baron Lazzarini 8 glasov, Brejc 17 glasov. — To je gotovo edina občina v kranjskem okraju, kjer so samostojni kmetje javno zahtevali, da kmet zastopaj kmeta. Vsa čast jim! Dr. Ivan Tavčar je vsekakor najmarljivejši poslanec, kajti obiskal bo vse svoje volilne okraje. Danes govori v Črnomlju, jutri v nedeljo pa v Metliki. Pred kratkim je imel velezanimiv govor v Kostanje vi ci, zadnjo nedeljo pa je nastopil tudi v Žireh. Kandidatje narodno-napredne stranke za mesta in trge so naslednji: za Kranj-Škofjo Loko Ciril Pire, posestnik in trgovec v Kranju; za Radovljico-Kamnik-Tržič dr. Andrej Ferjančič, državni poslanec; za dolenjska mesta dr. Ivan Tavčar, državni poslanec; za notranjska mesta Fran Arko, posestnik v Postojini; za Ljubljano župan Ivan Hribar in Peter G ras se 11 i; za Idrijo dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani. Gospodarske stvari. Eazpis za dobavo hrastovih in bukovih pragov. C. kr. trgovinsko ministrstvo poroča trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, da sc bo dne 25. septembra t. 1. ob 12. uri opoldne vršila na borzi v Bruslju ponudbena razprava zaradi dobave okoli 300.000 hrastovih ali bukovih pragov vsakršnega izvira za leto 1903. Ponudbe se morajo staviti za najmanj 300 pragov. Varščina znaša 0*25 frank, za prag Submisije se imajo vložiti pod vpisanim zavitkom -do dne 21. sjptembra t. 1._ Okkultistična pisma. I. Konec. Na podlagi gornjega je tedaj popolnoma neumestno dvomiti o okkultističnih močeh. Ako jih še ne poznamo dobro, zato še ni vzroka zanikovanja. Naravno, da jih tudi ne opažamo pogostoma, ker naš čut in naše oko sta zelo omejena organa, to pa po vplivu vidljivega sveta, da komaj razločujeta ono, kar je neobhodno potrebno v svrho obstanka. Človeško oko ne opazi milijarde živalic, nahajajoči h se v vodni kapljici. Ravnotako njegovi čuti ne sprejemajo utisov nevidljivega sveta in dosedaj še nepoznanih moči. Okkultistični problemi so poznani od nekdaj: Najdemo jih pri pranarodih in v sredini civiliziranih ljudstev. Kakor sedanje svetovno časo pisje, ravnotako so učenjaki živeči v prvih stoletjih, reševali taka vprašanjaa in na podlagi pridobljenih zaključkov prehajali k pojavom vidljivega sveta. Nekdanje znanstvo je bilo združeno z nekdanjo vero ter je pričenjalo pri najvišjem, spuščajoč se polagoma navzdol v vidljivi svet; moderno znanstvo, prosto vere, pa započenja z materijo ter se prav počasi dviguje v višje regione. Da je nekdanje znanstvo zatonilo v pozabljivosti, je iskati vzroka v srednjem veku, namreč v preobratu krščanstva. Kedor se je tedaj zanimal za kako znanstvo, oni je bil v opoziciji s cerkvijo, ki je zasledovala in v prostem mišljenju ovirala slehernega. Da so znanstveniki bili vsled tega ogorčeni, je popolnoma logično, kakor tudi, da so skušali zveriženim dogmam zadajati skeleče rane. Slehrni mislec je bil tedaj obtežen s hudičevimi pakti*) in če ga je bilo mogoče dobiti v roke, je navadno končal na grmadi. Izmed tiso-čev in tisočev takih žrtev bodi omenjen le mučenik Giordano Brunu. Mož je bil sloveč okkultist, o čemur pričajo njegovi najdeni spisi, ki so po naklučju odišli vničujočemu gnjevu verskega fanatizma. Na ta način je znanstvo prešlo v drugo strugo. Za-počelo se je zanimati le za materijalne, vidljive in čuteče stvari ter je tako vstvarilo temelj sedanjim modernim vedam. Na podlagi teh ved je okkultizem započel izginjati raz svetne površine. Okkultistična dejstva so počeli *) Celo v sedanji dobi se je to očitalo pisatelju zgornjih vrstic. 339 tolmačiti s haluzinacijo, iluzijo, fantazijo i. t. d. Te besede označujejo namišljene prikazni, ki ne temeljijo v realnosti, temveč jih vstvarjajo le razdraženi živci aH pa bolni možgani posameznika. Kakor poznano, je Edison mlajši iznašel aparat, s katerim se morejo fotografirati misli; ergo, potem so tudi misli nekaj realnega, kajti, ono, kar je le navidezno se ne oprime fotografične plošče. Kaj niso potem prej imenovane besede tudi nekake zastavice? Dejstva obstoje, ako si nekatere tolmačimo le s hipotezami, to nič ne de, saj tudi moderno znanstvo mrgoli samih hipotez. Naš okkultizem ni kaka nova posebnost, temveč je oecultismus redivivus, ki mora sčasoma prodreti v javnost. Tedaj pa, milostljiva, bo nam poznano marsikaj, kar je sedaj, zamazano s čopičem okošenega dogmatizma, Toliko naj zadostuje v pojasnilo občnega okkultizma, prihodnjič pa Vam sporočim kaj interesantnejšega, morda o dr. Buhananovi psihometriji, bolje rečeno, svetlovidnosti. Vam udani A. Z. Atanazijev. Darila. Upravništvu našega lista je poslalo: Za dijaško kuhinjo v Kranju veselo napredno omizje v Kostanjevici znesek K 13*08. Zivio! Numesto venca na krsto gospe Katinke Šlambergerjeve je za dijaško kuhinjo v Kranju daroval g. K. Florian 5 kron. Tedenski sejem v Kranju dne 2. t. m. Prignalo seje 160 glav goveje živine, 3 telet, 164 prašičev, 60 ovac, — kozlov, 13 buš. 50 kg: pšenice K 8*—, prosa K 7—, ovsa K 6 — do 6*50, rži K 650, ajde K 6*—, ječmena K 6*—, zgodnjega krompirja K 2*—, fižola (ribniški) K 9*—, mandaloni 7*—, koks 9*50, navaden rdeč 8*50, zelen 7"— do 8*—. dobe prav dobro hrano vKranju št. 171. 162—i franc Wogro//i ijprašan učitelj ja vse glasbene stroge stanuje sedaj 163 v novi JCrennerfevi fy'ši v J{ranj'u> Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 108—11 Obrnite se na skladišče Fran Zaman v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klin je. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode* se tukaj dobijo najceneje. 340 G. Tdnnies Ljubljana 66_f3 tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. Predtiskarija Predtiskarija RANJA MEBSOt LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158—2 Monoorami in risanje se v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Airej Bflucon 159-2 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA J ZDELO VANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, kise izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naročila ac izvršujejo točno in DO najniPjili conah. Ceniki se razpošiljajo zastonj ir frankovano. Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. MIKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez primere. Glavno skladišče Loškega ševijota (sukna) katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—22 cenah. Sukneni ostanki različnih vrst za polovico — Gaapodje kroja* dobijo na zahtevanje vzoren« knjig«. \Vzitnice in kuverte 0 0 r% po zelo nizkih cenah priporoča Jv. J>r. Sampret v JCranju. Ucc dijakom se sprejme v Kranju blizu gimnazije, h. št. 21, 161—2 Postrežba dobra, hrana izvrstna, stanovanje čedno. Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karo! Kavšeka nas!. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, m 1 a t i 1 n i c, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—23- Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka retvtnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,576.233 kron 68 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,704.859 kron 84 vinarjev. 4—20 Otroški vozički in košarice se dobe po najnižji ceni pri Albinu Rantu v Kranju. 42—15 Prva In največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev. LJubljana sv. Petra c*»sta št. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev in I pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—12 Špecijaliteta: pianini z moderatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih eenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanja klavirjev vseh vrst. — Najnižje cena za izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje. 341 Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo I. WOHLGEMUTH 112—13 v Kranju, glavni trg št. 118. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—14 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97-18 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \o&r)a Didroar-js 5trtigarja O bjtibljar)i> dur>aj$k* ce$ta 11. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trančo št. I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—25 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter ▼ to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in stresne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljen 1861. |_b M. ECKER Ustieovlleio 18.L LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza m obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—14 2»a kometi, kakoi tudi \><\&z if% v vw(v (>aiva(ip tipe&nc in cznz -pti-potoca ptva iti nayi>&cj>a ♦j »o t> £j,w(>{fa*i>i. 73—22 IP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeoo-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na etroj, obhajila a mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, etdlpno) križe, štedilnike I t. d. 85—81 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnle, kmetijekih strojev, I. moravaka mehanična tkalnica cevi In paaov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu lo Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 83—21 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti KBUfaliajl in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravbaii delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve, i. t d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu, 342 Loterijska srečka dne 7. septembra 1.1. Trst: 90 27 70 14 55 LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 166-4 zaloga šivalnih strojev. Ti: se dol>iv:tjo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slarnorezn ice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—22 čevljarski most. Kupite ali naročite po pošti iz U lekarne sledeč** prlpaznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, G stekl. 1 K. Želodec ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih skatuljah a 40 h, 3 skatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kuija očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, knšelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajivjoč, 1 šknt. 40 h in 1 K. Z e 1 e z o - k r o g 1 i o e v sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v Ikatnljnh 60 h in odprto pol kile 1 K. R. LANG, Ljubljana (KoIIzeJ) tovarna za moivo-v« nn peresu ■rt polt« Lino o! rave, salcgs r o s i. - > va, I>r i poroča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in soono opravo 54—26 po najnižjih, cenah. Cenike ■ 300 po '..mu posije zastonj in postnioe prosto. Prod;; i tudi na obroke. Raz j i »šiljanje točno. */*******«»*******<*# *********** . • ***** *A**» S* A I If 1 S . » 8 Adolf Hauptmann tovarna 53-26 * in h feja v i^j ubijam. + llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. i Ki m 9 41 m .. d 1 3Ï 41 m Najboljše najcenejše in na kosilo in večerjo napravi vsaka gospodinja iz »Ilirskih testenin* kakor so: nudelni. rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škatljah po */« kg z napisom: »Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič, Ilirska Bistrica*. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše. 133—8 Cenike trgovcem zastonj in franko. BLED (Gorenjsko). 79~22 Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. 0— Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce. A. TschinkeM zet bjtlbljeir>el. Prva in edina domača tovarna cil^orije, . figove kaiJc, keioditoiJ, Karjdirarjcg« sadja priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—24 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za r-etrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leti 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. -lane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne v pošiljat ve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru, uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frank ir a ti. — Rokopisi se ne vračajo, Izdaja in zalaga konsoreij « Gorenjca ». Odgovorni urednik Gašper Erten. Tiska Iv. Pr. Lam prêt v Kranju.