«i phh i mm um mam m n m ir Trstu, v posamezna stevmca 20 cent. utnm ALI* Izfaja, )7vzemšl pondeljek. vsak dan * Uredništvo: ulica sv. FraoMk* ,... ^ . AsiSkega št. 20, !. nadstropje. Dopisi na| se pošiljajo ure' N - * ptema se re sprejemajo. rokopisi se ne vračajo. — Od^ovuro j Dr. L. Berce. — Lastnik tiskanv^nost. — Tisk tiskarne Edinost, nia^ču«** 7ia?E zr mese: L 7,—, S trese Cpol leta L 32.— in celo leto L — Za inozemstvo mesečno 5 lir ve*^- ^ uredništva in uprave št. 11-57- Posamezne ItevHke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se račuaaje v Hrokosti ene kolone (71 m.) — Ogla« trgovcev ia obrtnikov mm po 40 ccaL OHMtnic«, aahvale, poslanica ia vabila pa L t.—, oglati denarnih zavodor mtm po L 2 — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina Ia reklamacije se po&ljajo izključno uprav* edinosti, v Trsta, alica n. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropja- — Tileka uredništva ia nww 1147. fanatiki države, ne fanatiki naroda. Kajti rešitev se ne najde z radikalizmom, ampak le s kompromisi. Komur se gabijo današnje razmere, ki zajemajo približno polovico evropskih držav in narodov, razmere, ki pomenijo bližajočo se pogubo Narodne maniiine Profesor dvorni svetnik dr. Karel Brock-hausen na Dunaju, avtor zaslovele brošure «Evropa 1914 in 1924», je objavil v reviji «Juristische \Vochenschrift» svoja načelna ------- naziranja o manjšinskem problemu. Rad. Evrope - bo rtremd po ^rarimedz«-znamenitosti teh izvajanj in aktualnost, l,ensk.m. .P^Am » problema jih podajamo tu, seveda le v po- potrebam.! Soglasje med državami m na-snetkih, kolikor nim dopušča prostor. rodnimi zahtevam. ' Večina evropskih držav trpi vsled na-| lov m potrebno » vamost Evrope. Nikakor jrotstva med narode milijonov Evropejcev Večina evropskih držav upi v i gc smejo žrtvovati izVestna pravna sprotstva med narodomim drz^°m^nov | načelai izhajajoča iz pravne zavesti in milijonov Evropejcev »ih 1^47 ™ , te-k<> ibor]le^ že iz pravne zgodovine pod tujim narodmm gospodstvom, ne gi stare Avstrije je razvidno, da je t«di za-na 10 milijonov Zidov. . . fateva naroda, naj bo njegov narodni Jezik Kjer so «uvaževan,a vredne .man1?£e"; pripoznan pri pouku mladine in občevanju tvorijo državni problem Njih pnpadnii^ Pr ^lastvi, že postala temeljna pravica, čutijo kot naravna enota in želijo da po-, ^^ ^ ^^ do ohranitve m nadalj-stane ta enota pravna. Pripadniki naroda cbrazovania narodnih in kulturnih hočejo tvoriti svoje državo ter pravijo: «Mi hočemo biti država, ki naj, kolikor le inoz- enostranska narodna država no, obsega vse naše sople.nenjake >> Ali, ^ ^^ rotnica vseh drugib negativno: .Nočemo živeti vdrzavikim ^^ y državi ne mQre hm nikakor naša država, ker se čutimo kakor zatir-n . k3iieTih ^enje bi odgo- narod. Tudi ne dopuščamo ca bi dU. na- ^ njenemu najnotranejšemu nagonu, šega naroda živeli v tuji državi, pntozu ^ ^ ^^ ^ marveč graditij se jemo se zaradi svojci zatirari^ bratov.,1 a ^^ ysakemu raanjšillskemii narodu do- gesia o zatiranih narodih voliti pravna organizacija! Ustvarili pa *e tih so v resnici dala obilježje svetovni vojni ^^ P^ ^ zašaUi ^ ^ izyen in pariškemu miru. , . držav in nad njimi! Neogibna zahteva je, Vse drugače se glas. cisto držav m I ki obsega vcč narodov — tudi Država pravi: Na določenem ozemlju :sem. ^ ^ ^^ država _ nc sme jaz suverena; v svojdi mejah izvajam jaz j ^^ da bi nekontrolirano posto-gospodstvo; vprašanje mojega ob®toka je ^ ^ modemi visoko nad vsakim drugim; v spormh ali P ....... dvomljivih slučajih je moj interes pred vsa kim drugim, seveda tudi pred interesom kakega naroda. Zato ne dovoljujem države v državi in nasprotujem vsakemu narodu, ki bi hotel to postati. Nobeni teh dveh zahtev se ne moreta odrekati doslednost in notranja upravice; nost. Popolnoma izvedljivi pa sta le v cisti državi, obsegajoči vse soplemenjake. Če se država in narodnost ne krijeta povsem, sta dve poti, po katerih se mort pnU do takega kritja. Ali se državne meje premikajo tako dolgo, da se krijejo z narodnimi, ali pa naj narodi v mejah dr ia ve ki niso obenem državni narod — izginciol To je edina rešitev, ki more povsem zadovoljiti fanatika države in fanatika naroda. Ali prihaja ena teh dveh poti za Evropo pravni razvoj našel dve pravni obliki, ki se spopolnjujeta medsebojno: na eni strani avtonomijo v državi sami, na drugi strani pa mednarodno kontrolo izven države! Mnssolini proti parlamentarizmu Mussolinijeve izjave pariškemu listu «Eclair». PARIZ, 13. Italijanski ministrski predsednik M us sol ini je podal uredniku tukajšnjega lista «Eclaire» nekaj zelo važnih izjav, ki precej natančne določajo politično naziranje in politične namene ministrskega predsednika. eFašizem — je rekel ministrski predsednik — ima mnogo nasprotnikov. Teoretično stališče teh nasprotnikov je različno, različna je tudi pod- sploh v poštev? Za zapadno >•<•**« polemiki boste našli mešaL komuniste, vzhodno polovico pa sploh ne. Na zapadu ^ . proletarske revolucije bi se morda moglo ? oToti P™« fašistovsld reakciji, in Kberalce, ki blema potom prcured.tve me a l oda proU j v imenu zakonitosti in s stališča temu, da bi se moglo to zgodit, v mirnem,fajistovsld revoluciji. To^ sporazumu, govori zgodovinsko dejstvo ^ _ . 1 •__- 1___nnn &1T9PUO ,n 1 U» proti to še ni vse, našli bodete radikalne moglo rešiti potom preuredbe meja. Tu so narodi preveč pomešani med seboj. Ce bi hoteli tu ustanoviti prave narodne države, bi morali milijone starih naseljencev premestiti iz njihove domovine. Pa še to bi moglo služiti le kakor prehodna uredba. Moral bi slediti trajen zakon, ker bi se sicer po sili narave zopet začelo preseljevanje. Narodnega problema v Evropi ne more- | vrnitvi one dezorganizirane Italij 1919. - 22, nad katero so vladali v strašnem neredu. Fašizem ima toliko sovražnikov, ker ni vodil politike strank. Ko je fašizem prevzel oblast v svoje roke, je prekinil politiko parlamentarizma. Tako sem imel od leta 1922. v kabinetu liberalce in demokrate; kajti jaz nisem imel proti nikomur predsodkov. Ponovno sem izjavil, da me ne interesira jo stranka, ampak Italija in ta rešiti ne preuredba me^ ne premesca- ^ ^^ g sem % ^ nje ljudstev Ciste narodne ^zave si m ^ ^ stanke, tudi remo misliti kvečjemu na zapadu, nikdar ' » f ' : na ne na vzhodu. In vendar so se ustanovi- asistovska, pod poggem, da bo Italija ve fe take države. Poti, po katerih se je iz na- ^a m spo^ovana Ponovno sem tudi iz-videzne napravila ^snična narodna drža- jfvil, da nočem izdati iz državnega ziv-va so tipično povsod enake. Najprej se nikogar m mkdar ne bom zahteval va, so p JTotrt^iV. od človeka dobre volje, ki je član kake spreminja vnanja ^ka^Namesto^ obstoječih ^^ ^ ^ ^^ ^ ne bom se uklonil, da bi zopet stopil v parlamentarizem; kajti sicer bi revidiral duh pole- Uvaia se državni jezik, ki se le malo ozira Učnega gibanja, ki ga zastopam in bi dal uvaja se ur/.dvm jet if>rn zopet staro delavnost sistemu, katerega na potrebe manjsmc Vzpor^no s tem P Italijo. Radi gredo materi,alne ugoanos ^ tega moram biti pripravljen na stalno de- postavljanje manjšine. Tretjiinzadiijikorak ^^ ^P ^JJ- ^^ bližje ekstremu so že dospele napake parlamentarizma, od katerega hočejo živeti stranke kakor n. pr. popolarska. V tem krajevnih označb in imen rek in gora se postavljajo narodna. Vpliva se na statistiko, da uradna štetja izgubijo svojo točnost. TIvnia državni jezik, ki se le malo ozira zasetfa v dušo ljudstva! Vsak Uujerodec» naj se raznarodi! Njegovemu telesu se dovoljuje življenje, duša pa naj se preobrazi!! Otrok se poučuje v drugem in ne v nate- ^^u^nT gVe"^^™ Jenk^sten dv£ rinem ,eziku. Vcepi,a se mu zgodovma dru- faši5ovSko stranko na em strani gega naroda, krati pa se mu zgodovina n,e-: ^ d govega lastnega plemena ali paje mu naziranjem in 1itičnim Kredon,P ki sta predstavi,« popačeno^ Narodna z,„afiala staro naziranje in stari politični man,sme se ne* red in sta prišla na njuna mesta. Fašizem dr^r^e. na vsak način pa se pusca brez a i l« podpore! Davčna politika gre za tem, da ne more popustiti. Ako bi popustil, bi za- sedajatve manjšine porabljajo za kulturne Jajil samega sebe, izdal bi ono duševno gi-potrebe državnega naroda. Socijalna poli- banJe' ki mu * da]o nle^ovo bistveno Silo. tika postaja s pomočjo izumetničenih paragrafov, razlastitev, ki manjšino gospodarsko slabi, ne da bi to državnemu narodu posebno koristilo. Končni cilj, preobrazba in iztrebljenje drugega naroda pa je vendar v daljavi, ali pa je celo nedosežen« Kajti zdi se, da so narodi nesmrtni, vsekako pa so trajnejše konstitucije, nego države. V nobeni človeški dobi ni bil popolnoma iztrebljen kak narod. Tudi najbolj zatirani so se povzdignili zopet in obnovil se je boj za življenje, kakor spori zaradi meja na zapadu. Tu se pisec sklicuje na besede v Fašizem ga (tega gibanja) ne bo izdal.» Umevno je, da so te Mussolinijeve izjave osupnile marsikogar, ki je do sedaj v Franciji s simpatijo zasledoval fašistovski preokret v Italiji. Mussotini v Rietiju in Aquili AQUILA, 13. Ministrski predsednik je prispel včeraj v -spremstvu on. Acerba v Rieti, kjer je nagovoril z balkona občinske hiše zbrane množice. Nato se je podal v Aquilo, kjer je izvajal pred zbranim občinstvom med drugim tudi sledeče: »Italijansko ljudstvo čuti, da nisem tiran, da nisem gospodar in da me svoji brošuri «Evropa 1914 in 1924«: »Ako ne mučijo nespametne ambicije. Ponosen bi hoteli človeku na njegovih lastnih tleh J sem, da sem služabnik naroda, imam za- v kratkem času vzeti njegovo narodnost, bi se morale ponoviti tiste grozote, ki so poznane iz časov verskih vojen. Potrebno bi bilo toliko nasilja in prostaštva, zavrat-nosti in zlobe, toiiko sramežljive in nesramne krivičnosti, da pred takim nravstvenim pro;?3dom obledevajo celo nekatere vojne grozote. vest, da storim vse kar je mogoče, da postane italijanski narod velik, srečen in mogočen.« Svoj nagovor je zaključil .s temi besedami; <;Pozdravljajmo kralja, pozdravljajmo armado, zastopnike cerkve in prostovoljno milico, ki bo v kratkem položila prisego. Proslava Pascolija v LuccL Spričo teh neoporečnih dejstev naj se ttt/^a ,, u. . T t- « j j v , ' LUCCA, 13. Včeraj so se vršile v Lucci vprašamo, ali ni morda vendar možna se ^ s ina GJv&nni PatSCoJija. kaka druga rešitev problema nego ta, ki nostim jc prisostvovai tlldi kralj, Jki je bU od dovaja ali do pogube narodno mešane dr- :.avc, ali pa njenega manjšinskega na- zbranih množic burno pozdravljen. Slavnostni govor je imel prosvetni minister C&sati. Za ioda? Take rešitve ne morejo nuditi ne njim je govoril LtouarinL Gabriele d'Annun- zio — je naglasil Lipparku — je definiral najbolje Pascolija, imenujoč ga zadnjega Vir-gilijevega sina. Obisk grobar padfik čehodovaških legijo- ™ m «1 «... narjev v Itanji VERONA, 13. Ceboslovaški konzul v Milanu Laska in mnogoštevilni Čehi, ki se nahajajo v Italiji, so obiskali pod vodstvom generala Grazianija vojna pokopališča v odsekih, kjer se je borila čehoslovaška legija. Obiskovalci so položiK na grobe Čeho-slovakov, ki so padli na gori Dozzo Alto, velik venec. Posojanja za koncentracijsko vlado Radikali zahtevajo ostavko vlade BEOGRAD, 13. (Izv.) Za današnjo sejo narodne skupščine ni bilo skono nikakega zanimanja. Skoro vse razprave so se sukale okoli možnosti koncentracijske vlade. Nedeljski sestanek med Davidovicem in Jo-vanovičem ni prinesel nikakih konkretnih rezultatov. Darvidovič je izjavil, da mora radikalska stranka prej sprejeti predloge vlade in da se šele potem lahko pričnejo pogajanja za vstop radikalov v vlado. Na ; drugi strani pa radikali pravijo, da je z | Davidovičem v.sak sporazum . izključen, dokler ne poda ostavke. Po sestanku je Jo-i vanović poročal Pašiću o poteku sestanka ter mu pripustil odločilno besedo. Seja narodne skupščine je bila odložena za nekaj dni; v političnih krogih so mnenja, da so seje odložene z namenoim, da bi .se politični položaj med tem časom razčistil. Seja narodne skupščine Današnja seja narodne skupščine je bila zelo malo obiskana. Že pred sejo so se sporazumeli glede dnevnega reda; predvsem se je izvolila parlamentarna komisija za proučitev invalidskega zakona in zakona proti korupciji. Seja je bila zelo živahna, tupatam je prišlo do burnih incidentov. Prihodnja seja se sklice pismenim potom. Zdi se, da ne bo seja sklicana pred soboto. Sestanek Mussoiim-Marinković BEOGRAD, 13. (Izv.) Vsled malih političnih zapletijajev se je sestanek med Mussolinijem in Marinkovičem, ki se je imel vršiti dne 21. t. m, odložil na 23. t. m. _ Radii za sporazum Dinastija ni na poli sporazumu BEOGRAD, 13. (Izv.) Včeraj je imel Radič napovedani govor na zborovanju v Vrhpolju v Slavoniji. Shod je bil zelo dobro .obiskan. Radič je govoril predvsem o re-publikanstvu in monarhizmu. Napadal je radikale in militarizem ter generale, ki se ba>vijo s politiko. Pri tem je zelo ostro navalil na bivšega vojnega ministra Hadžiča. Zelo važna je Radićeva izjava, da se HRSS ne more odpovedati republikanstvu; vendar pa je treba računati z današnjim položajem in radi tega je treba pustiti sedanjo dinastijo na miru. Na vsak način je treba preprečiti premoč absolutizma; vsaka rešitev izven parlamenta bi bila krivična. Radič je zaključil svoj govor s temi-ie besedami: Sporazum je izvedljiv in ga bomo izvedli, ker ga hočemo. Madžarski Slovaki proti madžarski narodnostni poOtlki Bivši madžarski ministrski predsednik Lnkacs laže PRAGA, 13. Bivši madžarski ministrski predsednik Luka os j« izjavil na poslednji konferenci medpariamentarne unije v Bernu, da Madžarska nikakor ne ovira kulturni m gospodarski razvoj slovaške manjšine in njenega udejstvovanja v političnem življenju. Luluurs je navedel kot argumentacijo za svoje trditve, da se madžarski Slovrki dosedaj še niso tozadevno pritožili pri nikakem mednarodnem forumu, kar je najboljši dokaz, da so zadovoljni. S to argumentacijo se je prešlo v Bernu preko slovaškega vprašanja v Madžarski gladko na dnevni red. Naravno jet da slovaška manjšina v Madžarski ni mogla doma protestirati proti trditvam Lukacsa, ker bi sicer morala računati na obširne perseku-cije na škodo slovaške celokupnosti v mejah Madžarske. Praški legijonarski Kst »Narodni Osvo-bozeni» objavlja članek, ki konstatira, kako drzno je lagal bivši madžarski ministrski predsednik na poslednji konferenci medparlamentarne unije v Bernu; saj je obče znano, da je «kulturna jednota Slovakov v Madžaiaki* že 7. novembra leta 1922 predala pritožbo generalnemu tajniku Društva narodov, v kateri zahteva slovaška manjšina vsa svoja manjšinska prava m opozarja Društvo narodov na na-sUno madžarizacijo slovaške manjšine. Tekst te pritožbe je Društvo narodov razposlalo skupno z odgovorom madžarske vlade dne 1. marca 1923 vsem mpm članom, tako -da je i Lukacs* o tej pritožbi jako dobro znano. V članku se nadalje opozarja, da je madžarska vlada v svojem odgovoru trdila, da se nahaja na Madžarskem le 160.000 Slovakov, medtem ko jih fe v resnici 300 tisoč. Dalje trdi madžarska vlada, da imajo Slovaki na Madžarskem ovoja literarna društva m da tiskajo slovaške knjige m časopise, toda na žalost se mora konstatirati, da na Madžarskem zastonj iščemo imena teh draštev in knjig, Spričo teh dejstev se obrača slovaška narodna manjšina na Madžarskem do čeho-slovaških javnih faktorjev, da ne opustijo ni eno priliko, da opozorijo evropsko javnost na žalostno, neznosno stanje, v katerem se nahajajo madžarski državi priključeni Slovaki. _ Podraženje kruha na Poljskem VARŠAVA, 13. V Varšavi in večini ostalih poljskih mest je v zadnjem Času poskočila krušna cena za pet grošev (80 par) pri kilogramu. Široke ljudske plasti so radi tega zelo vznemirjene, ker smatrajo ska- Po otvoritvi kongresa se je vršila velika evharistična procesija, katere se je udeležilo nad stotisoč oseb, ki so prišle veči« noma z dežele. Anatole France umrl TOURS, 13. Včeraj ob 23.26 je umrl Anatole France. Vsi francoski časopisi posvečajo smrti slavnega umetnika dolge članke. «Echo de Paris» pravi, da bodo v civiliziranih državah vsi oni, ki ljubijo lepoto, občutili globoko žalost, ko jih dohiti vest o Anatole vi smrti. List «Oeuvre» piše, da je Anatole France služil z vsem srcem kanje krušnih cen za simptom težke eko- &tvari mim in ^ bo -egovo ime ostaIo nomske krize, v kateri se nahaja Poljska združeno z imenom JaUresa. in katera se bo brezdvomno poostrila preko zime. Sovjetske volitve v Rusiji MOSKVA, 13. V mestih m na deželi so se pričele volitve za nove sovjete. Posebno živahna volilna borba se razvija v večjih ki jo je porodilo vprašanje meje Mossula, podeželskih središčih. Sklicanje angorske skupštine radi Mossula Napetost med Lordcnom in Angoro radi meje v Mezopotamiji CARIGRAD, 13. Radi kritične situacije, je predlagal svet komisarjev predsedniku republike takojšnje sklicanje narodne skup-Korfanty redivivus ~~ ščine. Predsednik je odobril ta predlog. KATOVICE, 13. V Katovicah je začel Komisar za notranje zadeve je dobil na-izhajati politični dnevnik «Polcnia», Kor-, log, da »skliče poslance. Iz Mossula javljajo, fantyjevo glasilo. Niti dvoma ni, da bo da vlada v pokrajini mir in da ni nasto-začel Konfanty po dvoletni pavzi zopet i pilo nikakih posebno važnih dogodkov, aktivno nastopati v poljski politiki. Kot prvi korak v tem smislu se smatra njegovo i prizadevanje, da posreduje med delavci in podjetniki v Gornji Šleziji. Na ta način upa Korfanty zopet si pridobiti nekdanjo] Talne grožnje japonskemu rcil'jarđerja Pettisoč povabljencev na slavnosti ob priliki 80-Ietnice LONDON, 13. Glasom vesti iz Tokia je popularnost med delavci, na drugi strani ^ baron Okura, ki je znan na Japon-pa želi ohraniti svoj vpliv pri podjetnikih. Primanjkljaj švicarskega proračuna BERN, 13. Glasom provizoričnih kalkulacij znaša primanjkljaj proračuna zvezne republike Švice za leto 1925. vsoto 10 milijonov in pol frankov. Kongres ogrskih Hatcllčcnov Grol Appony proti duhovni anarhiji BUDIMPEŠTA, 13. Danes se je pričel tukaj pod predsedstvom grofa Zichy kongres ogrskih katoličanov. Kongres bo trajal tri dni. Otvoritveni govor je imel grof Appony, ki je nagiašal, da se Evropa nahaja dandanes v duhovni anarhiji. Katoliška cerkev, je nadaljeval govornik, obsoja napačno doktrino, ki opravičuje skem kot največji bogataš, žrtev temne grožnje. Svojim prijateljem in znancem je naznanil, da obhaja svojo osemdesetletnico. Povabil je nad pettisoč oseb k slavnostim, ki bi stale stotisoč šterlin. Ob tej priliki se bi otvorilo tudi cesarsko gledališče, ki je bilo jako poškodovano pri zadnjem potresu. Baron Okura pa je prejel pravkar grozilno pismo od tajnega udruženja Tai-kisha, ki mu svetuje, da opusti svoje načrte, sicer naj računa s posledicami, ki £a dohitijo v ugodnem trenutku. Grozilci pravijo, da oblika proslavljenja osemdesetletnice in velikanske vsote, ki bi se zapravile ob imenovani priliki. vpHvajo brezdvomno neugodno na razpoloženje bednega japonskega ljudstva. Člani tega tajnega udruženja so vdrli v sleherno akcijo, če je ta v interesu nacije. . .. ■ . , . T . , Le to je upravičeno, kar se sklada z etično preteklega leta v hotel ;TmperiaU v pra;vico. Samo na podlagi etične pravice j T*klu, k]er4 se, *ha>a1%tuy. bogataj ter so se more graditi pravi mir? ki ga človeštvo1 v protesta proti Zedm,enim državam, tako nujno potrebuje. — Za njim je nasto- "Ju"1® JaPoncev' pilo več govornikov. Papeški nuncij mon-s. Schioppa je v svojem govoru podčrtal, da je cesta, ki vodi proti vstajenju, cesta ljubezni in zbiranja vseh sil. zmetali vse tujce iz lokala. Ogromni zrakoj-^ov Zeppelin na poti v Ameriko FRIEDRICHSHAFEN, 13. Ogromni zra-kop'ov, ki ga je zgradila Nemčija na ra*un Škof Prohaszka je govoril o dolžnosti reparacij za Ameriko, se je na svoji preko-katoličanov, da se borijo z vsemi razpo- oceanski vožnji nahajal danes ob 4.15 na ložljivimi silami proti moralnemu pokvar- četrtini svoje poti med severnim rtičem jenju sedanje dobe. 1 Španske in Azorskimi otoki._ UNE VESTI AH se mimo k stotim metodam? Pod tem naslovom smo prinesli v petkovi številki našega lista poročilo o dogodkih, ki so se odigrali v II. Bistrici v nedeljo, dne 5. t. m. Poročilu smo dostavili pripombo, da nam žal ni bilo mogoče prepričati se o . resničnosti poročila samega; radi tega smo obljubili čitateljem, da se bomo o zadevi še natančnejše informirali. Prepričani smo, da ne u strežem o samo v Atdovščmj zanimiva prijateKska tekma med imenovanima četama. Jzid tekme nriča, da je biia ista v resnici zanimiva, četudi — da zadostim resnici — ne morem reči, da nam je nudilo to, kar smo pravzaprav pričakovali. Vzrok temu je bil močan veter in nekoliko valovita, s travo obraščena tU igrišča. Iz tržaškega iivllenia Strašen samomor mlade ženske. Pretekle nedelje zvečer se je pripetil v hiši št. 11. v ul. Aiitonio Caccia žalosten -dogodek. Bilo je okoli 22.30, ko so ljudje, stanujoči v omenjeni hiši, začuli v nočni tišini presunljiv krik, istočasno je bilo čuti zamolkel ropot, kakor da bi nekaj težkega padlo na dvorišče. Ljudje so začeli radovedno odpirati okna in kmalu so ugledali na dvorišču mlado žensko, ki je ležala nezavestna v luži krvi. Nekateri, ki so prihiteli na dvorišče, so jo spoznali za 27-letno Ivanko Bratoš, stanujočo v tretjem nadstropju iste hiše. Dognalo se je, da je nesrečna ženska skočila s samomorilnim namenom skozi okno svojega stanovanja. O dogodku je bita obveščena rešilna postaja, odkoder je kmalu potem dospel na lice mesta zdravnik, ki pa je mogel le dognati, da je Bratoševa že mrtva; pri strašnem skoku si je zdrobila črepinjo in zadobila tudi druge notranje poškodbe. Pozneje, ko so varnostni organi sestavili predpisani zapisnik o dogodku, je bilo truplo prepeljano v mestno bolnišnico. Zdi se, da so BratoŠevo prignale do obupnega koraka nesrečne družinske razmere. Po štirinajstdnevni borbi s smrtjo je včeraj zjutraj izdihnila v mestni bolnišnic 62-letna vdova Emlija Taddeo, o kateri smo svoječasno poročali, da se je koncem preteklega meseca zastrupila na grobu svojega soproga na pokopališču pri Sv. Ani. Kakor znano, si je nesrečna starka vzela življenje iz žalosti radi smrti svojega soproga. Nezgoda nedeljskega lovca. Pretekle nedelje zgodaj zjutraj se je majhna družba tržaških izletnikov podala na lov v okolico Bazovice. K tej družbi sta spadala tudi 14-letni dijak Bruno Furich in njegov starejši brat Marcel, oba stanujoča v ulici Settefontane. Nedeljski lovci so se razkropili v nekem gozdiču. Bruno, ki je šel pred bratom, je spla-šil v nekem gostem grmu divjega goloba. Marcel, ki je zaostal kakih dvajset kodakov, je naglo pomeril s puško in ustrelil. Toda meril je zelo slabo, kajti šibre, namenjene golobu, so zadele Brunota ter mu zadale številne rane po vsem telesu. Nesrečni kratko-hlačni nedeljski lovec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je bil sprejet v kirur-gični oddelek. Okreval bo, ako ne nastopijo kake komplikacije, v 14. dneh, ker poškodbe, ki jih je zadobil, 'k sreči niso nevarne. Pretep s krvavim izidom. V neki krčmi v IzoH je preteklo nedeljo popoldne pokušal novo vino 32-letni težak Anton Leale, rodom iz kraja Osecio-Manettina v pokrajini Avelli-no Z njim je sedelo pri mizi tudi nekaj njegovih sorodr.ikov in znancev. Žlahtna 'istrska kapljica je spravila družbo v prijetno razpoloženje; vsi so postali zgovorni, a najbolj pa Leale, ki se je proti večeru sporekel z nekaterimi tovariši. Prepirajoči so se po daljšemu prerekanju navidezno pomirili, a ko so po-. zneje stcpiH iz gostilne, se je prepir vnovič začel in se kmalu razvil v srdit pretep, tekom katerega se je Leale nenadoma zgrudil težko ranjen na tla; dobil je vbodljaj z nožem med rebra; rana je segala do srca. Leale je dobil prvo pomoč od tamkajšnjega okrajnega zdravnika, nato je bil prepeljan v tukajšnjo mestno bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno. Brmfovska ljubezen... Na čuden način si izkazujeta bratovsko ljubezen brata Emil in Ivan Macarol, težaka, stanujoča v ulici Costa-lunga št. 154. Predpreteklo noč sta se na domaČem dvorišču sprla, baje radi tega, ker je 29-letni Emilij ogorčen očital 9 let mlajšemu Ivanu, da mrzi delo in da raje pase lenobo doma pri stariših.Ivana je ta očitek tako raz-ljutil, da je planil proti bratu ter ga pore zal z nožem na treh mestih na glavi. Ranjenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer si bo moral dva tedna zdraviti dokaze bratovske ljubezni. Ivana so pozneje aretirali orožniki. Mladenič je izjavil, da obžaluje svoj zli čin, ki je storil v vinjenosti. Skrivnosten strel iz revolverja. Predpreteklo noč je bil prepeljan v mestno bolnišnico 22-: letni mehanik Ladislav Sonček, stanujoč v Skedniu št 1222; bil je ranjen od krogle iz t revolverja v prsa. Mladenič je povedal, da se j je predsinočnjim mudil z nekaterimi pr:$a- j telji v neki gostilni v Skednju, kjer so tudi (plesali. Okoli 2. ure se je vrnil domov. Predno i je legel k počitku si je še ogledoval revolver, a pri tem se je orožje po nesreči sprožilo in krogla se mu je zapičila. v prsa. Zdi se, da mladeniče ve iziave ne odgovar- jajo resnici, kajti škedenjski orožniki, ki so preiskovali dogodek, so dognali, da se je Sonček pri plesu v gostilni spri ž nekaterimi plesalci. Ko so zaprli gostilno in je Sonček odšel, je bilo čuti na cesti več strelov. Ni izključeno, da je bil tedaj Sonček ranjen. Mladenič bo okreval v 15 dneh. Nevaren padec z voza. Kmet Josip Gombač, star 32 let, doma iz Zabrežca pri Divači, je pretekle nedelje peljal z drvmi naložen voz po šempetrski cesti. V bližini hriba Vrem-ščica je mož padel tako nesrečno z voza, da je prišel z -desno nogo pod kolo ter obležal težko poškodovan. K sreči je malu potem privozil po cesti avtomobil, s katerim je bil Gombač prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral 8 tednov, ker mu jc noga zlomljena na treh mestih. mošt začne kmalu vreti. Po tem načinu napravljeno vino je včasih skoraj ravno tako dobro, kot vino iz zdravega grozdja. «Gospodarski Vestnik».i Sadni sejem v Ljubljani. Najcenejše fino namizno sadje vseh vrst v večjih in manjših množinah se bo prodajalo o priliki Sć-dnoga scima, ki se bo vršil v dneh 18., 19. in 20. oktobra na prostoru Velesejma v Ljubljani. Cene na frgu Cavour due :3. t. n: (Oddaja na debelo) Vrsta sočivja ozir sadja za 100 kg: Česen............L 220—330 rdeča pesa......... .■ — 50 korenje............ ^0—40 kislo zeije ....... karfijol......... čebula........... fižol v stročjn...... fižol........... fige........... s^lntph .......... limone........ . . melancane........ jabolka......... orehi .......... papt ika......... krompir......... hruške .......... breskve ......... grsh........... paradižniki ........ kostanj ......... radič .......... špinača ......... grozdje......... buče.......... repa 17'>-Ih0 , 10»—;i<» , 60— 85 , 70—200 , 60—100 , 45 — 800 , 50—200 ,10. —13.40 , 50— 70 , .10—120 , 250—260 , 90— lfO , 3''— rt 0 . 100—200 , H50 —400 . 1*0—260 , 30—100 , SO—150 , 40—830 , bo-ieo 100-260 100—18 > 20- 25 Eerzna poročila« Vesti z doriSkega Gledališče v Gorici. V soboto, 11. t. m. se je vršila v Trg. domu otvoritvena predstava letošnje sezije. Dram. društvo je uprizorilo Jelenovo dramo v štirih dejanjih «Dom». O vsebini igre je «Edinost» že pisala. «Dom> je lepo delo, ki se bo gotovo vzdržalo na podeželskih odrih. Kljub temu, da se delu pozna, da je Jalenov prvenec, vsebuje več prav lepih dramatičnih scen, ki gledalca zavzamejo. Prvo in drago dejanje sta naravnost mojstrsko pisani, v tretjem in četrtem pa je več hib. Pisatelju je zmanjkala dramatična snov in pomagal si je z literaturo — z lirik o. Zadnji dve se prav lepo Čitati; na odru pa ne prideta do prave veljave in učinkovitosti. Vsi igralci so podali v splošnem svoje vloge prav lepo. Režiser g. Ciril Bratuž se je potrudil, da je šlo delo brezhibno črez oder. Storil je vse, kar mora in more režiser storiti. Tudi g. Nanut s svojimi pomagači gg. Ve-luščekom, Konjedicom in Ceboklijem, se je potrudil, da je scenerija odgovarjala vsebini igre, kakor jo je pisatelj sam predpisal. Večjo pažnjo pa mora inšpicijent v prihodnje polagati na dogodke za odrom, kakor na strelo, grom in blisk. Glavno vlogo, gospodinjo Ano je igrala g.čna Gaberščekova z vso dušo. Mirkote ja podal g. Vendramin s svojo fino L dolarji..............22 50 mimiko lepo in dostojno. Le glas mu ni bil francoski franki........*. .119 75 takrat tako siguren, kot drugekrati. Njegov Syi ^}Ii fra"ki • ■ ....... drug Malnaršič je sijajno igral mladega j anfcl<*M lunti PM™*« . . 102.70 gospodarja Tinela, ki ga je sama pamet. G čna Benetke (vojnoSkodmnske) obveznice . . Ajševka je od lanskega leta v^dno napredo- Tečaju vala v igri in mimiki, škoda le, 5 bil Leštrnski, kateremu se je tudi poznal na- Tripeovich ••••••••••••••••• 535 predek. V prvič je nastopil g. Leupušček v j Aropelea .................. 502 vlogi Tooeja. Njego lepo zveneč bariton bi Cement Dalr.iatia •••••••••••••• 437 bil gotovo prišel bolj do veLjave. če bi končne Cement Spaiafo . •••••••••••••• 45o ogrske krone . . . . avstrijske krone . , češkoslovaške krone dinarji ..... leji ...... marke ...... . 0.03 .0.0320 . 67 9 ) .38.— , .12.— 0*0310 0.0380 6H.40 38.25 12.50 23^95 I20.5O 441 — 102.95 82.o2 • ■ * •••••••••• 150 370 330 1120 573 Poslano) IZJAVA. Podpisana Leopolda vd. Macarol obža- besede v stavkih ne zategoval in mestoma celo _ . , .-i K tako razsvetljavo ni mogoče podati nobenega boljšega dela. Silno motijo sence na odru. Neprijetno je bobnanje po votlem podu. Spredma rampa skrije igralce do pasu. Nesrečni zastor se vedno ustavlja pri zapiranju m odpiranju. Vse te nedostatke treba odpraviti in priporočamo vsem merodajnm činiteljem, da gredo v tem oziru vrlemu dramatičnemu društvu z vso vnemo na roko. Informirani smo, da se bo vršila prihodnja predstava v soboto, 25. t. m. Uprizoril se bo Molier-jev ^Namišljeni bolnik»._ VINO IZ GNILEGA GROZDJA Iz gnilega gro»zdja, bodi pa to belo aH črno, se da napraviti na sledeči način še prav dobro vino; Gnilo in drugače pokvarjeno grozdje, ki se ob trgatvi loči od zdravega, se koj dene v stiskalnico. Mošt j se nato vlije v sod, ki smo ga prej močno kaka moja opazka od drugih napačno tolmačila in raznašala, Gorjansko, dne 10. oktobra 1924. (620) Leopolda Macarol. NAZNANILO. BANCA ADRIATICA naznanja, da je vsled navala na njeno blagajno za dviganje vlog primorana suspendirati izplačila dokler se ne končajo pogajanja, ki so v teku. Trst, dne 13. oktobra 1924. Ravnateljstvo, Mali oglasi zakadili z žveplom. Med nalivanjem je ^ ^ eUlLkIOVOR] odgovari* ur«4-dobro sod večkrat potresti, da .se mošt bo i) j im toliko kolikor mu zakon veleva, napije z žveplenim dimom. S tem poslednjim se namreč vrenje nekoliko zakasni in rn^št se v par dneh včisti. V moštu iz gni- leija grozdja se nahaja mnogo gliv, ki bi j___ lahko vkio pokvarile ako jih ne izločimo; GOSPODIČNA, Slovenka išče službe kot še za časa iz njega. To pa dosežemo naj-1 praktikantinja. Vešča knjigovodstva, slo-lažje ravno z žveplanjem. Zveplena so- j venske stenograiije, korespondence in stro-ki^iina deluje namreč ko< strup na glivej jepisja ter nekoliko nemščine in Halijan-in zato brani njih razvoj. Ko se je vlegla j ščine. Via Molino grande 30, stopnišče VI, v mostu gošča, pretoči naj se mošt v drug j II. nadstropje, vrata 9. 1311 sod, ki naj se mu doda nekoliko zdravega {^iiJfbančni uradnik, ki se želi naučiti slo-mošta, ki že rre ali pa nekobfco zdravega | vensk0, išče sobo zračno, svetlo, če mogo-drožja. Pri pretakanju je paziti, da pride; £e z uporabo kopelji, pri odlični slovenski mošt močno v don ali na polovico. Vila Fila, Grijan pri l'rstu. 1299 | SADNI SEJEM j f 13., 19. In 20. oktobra « ? na prostoru (618) 1 13., 19. In 20. oktobra Sna prostoru (618) I 9 LJUBLJANSKEGA VELESEJMA f « - • « Najugodnejša prilika za nakup finega namlz-9 nega sadja v ve'ikih in manjših množinah. , s?ebrd, krene, platin, zobovje kupuje Urna Albert M Trst, Via HazzinS 46 (25) iiia MBiaiii preziosi družba z om j. (29) Trst - Via Artisti 9 ■ Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar J vsem kar drugi kupijo, prodajo aH popravljajo, vas postreže vaša edina urarna in zlatarna Piazza Garlbaldl šf, 21 :s Telefon 3-29 POVK ALOJZIJ Odvajalno sredstvo za odrasle in otroke oMlni: čokoladni bonboni v lekarnah po 50 cent. Pohištuo 2G dom Najfinejše vrste. Pohišh'G za urade Navadna in amerikanska vrsta. Zajamčena kakovost. :: M. 3TE3NER:: D. s o. z* 1 ^ TRST, Via Geppa 17 - Via Paulinna 1 (Vogal Piazza Stazione) PODLISTEK W. Collina: £REZ IMENA Roman. (I4h) Kapitan je takoj pisal: Sprejmite moje prisrčne čestitke k vašemu uspehu napram g. N. V. On pride ob dveh zopet, brez dvoma, da ponovi svojo obnovitev v svečani obliki. Vprašam vas, ali naj silim vanj giede ženitne pogodbe, ali ne? Dvoje morate pri tem upoštevati. Prvič, da ne more ta stvar dolgo trajati — ne da bi hotel omalovaževati vaš vpKv nanj — in drugič, da imamo za nasprotnika spretnega diplomata v ženskem krilu, ki nas utegne razkrinkati. Premislite to dvoje in sporočite mi čimprej, kako ste odločili.* Odgovor na to je bil pisan z negotovimi potezami, ki niso bile nič podobne običajni odločni in jasni Magdalenini pisavi. Glasil se je takole: «Ne delajte si skrbi glede denarnega vprašanja. Bodočo uporabo njegovega denarja prepustite menL* * Ali si jo videla?-- je vprašal kapitan, ko mu je žena prinesla ta odgovor. »Poskušala sem,?; je rekla gospa Wragge in solze so jo vnovič oblile, toda odprla je duri samo toliko, da je pomolila roko skozi. Stis-sem jo nekoliko, — ah moj Bog! tako je bila mrz!aj> Ko se je gospodar gospe Lecount ob dveh pojavil, jc zelo zahrepenel po zeleni pahljači gospe Lecount. Razburjen od pogovora z Magdaleno, strah, da ne bi upraviteljica o j čem zvedela, strah pred težkimi denarnimi pogoji, ki bi mu jih utegnil staviti Magdalcnin j pokrovitelj — to so bile prehude stvari za ■ njegovo slabotno STce. Ko se je v spremnici i v North-Shingles vsedel, je lovil sapo in na njegovem obrazu se jc pokazala ona zlovešča , sinja bledoba, ki ga je oblivala ob trenotkih i | velikega razburjenja. Kapitan Wragge je ; resno vznemirjen šel po steklenico likeria ter prisilil svojega gosta, da ga je izpil poln I kozarec, predno sta izpregovorila besedo med ! seboj OkrepČanega po pijači ic kapitana spretnost, s katero je ta znal vleči iz n'ega besede, tako opogumila, da je precej razumljivo povedal vzrok svojega obiska. Vsa običajna uvodna vprašanja so bila naglo obdelana. Snub-Ičeva rodbina je bila ugledna, njegov položaj zadovoljiv, njegova ljubezen, dasiravno nagla, je bila očdvidno nesebična in resnična. Kapitan ni imel drugega opravila kakor da se je z možato dostojanstvenostjo dotaknil teh okolnosti, kar se mu je izborno posrečilo. — Tekom prve pol ure se nista dotaknila kočljive in nevarne točke zadeve. Kapitan Wrag-ge je počakal, da se je njegov gost popolnoma umiril, in nato se je na ta način bližal oni točki. • Je še majhna zapreka, gospod Vanstone, ki sva jo, kakor se mi zdi, oba izprejjlcd. ia. Obnašanie vaše upraviteljice me navdaja z bojaznijo, da ji vaša predstojeća življenska izpremeinba ne bo po volji. Bržkone se vara nI zdelo potrebno, obvestiti jo o svoji zvezi, ki io nameravate skVniti?» Noe! Vanstcne je prcbledcl samo ob misli, da se bo treba pogovoriti z gospo Lecouni V nervoznem razburjenju je pogleda! skozi okno, kakor da bi se bal, da gleda gospa l.c-cont notri, ter je rekel: Ne morem reči, kaj bom napravil. Sovražim vsako zadrego