List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-c. 26. isr©w ,31. m area 1900. V Cestni rop. Kakor na daljnem zapadli. \Vm. Strannahan, BprevodDik poulične železnice Huckleberry črte je 28. marca zvečer postal žrtev pravcatega železuiškega ropa. Lopov je stopil ua vox v Burnside Ave. in ae peljal proti Uniouportn. V vozu |e bilo le malo potnikov. Ropar je ostal ua platformi pri spre-voduiku. Ko ga je slednji opomnil plačati voxnino, je ropar poteguil revolver in nameril proti sprevod-uiku zahtevaje denar. Drugi potniki so postali pozorni in jeden ali dva sta hotela priskočiti sprevodniku na pomoč, toda zbala sta se roparjevega revolverja. Strannahan mu m hotel dati denarja m ropar si ga je sam vzel iz sprevoduikovih žepov Potem je skočil raz voza in izginil v stranski ulici. Vse se je vršilo tako hitro, da je bilo storjeno, predno so Be sprevodnik in potniki prav zavedli. Straunahan rnisl5, da je lopov vplenil kakih $8. Tatje vplenili $4000. Te dni so tatje vlomili v proda-jaluico zlatarja Izidor Weiustoiua v New Yorku. Prišli so skozi okno y vzadju, odprli denarno omaro pravilno in vplenili deuar in dragocenosti v vrednosti $4000. Detektivi in policija je zelo marljiva, toda dosedaj ni našla še nikakega sledu. Lopovi so izvršili svoje delo tako ličuo in pravilno kakor v tej stroki najbolj izurjeni tatje. Za Weiusteinovo prodajaluico je krojaška delaluica, ktero loči od prodajalnice okuo z močnim železnim omrežjem. To omrežje so tatje z velikim trudom odstranili. V denarno omaro so od zadaj navr-tali več lukenj odtrgali ploščo, odstranili cement, navrtali in odtrgali tudi znotraj no ploščo. Potem so vzeli vun deuar in dragocenosti, ter odšli po istem potu od koder so priSli. Weinateiu je prodajaluico de le pred dvema mesecema najel in misli, da so tatje natančno poznali prostor in tudi denarno omaro. Vsled požara 300 delavcev brez dela. V Consolidated Fruit Jar tovarni v New Brunswicku je tedni izbruhnil ogenj, kteri je provzročil na $100.000 cenjeno škodo. 300 delavcev je vsled požara zgubilo d- lo, kajti trajalo bode več mesecev, predno bode hudo poškodovano tovarniško poslopje zopet prenovljeno. Razmotrivaoje pod črto. Piše Free Lance. Časniki so pisali, da so posestniki „Topeka Daily Capital" v tednu, ko je pastor Sheldon ta list uredo-val, 75 do 80 tisoč dolarjev zaslužili. Po vseh ameriških mestih in tudi v Angliji so se našli špekulautje, kteri go po več tisoč iztisov tega lista naročili, pričakujoč velik dobiček. Prvi iD drogi iztis po Sheldonu uredovanega ,,Capital" so ti podjetniki Se prodali, potem pa je občinstvo imelo dosti te vrste časnikarstva. Mr. Sheldon je dokazal, da se v Zjed. državah, kjer prebiva 75 milijonov takozvanih Kristija nov v bogatiji mobilnosti, ne more vzdržati dnevnik, kteri bi bil v str« -go krščanskem duhu uredovan. Naj Tišjo čast in spoštovanje v Ameriki viiva dolar, njemu Be vkljanja vse. Nenasitljiva pohlepnost po denarju io krščanski duh se pa prav nič ne skladata. | i Ko je Mr. Sheldon uredoval „Ca-pitai", je opominjal svoje čitalce, Velikansk monopol- ,,Poeples Light & Power Cn." je vložila te dni v pisarni državnega tajnika v Tr^ntonu, N. Y., svoj certifikat zjedinjenja. Imenovana družba je pogoltnila sledeče družbe: Newark Electric Light & Power Co., Thompson Houston Electric Co. v Newarku, Essex County Electric Co., Suburban Electric Light & Power Co., Montclair Light & Power Co., Central Power Co., Consumers Electric L'ght & Power Co , Excelsior Electric Light Co. vHar-ri8onu, Kearny Electric Light & Power Co., Hudson County Electric Co., Jersey City Electric Light Co. in Newark Shuyler Electric Light Co. Poslovni kapital te orjaške kombinacije znaša 820,000.000. Požar v tiskarni. V Michael & Cocke tiskarni, kte-ra obsega tri prva nadstropja petnadstropnega poslopja št. 170 na Fulton cesti v New Yorku je dne 29. marca zvečer nastal požar, kteri je nekaj časa pretil uničiti poslopje od ,,Mail y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi :>vnika. Dopibom in pošiljatvam naredite aaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Omikani proletarijat. Tedni je Harper, predsednik vseučilišča vChicagi mladiuo meščanskega Btanu v daljšem govoru opo zarjal na žalostni materijelni položaj širših 6lojev, kteri s« udajo takozvanim omikanim poklicom. Rekel je med dragim : » ,,Ako hočete postati pravdnik, poglejte v današnje jutranje časo piqe in videli bodete koliko mladih ljudi tega poklica leta okolu brez zaslužka in se nemorejo preživeti." „Ako imate namen se posvetiti duhovskemu stanu, glejte na veliko Število mladih duhovnikov, kteri se komaj prežive in oglejte si borne plače kakoršuc plačujejo pri večini cerkvM" ,,Ako ste Bi zbrali zdravniški poklic, zre Vam v obraz gola istinitoet, da propade obilo zdravuikov predno se jim posreči dobiti pacijentov." „Ako ste pa mislili na učiteljski stau, potem si le oglejte chicaške razmere." Seveda to v poslednjih letih nikomur ni bilo nič novega, kdor je imel odprte svoje oči. Toda kapitalistično časnikarstvo ne omenja rado te zadeve, in ako je to storiti vendar-le primorano, potem jih objavi le površuo. Meuda ne v6 kako bi iste razmotrivalo. Včasih tudi brezposelne mlade ljudi omenjenih poklicev opozori na obrtnijo in kupčijo. pri tem pa pozabi, da si je večina mladih učenih ljudi izbrala za svoj poklic ravno zato, ker jih je učila izkušnja, da obrtuija in kupčija dajeti onemu le Loreu kruhek, kteri nema na razpolago posebno velikega kapitala. Za mladega moža brez kapitala je komercijelni kakor profesijonelni poklic, jedeu kakor drugi le delokrog, pri kterem ga čaka bomo ži-votareoje, ako ga ne pospešujejo prav posebue izjeme. Vsekako se kapitalistični razred naše dežele ne sme čuditi, ako iz vrst omikanega proletarijata nasta uejo delavski ideji sanjarsko ideolo-gtčni pristaši. Proletariškemu delavskemu gibanju taki pristaši niso nič kaj dobro došli, ako se brezpogojno n« pridružijo boju delavskega razreda. Toda vse to spada tudi k znamenjem razpada bourgeoisije. Urtrtl/Hn gl^d« kjeje hitro, so- VodlVUU 1'dao 1D ceno po- ■ strežen, pri pošilja- nju de na rje v v staro domovino nihče drugi to ne stori tako ceno in brco kakor: Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York, za $20.36 da 100 kron, ali za $40.70 KDO gold. Ogromni dobički ozemanja. Kako delavce ožemajo, se da veliko težje določiti po velikosti, oziroma malenkosti njegove plače, ktera daje le relativno merilo, kakor po ogromnih dobičkih, ktere spravlja v žep ožemalni razred. Ako bi kapitalist tudi sam delal, ne more nikdar toliko zaslužiti, kolikor znašajo njegovi dobički, tors j mora biti veliko „večja" izžemana svota. Izmed mnogih navedemo tukaj malo pojasnilo: V dopisu philadelphiškega „Led-gera" je sestavil nek newyorški bankar letne dobičke od 60 mero-dajnih tvrdk iz 14 raznih držav. Prostor, na kterem je teh 60 tvrdk raztresenih, se razteza od New Yor-ka do Colorade, in od Minnesote do Georgije. Imenik tvrdk obsega trgovine z Buknenim blagom, groceri jami, mesom, tobakom, smodkami, svilo, železu i no, hišno opravo, obleko in obuvalom. Da bo pri teui vpoštete le velike trgovine, razvidno je iz izkaza, po kterem znaša kapital 60 tvrdk skupno $122,432.000, kar bi znašalo povprečno §2,156.000 na posamezno^trgovino. Čisti dobiček omenjenih 60 tvrdk za leto 1899 znaša po poročilu ogromno svoto $35,225.000 ali povprečno $617.000 za vsako trgovino. Naloženi kapital je toraj prinesel posestnikom dobrih 28 in pol odstotkov dobička. Dopisovalec ,,Ledgera" gotovo nima nikakega povoda pretirati. Razuu tega je to, kar on povč, tudi v soglasju z drugimi jednakimi po ročili. Vsaj sta kakor znano Carnegie in Frick priznala, da njihovo podjetje priuaš.i na leto 40 do 42 milijonov dolarjev dobička, kar znaša najbrže sto odstotkov od vloženega kaj itala. Isto se je nedavno poročalo tudi o Standard Oil Co. Sladkorni trust je dosedaj tudi pla čeval 20 odstotkov od najmanj do polovice fiktivnega kapitala; ali v kratkem reteno, dobički veliko kapitalističnih podjetij v Ameriki so ogromni. Kako dolgo bode še kaj ameri kanskih delavcev, kteri take ogromne dobičke smatrajo legitimnim zaslužkom? Kteri vodBtvo podjetja tako visoko cenijo, da kapitalist sme vtakniti v žep milijone dolarjev na leto, med tem, ko se mora delavec zadovoliti z nekterimi sto-taki? Da kapitalist Bme svoje dobičke zviševati brez meje, med tem ko je plača njegovega delavca odvisna od raznoterih okolnoBti in dostikrat celo od milosti kapitalističnih podjetnikov. Statistika kapitalističnega dobička bi morala na vsak način dati delavcem povod k resnemu premišljevanju. Iz nai novi kolonij. Kubanci ne marajo zamorcev. Santiago, Cuba, 27. marca. Včeraj se je tu vršilo zborovanje povodom imenovanja kandidatov za občinske urade. Med zamorci in belopoltnimi, slednji so v manjšini in prišlo je do pretepa, kteremu je še le policija naredila konec. Belo-poltni vidijo, da bodo zmagali zamorski kandidatje in delujejo na VBe kriplje, na pr.druženje h Zjedi-ujenim državam,ker ne marajo imeti zamorske uradnike. Havana, 27. marca. Senatorja Aldrich Piatt in Teller, ktera sta preiskovala tukajšnje razmere, sta se danes zopet odpeljala s parnikom „Dolphin". * Populista Butler in Pettigrew ostaneta še v hotelu Lo-uore in sprejemata izjave Kubancev. Španci se požurijo registrirati svoja imena, da ohranijo svojo narodnost. Vsak dan se da vpisati kakih 300 osob. To belopoltuim Kubaucem ne dopade, ker se s tem zmanjša število njihovih glasov in se je bati, da radi tega dobe zamorci večino glaBov. Uzrok zakaj Spanci nočejo postati Kubanci je pripisovati okoluosti, da se bojč pred zamorskim gospodarstvom in mislijo, da so varnejši pod španskim konzulom, nego pod bičem kubanskih uradnikov. Naselbina La Gloria. Havana, 28. marca. Poročnik Evans je poslal iz Nuevitas poročilo o položa u naselbine La Gloria. Od naselnikov zasedeno posestvo obse-za 4^ milje gostega gozda. Vse ceste so sedaj vsled deževnega vremena zelo slabe. Iztrebljena zemlja bode zelo rodovitna. Sedaj je tam 175 osob, vpoštevši zdravnika, kakor tudi 20 žensk in otrok. Ljudje bi vajo v šotorih. Družba dosedaj za deželo hi še nič plačala, toraj nima še posestnega pisma. Istotako ni družba izpolnila svoje obljube, zgraditi pilo in hotel. Vojna med Boerci in Anglijo. Joubert umrl.'] Pretoria, 28. marca- Piet Joubert, podpredsednik transvaal-ske ljudovlade in višji poveljnik njene armade, je umrl včeraj malo pred polunočjo v starosti 68 let in 60 dni po kratki bolezni. Minolo nedeljo je bil še v cerkvi. Njegova smrt v tako kritičnem času, v kterem ljudovlada svoje poveljnike nujno potrebuje, je provzročila veliko žalost po vsej deželi. Umrlega bodo pokopali na družinskem mi-rodvoru farme v Walkerstroom okraju. Bruselj, 28. marca. „Petit Blen" objavljajbrzojav iz^Pretorije, da bode predsednik Kriiger kot naslednik umrlega generala Jouberta prevzel višje poveljništvo boerske armade. O generalu Petru Jakobu Joubertu se je že minolega novembra poročalo, da je umrl in pozneje, da je hudo bolan, toda okreval je zopet, in sedaj je prišlo poročilo o njego-vej smrti nepričakovano. Od zmage pri Majuba Hillu 1. 1881 postalo je njegovo ime znano vsemu svetu. Kot sedemleten deček je prišel z svojimi stariši v Oranje državo, kjer so ga učili kako je ravnati s puško in mu vcepili sovraštvo do Angležev. V šolo je hodil le malo in pred 19. letom ni nikdar videl kakega časopisa, omislil si je pa malo število knjig, ktere je zamogel dobiti. Čital je svetovno zgodovino in si pridobil površno znanost augleške-ga jezika. V vojaki z domačini seje seznanil s Pavel Kriigerjem. Moža sta postala prijatelja in od 1. 1881 uradna tovariša v najvišji službi trauBvaalske ljudovlade. Za izvrsten stan, v kterem je boerska armada pričela vojsko iu za močne pozicije, je skrbel edino le Joubert. Njemu je pripisovati Bullerjeve poraze in on je najbrže vodil tudi izborno umikanjeBoercev proti Beveru, brez zgube jednega samega moža, ali jednega samega topa, ko ni bilo več mogoče vzdržati pozicije pred I ady-smithom. General Joubert je bil vstanu zbrati vso armado v 48. urah: hitrejše oboroženje noben drugi narod izvršiti ne more. Razdelil je Transvaal v 17 divizij, vsaka pod jeduim poveljnikom, čudcvito gibč-noBt njegove armade so mnogokrat občudovali britiški poveljniki.Hujši udarec kakor Joubertova smrt in Cronjevo vjetje, ni mogel zadeti obe boerski republiki. Roberts se pomika naprej. Bloemfontein, 28. marca. Čas počitka je minol in armada se pomika z mogoče hitrostjo k prednjim vrstam. Na kolodvoru so na kopičeue velikanske množine razuih potrebščin. Vse priprave za nadalj-no pomikanje so izvršene. Brigada gard se je pomaknila proti Glen ob železnici proti Kroonstaadu s prvim Goldstream in tretjim grenadir-skim polkom na čelu. Tudi več druzih oddelkov se je pričelo pomi kati dalje. Pomikanje Robertsove armade se ne more še splošno imenovati. General Gatacreva divizija je da-uee dospela sem iz Springfonteina. Poročilo, da je general Clements zasedel Fanresmith, •jugozapadno od Boemfonteina, m potrjuje. Najbrže bode v par dnevih dospel v Bloemfontein. Boji zopet pričeli. LondoD, 30. marca. Vojni maršal Roberta poroča vojnemu uradu iz Bloemfonteina sledeče: ,,Ker se je prikazal sovražnik prav v bližini naših prednjih straž, bili je potreba pregnati Berce raz hribov blizu Kuree Siding postaj" 7. divizija 1. in 3. brigado k-'lnjice pod general Frenchom je to nalogo uspešno izvršila. Sovražnik se je umaknil nazaj v Praadfo»"t in naši oddelki so zasedli višine. Naše zgpbe so: jeden čast:iik mrtev in sedem ranjenih, in 100 m<-i mrtvih in ranjenih. Iz navedenih zgub je razvidno, da je Roberts že takoj v bližini zadel na trdovraten upor. Deček zgorel. Reading, Pa., 30.:marca. Sta novalna hiša vdove Jakob Adam? blizu Kutztowna, Pa., je danes zjutraj pogorela. Osem let stari de ček in sin posestnice je zgorel. Druge otroke je mati rešila. Vojaška surovost in samomor Chicago, 111., 30 marca. Kakor je ,,Chronicle" izvedel iz Wash-ingtona, bi je Franc's E. Greune, poročnik križarke ,,Montgomery" 4. januvarija v Buenos Ayres segel po življenju. K obupnemu koraku ga je gnala surovost poveljnika Merrella. Osodepolna zmota. Chicago, 29. marca. Vsled osodepolne zmote tukajšnega zdravnika, je mlada in zala, dvajs *t let stara dekiicu Ana Dudley iz Marion, Ind., svojpga vida popoluoma oropana. Zdravnik bi bil imel odstraniti jeduo oko, ktero je vsled nezgode izteklo, uči nil pa strašno, neod-pustljivo pomoto, odstranši deklici zdravo namesto bolno oko. Se le p< operaciji, ko se je deklica prebudila iz narkoze, zapazili so strašno zmbto. Miuole božične praznike je go-spodičine Dudl-y mlajši brat dobit v dar puško in pri streljanju s pu-šico zadel oko sestre. Oko je bilo uničeno, in ker je pričelo pretiti vidu zdravega očesa, sklenili so poškodovano oko odstraniti. V ta namen bo pripeljali deklico iz Indiane v Chicago. Razsodišče in štrajk strojevodij. Cleveland, O., 30. marca Štrajk strojevodij upajo sedaj končati razsodnim potom. Obe Htran-ki sti sedaj baje pri volji sprejeti količkaj ugodno razsodbo. Med obravnavami naj bi štrajkarji od ponedeljka naprej zopet delali. Razsodišče, ktero so danes posta vili, obstoji iz predsednika mednarodne zadruge strojevodij in predsednika ,National Metal Worker*1 Unije in dveh druzih mož, ktera hodeta izvolila prvoimenovana. Odlok razsodišča bode veljaven za obe stranki. Število štrajkujočih strojevodij znaša sedaj: 5000 v Chicagu, 2000 v Clevelandu, O., 500 v Pattersonu, N. J., in 500 v Philadelphiji. Štrajkarji zahtevajo deveturni delavni dan in zvi šanje plače za 10 odstotkov. Tesarji v Clevelandu. Cleveland, O., 28. marca. Prihodnji pouedeljek hoče 3000 te »arjev ostaviti delo, ako jim njih plačo ne zvišajo od 27i centa na 35 centov na uro pri osemurnem delu Kontraktorji hočejo plačati samo 30ceutov. Štrajk bode nujbrže v s pe-šen, ker so tudi neunijski tesarji pripravljeni cstaviti delo. Pri štrajku strojevodij se ni še nič predrutjačilo. Dejanje blaznega. Cincinnati, O., 30. marca. Velika razburjenost je vladala danes v Victor Safe & Lock Works iu policaje so pozvali v tovarno. Wm. Gard 23 let stari svak poslovodja tova:u« je. nenadoma zblaznel, in pričel z revolverjem stre ljati na ljudi. Jednega delavca je smrtuo, dva druga pa hudo rani^ Blazni je bežal v hišo svoje matere in se tam ustrelil. Valovi pogoltnili ladijo. San Domingo, 29. marca Na Kubo namenjeni francoski par-nik „Georges CreiBe" z 80 potniki in tovorom živine na krovu, se je potopil zunaj pristana pri San Domingo. Ravnokar sem dospeli par-nik , New York" je hitel ponesrečeni ladiji na pomoč. Do sedaj še ni znano koliko ljudi so rešili. Z sekiro umoril svojo družino. Calais, Me , 28. marca. V začasni blazuosti je drvar Fred Reynolds v Red ^eachu, malemu, kakih 10 milj od tod oddaljenem mestecu, danes zjutraj z sekiro umoril ženo in jednega Bina, druzega si t a je pa smrtno ranil. Potem je tekel s kr.av sekiro po mestecu, toda kouečno je dal brez upora prijeti. Sedaj ima na vesti umore. Calais, Me., 30. marca. Sedaj je umrl tudi najmlajši tri leta stari sin Fred Reyuoldsa, kteri je svojo ženo in sedemletuega Bina z sekiro umoril, najmlajšega pa smrtno ranil. Reynolds je blazen. Vprašanja glede smodnika. Terre Haute, Ind., 28. marca. Zborovauje med premogarji in posestniki premogokopov so odlcžili do 10. aprila, ker hočejo med tem časom rešiti vprašanje glede smodnika iu potfm doseči boljšo plačo. Ne omenijo pa kako mislijo to vpra-šauje odstraniti. V Indiani so namreč posestniki premogokopov zgradili lastno tovarno za izdelovanje smodnika. Trust smodnika pa si tako seganje v njegov delokr. g m pustil dopusti in ponudil premo-garjem po zelo nizki ceni. Kakor pravijo, se bode v desetih dnevih umaknil trust iz prem'garskega okraja in odpoklical svoje agente. Beda ob Yukonu. Tacoma, Wash., 28. marca. Iz Dawson City je došia vest, da so prebivalci raznih postaj ob Yuiconu v veliki zadregi, ker zaloga živil ne bode zadostovala. Bedo pomnožuje še prihajanje siromašnih prospek torjev iz notranjih krajev. Kapitan Henson od vojaške postaje v St. Mi helu je poslovodji pri Alaska Commercial Co. v Dawson City naznanil, da ru«ke misijonske postaje v Andrtfaku in dveh druzih krajih ob Yukonu dele potrebnim živež, da jih obvarujej.. pred smrtjo vsled la-fcote. Misijonarji podpirajo delavce in Indijat.c- ob dolenjem Yukonu. Ker je daljava od ot. Mihela za prevažanje žtvil po kopnem prevelika, počakati bodo morali t' raj, da s-odpre ladijeplovdtvo na Yukonu, predno bodo zamegli oskrbeti prebivalstvo s živežem. Svetovna razstava za I. 1900. Pariz, 27. marca. V današnji seji kabineta, kteri je predsednik Lodbet predsedoval, so sklenili svetovno razstavo za 1. 1900 v soboto 14. aprila oficijelno odpreti. Smrt je brez bolečin. Dunaj, 27. marca. Profesor Nothnagel je včeraj predaval o 0 smrti. Glavna točka govora je bila ne več nova ideja, da je smrt skoraj v vseh slučajih brez bolesti, kar je dokazoval z mnogoštevilnimi novimi podrobnostimi. Rekel je, da človek umrje, kadar preneha biti srce, kakoršeu naj si bode prvi ali drugi uzrok smrti.' S precejšujo sigurnostjo Be da trditi, da je smrt brez bolečin, ker v vsakem le mogočem slučaju zgiue zavest, predno preneha biti srce. V dokaz je navedel Nothuagel ustreljenega, češ, dokazano je, da je učinek kroglje v slučaju smrtne raue hitrejši, nego to možgani občutijo. Zato je smrt brez bolečine. Roparski umor v Budimpešti. D u u a j, 29. marca. Julijo Beukuer, rojeuo Braun čudno, premožno g>spo so našli včeraj v njenem stanovanju z vrvjo okolo vratu zadavljene. Dekle, ktero je bilo preje v službi pri umorjeni, so zaprli in je tudi ž« priznala, da je ona umorila gospo, da bi se polastila denarja in dragocenosti svoje nekdajne gospodinje. Julija Beukner je bila rojena leta 1853 v Lipto Ujvaru in živela ločena od svojega soproga. Rusija in Japonska. London, 29. marca. Britiška vlada dvomi o resničnosti poročila 1 z Masaupho na Koreji in posebno lord Salisbury ne veruje na mo-gočost takojšnega razpora med Japonsko in Rusijo. Kar zadeva nemira v Tientsin pokrajini se dosedaj niso storili še nikaki koraki, iz kterih bi se dalo sklepati na skupno delovanje oblastij. Sploh pa v oficijelnih krogih položaj na Kitajskem ne smatrajo tako resnim kakor ga predstavljaj« • časniki. Kolikor je britiškemu zunajnemu uradu znano, ne namerava Japonska pričati sovražnosti proti Kuaiji, pa tudi ni zadostno oborožena. Benedeti umrl. Pariz, 2b. u>u;ca. Grof Vin-cont Benedetti je umrl. Rojen je bil leta 1817 v Bastia v Korsiki, in lokončal v službi Francoske pvoj diplomatičen delokrog, pri kterem si je pred začetkom nemško francoske v >jske pridobil nemin'j'v i e, kakoršno je prešlo tudi v svetovno zgodovino. Z Bismarckon. si je delil dvomljivo tiast, da je provzročil omenjeno vojsko. Njegova, od Napoleona III. mu dana naloga je Wla, vojno željo na Francoskem proti Prtieiji vporabiti kot podporo za omahljivi prestol. V to so 1. 1870 porabili zadevo španskega prestolo-nasledništva. Benedetti seje podal 9. julija k pruskemu kralju v Ems in zahteval naj kralj prepove hohen-zollernskemu dednemu princu sprejem špan-ke krone. Akoravuo je pruski kr%lj 11. julija zahtevo odklonil, ponovil je Benedetti iBto 13. julija še enkrat in izved. l odločno zavrnitev. Sel je 14. julija nazaj v Pariz. Nato so 19. julija napovedali vojsko. Po prekucu cesarske vlade seje podal Benedetti v svoj rojstni kraj Bastia na Korsiki in dobil 16. avg. 1871 svoj odpust iz državne službe. Pisal je: „Ma mission en Prusse" ( Pariz 1871) ter zaman poskušal opravičevati sebe in cesarsko vlado. Evropejske in druge vesti. Pariz, 30. marca. „Figaro" in ,,Libre Parole" objavljata brzo-jav iz A'giera, da so Francozi zasedli Sughar ob severozapednem delu Sahare. Preje pa so se morali ljuto boriti z damačini od Tivat rodu, ki so zgubili 600 mrtvih, 1000 ranjenih in 600 vjetih. Francozje so zgubili deset mrtvih iu več ranjenih, med temi dva častnika. To je nadaljni uspešen korak Francoske k višji oblasti nad severozapadno Afriko. Dunaj, 30. marca. Hudo sue-ženje je zelo oviralo železniški pomet. Več jutranjih vlakov je dospelo še le opoludne. Ekspresni vlak iz zapada je imel sedem ur zamude. Bero, Švica, 29. marca. Po oc:-loku razsodnega tribuuala, o zadevi Delagoa zaliva ima Portugalska za znpleujenje železnice plačati 16.-314.000 frankov ali $3.062.800. Pariz, 29. marca. Vnajni urad naznanja, da Francoska ne bode ovirala obravnave radi nakupa danske zapadne Indije kterega namerava;o Zjed. države, ampak nasprotno pripravljena je žrtovati svoje pravice čez Santa Cruz, češ da prijateljske razmere k Denmarku kakor tudi k Zjed držttvami veliko višje ceni, nego kterekoli pravice na dar ske Antille. Calcutta, 29. marca. Tu se je vsled kuge pripetilo do torka 217 smrtnih slučajev in 157 se je novih poročal'«. Skupno je sedaj 301 osob bolnih za kugo. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Albano'\ 29. marca \i Hamburga z 620 potniki. ,,i?aale", 29. marca iz Bremena z 433 potniki. ,,Germanic", 30. marca iz l.iverjxjola z 813 potniki. ,,1'hoenicia", 31. marca iz Hamburga. Dospeti imajo: ,,I.ucania" iz Liverpoola. ,,St. Paul" iz Southamptona. ,,Auguste Victoria" iz Genye. ,,Rotterdam" iz Kotterdama. ,,I.a Bretagne" u Havre.. O d p 1 j u I i so: ,tLa Touraine", 29. marca v Havre. ,, Darmstadt", 29. marca v Bremen. ,,Aller", 31. marca v Genovo. ,,Graf Waldersee" 31. marca v Hamburg. ,,Spaarndani", 31. marca v Rotterdam. Odpljuli bodo: ,,Saale", 3. aprila v Bremen. ,,St. Paul", 4. aprila v Southampton. ,,Friesland", 4. aprila v Antwerpen. ,,Germanic", 4. aprila v Liverpool. ,,La Bretagne", 5. aprila v Havre. ,,Friedrich der Grosse", 5. aprila.v Bremen. ,,Anguste Victoria", 5. aprila v Hamburg. „Ems", 7. aprila » Genovo. „ Phoenicia", 7. aprila v Hamburg. ,,Rotterdam", 7. aprila v Rotterdam. „Kaiser Wilhelm der Grosse", IO. marca v Bremen. Parn lk listki so dobiti po izvi rnih cenah pri FR. SAKSER & CO.. 1&9 Greenwich Su, New York, A Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: P edsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredseduik: Josip Pezoirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neh.; I. tajnik: Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota;| II. ,, John Gi.obokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota ; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I v a n Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA'" Dun aj, 28. marca. Vsled novega občinskega volilnega reda, kteri je skovan po želji kršanskih socija-iistov, je izstopilo 35 napredujih članov iz občinskega soveta. Pričakujejo, da bode kmalu izstopil ves ohčiuski Bov^t, in da bodo razpisali nova volitve. Med tem časom bode mestui župan Lu ger s vladi-nim komisarjem izvrševat uradne opravke. Rim, 30. marca. Ko je danes predsednik zbornice 6ignor Colombo zaBedel svoj Bedež, da bi odprl sejo zbornice, je provzročilu skrajna levica velik izgred. Razgra-joča množica je kričala „vun!" in predsedniku bombardirala se 2meč-kanini papirjem. Ker je bilo po-gredovanje komorni kov zbornice brez uspeha, hil je predsednik pri-moran sejo odložiti. Carigrad, 29. marca. Porta je obvesiila amerikauBkega poslanca, da bode v bodoče prepovedan uvoz amerikansk^ga prešičevnga mesa v Turčijo. Kot uzruk prepovedi uvoza navajajo, da je me*o amerikanskih prašičev zdravju škodljivo. Amerikanski poslanec Lloyd C. Griccom je energično ugovarjal proti prepovedi in zahteval, da se razveljavi. London, 29. marca. ,,Evening News" objavljajo brzojavko iz Kobe na Japonskem, da je Rusija zahtevala od koreanske vlade dovoljenje za izkrcanje vojakov pri Masaupho, češ da je tam inozemsko posredovanje neizogibno postalo. Požar v gozdu ..Svibenj" pri Litiji je bil nastal in se hitro razširil. Le s trudom so ga udušili. Požar je nastal menda po iskrah, ki so letele iz lokomotive tovornega vlaka. * * Nov železni most čez Savo se zgradi v Brežicah in je državni poslanec Berks že storil vse za to potrebne korake. » » * Kakšni kulturonosci Slovencem so Nemci, je zopet pokazal deželni šolski svet na Štajerskem, ki je odbil prošnjo kraj nega šolskega sveta celjskega za razširjeuje okoliške šole v Celju v deliuitivno petrazred-nico. Ti ljudje se pač najbolj bojt-— slovenske kulture, ker vedo, da je ona največji in nepremagljivi sovražnik njih tiranskega gospod-stva. Naše kulture se boju. a baš to je najzanesljivejn jamstvo, du njihova oholost ne pride do svojih ciljev. Živela slovenska kultura! * * * Porotno sodišče v .Maribora je \ p )nedeljek ohs< dilo Lizo Zimic v/ Roperc, ker je mater svojega mož* pobila do smrti, na 2 leti težke ječe, poostrene vsaki mesec z jeduim postom. Drobnosti. Državna nižja gimnazija v Ljubljani. Kakor poročajo namerja ministerstvo za pouk in bogočastje ljubljansko drž. nižjo gimnazijo v šolskem letu 1900—01 sucesivno popolniti v višjo gimnazijo. * ' * Nogo si je zlomil delavec Mihael Jakiu ua zgradbi nove justične palače v Ljubljani. Nesel je po odru z nekim drugim delavcem posodo za omet; o tem se mu je spodrsuiloin padel je tako nesrečno, da si je zlo-cnil nog >. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. ♦ * * Aretirana— nuna. Ž« dalj časa je tega, kar so v Trstu zaprli neko žensko, ki jev nunski obleki prosjačila po mestu. Takrat se je klicala Hele naColien iz Pariza Hotela je baje 3ti streč ranjenim B »ercem v južni Afriki, a po mnogovrstnih uezgo vrnila v Trst,z opet oblečena kakor nuna. Na policiji j izjavila, da se piše Amalija Wimmer ter da se je leta 1877 na Dunaju poročila s trgovcem Avguston VVimmerjem Obdr^li so jo v zaporu * * * Revščina. G. Treves je našel \ Trstu v stanovanju v II. nadstrop-v ulici della Mura št. 12 neko 78-letuo ženo v uajveči bedi in bolno Letala je popolnoma zapuščena nt umazani slamnici, polni mrčf-Ba Na smrt obsojen je bil pred ma-rborskim porotnimt sodiščem France Luknar, 24-leten sin vini-čarja iz Radomerščaka. Umoril je 56-letno vdovo Marijo Gabre v nje samotni koči. Zrjna je namreč prodala prašiča in tele; a Luknar mi-sle da si prilasti za to izkupljem denar, je zlezel skozi slamnato streho v kočo ter udovo večkrat ustrelil v glavo in v prša. Potem je iskal deuar, a ga ni našel.Po dolgem tajenju je Luknar, prizur. 1 zločin, Purotni-«i so vprašanje o roparskem umoru soglasno potrdili in Luknarju seje prisodila smrt na vežalih. * * * Raznotero. Gospodarju Jau. De-klevi v Mali Pristavi pri Postojini je pogorelo gospodarsko poslopje in Irugi predmeti. Škode je okoli 0000 K. — Nemški dijaki v Gradcu ue pustil Frisctaufu, o katerega aferi smo svoj čas poročali, predavati na vseučilišču. Ko je hotel predavat', so nemški dijaki naredili tak hrup, daje moral oditi. Odslej imajo vstop k njegovim predavanjem le oni, ki so pri njem vpisani *ot slušatelji. — V selu Železuik v Srbiji je rodila neka Mileva Mul-ličeva moško dete z 2 glavama. Otrok še živi, ali ni upanja, da dolgo. — Na hrvatskem giinna-ziju v Paziuujebilo koncem prvega semestra klasifikovauih 94 učencev, med njimi odličnjakov 14, samo 16 jih ni dobilo debrih redov, ter jim ljudska šola ni dala prave p »dlage. — Pesnik Aškerc je zložil 2 uovi drami: ,,Tujka" iu „Red iv. Jurja"; prva je tragična, dru ga satirična. * * * Trinasjt ciganov j rijeli so 10 marca orožniki s pomočjo kmetov v Bučki. Cigaui so nastopili nasilno proti nekemu gostilničarju, ki jim ni hotel dati več pijačo brez p ačila. • __ • Nesreča l na ziljski železnici. Pri Blačah na Koroškem je kurilec železniškega stroja nekaj korakov pred postajo pomolil glavo preko stroja. Prepričati se je hc-tel, da-li je mašinerija zadostno popravljena, ker je vlak moral radi nezadostnosti mašinerije prej obstati sredi proge. V tem treuotku jevlak privozil mimo nekih hlodov. V te hlode-je kurilne treščil z glavo ter se s krvjo oblit mrtev zgrudil s stroja. * * * ,Grazer Volksbatt' je bil pred graškim porotnim sodiščem obsojen na 600 K globe, ker je očital znanemu nemškoradikalnemu iu staro-katoliškemu uemiruežu V. Maliku iz Lipuice, da je odpadnik, in daje izdajalec vere iu domovine. * * * Svetoskronstvo na srednji šoli. Rimml, učenec III. razreda na višji realki v Inomostu, ki je jako slabo klasificiran, je šel dne 15. marca k skupuemu šolskemu obhajilu, ue da bi bil preje opravil bv. spoved. Sv. boetije pa ni zavzil, marveč ju je vzel iz ust ter jo utaknil v žep. Po svetem opravilu se je Rimml v bližini pokopališča sešel z nekim součencem imenom Schmidt, ter je v pričo iij* ga dejal hostijo na neko vejo, iu je na njo 6—8 krat ustrelil s samokresem. Ker pa uoben strel ui zadel hostije, stopil je Čisto blizo iu prestrelil hostijo, da je padla na tla. Rimml je na to stopil na hostijo, a njeguv prijatelj jo je pobral iu utakuil v žep, a kasneje jo je baje izgubil. Oba drzneža je dtž Šolski svet izključil iz vseh avstrijskih srednjih šul, čeprav se je Rimml izgovarjal, da hostija, s ka tero je tako postopal, ni bila posvečena, marveč ua je bila uavadna oblat. Seveda mu tega niso ver-jell. * * * Sam je okiadel. Urar Fischer \ Gjrici je svoj čas naznanil redar-sLvu, tla bo mu m le ukradene raiut dragocenosti. Policija je iskali; tatu in vkradeuo bingo, a ves truo je bil zaman. Te dni pa so otroci >■ nekem jarku v Gorici našli ukradene stvari. Policija jih je vrnila urar-ju zajeduo pa njega samega spravila pod kjuč, ker ga ima na sumu, da jr; sam spravil v jarku '"uaradene ' dragocenosti, ki niso bila njegova 'iast, nego so mu bile samo zaupane. FRANK ŠKOFLANC, doma iz Cer-klja pri Krškem na Dolenjskem; pred dvemi leti je bil v Butte City, Mont. Njegov Bosed in tovariš bi rad zvedel za njegov naslov, ako kdo rojakov kje ž njim biva, naj mu pove, da se za ujega zanimam, ker on Bam ne zna brati; njegov naslov bi rad zvedel: Mihael K o m o č a r, Clear Creek, Scofild, Utah. (4ap.) Ugodna prilika. Ker nameravam podpisana odpotovati v staro domovino zato prodam moj SALOON z vso zalogo in pohištvom vred. iSaloon je na ugodnem kraju in lepa prilika za tace-ga, kterera j je na tem ležeče, da bi dobil dober prostor. Koli ko se prevede ali proda, se lahko prepriča iz knjig. Več povč lastnica. Lojza Schneider, (4ap) 1195 St. Clair St., Cleveland, O. JANEZ ORESNIK, doma iz ško-cijauske župnije ua Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešuik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „Glas Naroda". (1. ap.) MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vauje vasi, okraj vrnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžau $67.86 ) ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Lous, Co., V Knlpi je utonil provizorični vodja dvorazredne tole v Fara-Vasi Lvau Zupauec. Menijo, da je ponesrečenec zbok neke živčue bolezni v treuotku duševne nezavednosti sani skočil v Kulpo in ut ml. Bolnico so sproveli v bolnišnico, a ključ stanovanja so izročili re-| Štajerski deželni posl inec La h ner darstvn. I je odložil mandat, ker^« bil mož t * m ^ tožen na sodišču in obsojen. Lifttuica uredništva. Rojakom odpošljemo Btdaj za S2U.35 100 aron avstr. veljave, pn-dejati je še 20 centov za poštnini ser mora biti denarna pošiljatev registrirana. Strajkujoče rojake v Jenny Liud, Ark.', opozorujemo, da naj imenu-|ejo pOoolaSčenca, kteremu odpošljemo nabrano _svuto $21, ker ue dohaja več darov. Kje je? ANTON CERCEK, pred dvemi leti |e prošel v Alasto in se potem ni nič več o njem čulo. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, uaj ga blagovoli naznaniti: Mihael C e r-e k, Annconda, Mont., B -x 44, ali pa „Glas Narodu". (11. ap.) KJE JE? FRANK UDOVč, doma iz Žužem-berske župnije iu se sedaj uahajh nekje v Zjed. državah. Njegov na -»lov bi r.ida zvedela: R?za Por le Oiamondviile, Wyo. (4. ap. Naznanilo. Društvo sv. Jožefa štev. 12 Jugo-■do\anskekatdl JeduotezaAli ghe-uy in Pittsburg in okolico opouii uja vse one, kteri so kak assessment na dolgu, da naj 6^ pravočasoo >glasijo pri bratu g. J. Povšetu /.as:opuiku društva in poravnajo svojo dolžnost. Društvo je sklenilo pri red i se^ due 11 mnrca. daako id J'-dnf>te ne pla^a prispevke >rv«j polovici meseca, v kt^rem ie te dolžau ostal, 111 bil opominjan po zastopniku, dn bode drugi me spc suspendiran O' Jednote; ker društvena blag-jntca preveč trpi zaradi zanikarnih brat »v, ki redno ne plačujejo »-ee-me >te, potjm ko veliko nabere pa raje odstopijo Z bratskim pozdravom za odbor društva sv. Jožefa: (4ap'i John Germ, 1129 Cherry Alley, Braddock, Pa. Kje je P RIS J J S TA. R JLINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpeh vozi naravnost iz pr« važn p k ike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATEELAND-', ua dva vijaka. (se gradi),......12000 ion. j.JSEELAND", na dva vijaka. 12000 ton. „KENSINGTON'', na dva vijaka, St>t>9 ton. ,SCUTHWABE", na dva vijaka, 8607 ton. „?ril£,&LANI)",......7116 ton. ..WESTEENLANL".....5736 ton. mN0-EDLAND",.....5712 ton. Kje je? Pri cenah za medkrovje -»o vpošt^te vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je j-dim najkrajših in najprijetnejših za potnike iz 'i V Avstrijo: ua Kranjsko, Staj. r^ko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA ndpljujej.. parniki vsako sredo opoludue od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, HEW YORK - 43 La Sally St., CHICAGO. - 30 Montgomery St., SAW FRANCISCO. Tin.d & i::e St . ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Kje je? Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem su-•asno preselil svojo trgovino s knji-ami iz Cievelauda, U., v Pittsburg, Pa., ter »e priporočam za uau.ujnt> jaruCila knjig, kterih liiiuiii vsaao vrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objeduem z uaročilom. Cenik pošljem na zahteva nje poštnine prosto. Ako me hoče kdoosobno obiskati laj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa. Mali zueski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. POGORELO," 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-uim izvrševanjem tega posla se priporoča Sloveukam v Clevelandu, O., in okolici iu naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford Št., go vorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. JNa razpolago imam več dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland, O. Kje so?;j ' PETER^iu PAVL ŠTERK, doma iz Starega trga pri Poljanah na Do lenjskem, lani sta sem prišla iz Leadville, Colo. Pri meni imata več pisem in še nekaj važnega in ne vem kam poslati, dokler* se ne oglaBita. Dalje kje je: JOŽEF^KRAL, tu-saj se je pisal Nemauič, doma iz Dolenc, župnija Adlešice; lani ji^ bil v East Heleui, Mont., k meni •id je priklatil iz S. Dakote iu mi ukral $12, potem jo pa popihal Rojake opozorujem pred tem „po ■^teujakom"; njegov uaslev bi rn «vedel: ^ tefan Jakše, 1002 S 13. St., Omaha, Neb. (31. mej Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi Bloven s ki Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošio Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. m vi i r . V:-!.- POTSDAM, parnik / dvojnim vijakom, ECTTZEDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 inn. 8300 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, Parniki: MAASDAM. SPAAENDA* in 105001011.! WEEKEND AM. fl^aT" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. "iSt Radi cene glej na pose> ej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA VBako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. John IVIaurin slovenski Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. KJE JE? JANEZ PETER LIN, po domač« Mihe doma iz vasi Mali Videm pri Dobrem Polju. Meni je ostal na Evelethu nekaj v ,,sorodu44 ua hrani ni ga opozarjam, da to poravna. Za njegov naslov bi rad zvedel: John D r o b n i č, Box 122, P. O. Monutaiu Irou, Minu. (10. ap.) Josip Liosar v East Helena, Mont priporoča svoje groc&rijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODHE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. t w priporoča Slovencem i 1 Hrvatom v Calumetu iu okolici 'u prirejeva-nje pogrebov, maziljenje m * iiojo 8 trot o »pailuj^o*? opravka. JOHN MAURIS, Laurium, Mich. ^ !i v....................— 1024 South 13. St„ Omaha, Neb Vedno sem pripravljen vsakomt dobro postreči 1 dobro pijačo finim w h i s keve m in izvrstnim smodkami. Tudi imam lepo nrejen> prenočišča; ako kdo eem pride U ne v6 kam, naj se le pri meni ogln si, in zadovoljen bode z vsem. M o saloon je le tri bloke od postaji (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South IS. St., Omaha, Neh. raznih parobroanili aruzb. ■ • - - -- - • - - - najceneje in najhitreje denarje v sta.ro domovino. itf&jp&gPsC? • ............... • - • FR. SAKSER pttrouioane in železniške listke le^ePsr! izvrstnih cenah. 100 GxtEENWICH SixiEET, NEW YORK. iue I * -* ..... e po I..........Edino slovensko pod- 1. I Jetje v New YorkuT ---- I-- it - r • ^_ Zgubljeni sin. {Pripovedka iz dunajskega življenja.) (Dalje.) Z divjim krikom, pri kterem bo bili vsi drugi preaeneteni, se je vrgel stari mož, ko se mu je s povrnjenim čistim duhom povrnila, tudi vBa krepkost telesa, čez krsto in se te oklenol z jeklenimi rokami, kakor jo ne bi hotel onim, kteri po njo pridejo, na noben način izročiti, pri tem pa je ihtel v obupnoati. „Mati, mati, čuj me vendar — saj pridem za teboj — ali čuješ? Pridem — kmalu pridem — pridem de danes---počakaj me-- nemorem ostati brez tebe — mati! — Žena — moja Katinka, — vsa moja sreča na svetu!" Predno ga je kdo opazil, zbežal je kakor blazen v kuhinjo k mizi, odprl predal in iz njega vzel velik, ostro nabrušen kuhinjski nož. V trenotku, ko si je nož nastavil na prša, prihiteli so sinovi za njim in ga prijeli za roko, med tem, ko je upil kakor blazen, naBtal je divji boj za nož. Ljudje na mostovžu so odprli vrata, ker so se prestrašili groznega vpitja starega, in gledali nepovoljni prizor, ko se je oče z močjo orjaka z sinovi boril za življenje. Mala belolasa Tonika, ktera je bila tudi med njimi, bežala je, ko •o se je polastile grozne misli, čez stopujicah na ulico, ter tam stala za vogalom in pričakovala — zgubljenega sina, kterega so vsak treno-tek pričakovali: prvi koraki, ko bode osvoboden, ga morajo voditi k pogrebu matere, ktera je zaradi njega toliko trpela, sedaj bode ravno prav prišel, ako je pravočasno pismo Line dobil, ki ga je včeraj odposlala. Gledč besnenja očeta, se je Tuniki dozdevalo pravilno, da Karolu od-Bvetuje iti domu. Kdo bi zamogel vedeti, kako nesrečni posledki bi utegnili nastati? Oblečena v črno nedeljsko obleko, na glavi pa je imela slamnik s črnim svilnatim trakom, Btala je še le nekaj minut tukaj, kar je zagledala Čez ulico se bližati moža, čigar plaho in brzo kretanje jo je opozarjalo. Klobuk je imel na čelo potisnjen, s pobešeno glavo je prav tik ob hišah brzo hodil, kakor bi želel, da bi ostal prikrit pred vsem svetom. Natančneje si ga je ogledala, Bedaj se jej je dozdevala obleka znana: tako pisane hlače, višnjevo suknjo in svitel ovratnik je Karo! Svoboda tudi ob nedeljah nosil; hoja in zadržanje moža jej je bilo tuje, toda obraz, ta bledi, upali, gladko obriti obraz — in ti kratki lasje, da je tudi glava izgledala, kakor obrita — on je bil! S težavo zadržani krik je došel raz njenih, vsled strahu bledih ustnic, nje srce se je bolestno skrčilo. Kako siromašno je izgledal — popačen, ponižan — le Benca njega kakor se ga je mati Svoboda bala v njenem trpljenju. Kako dobro, da ga ne more več videti — njenega Karola! Z brzimi koraki mu je hitela To nika nasproti. Hotel je iti brzo mimo nje, toda ona ga je čvrsto prijela. „Gospod Karol!" zaklicala mu je z njenim mehkim glaBom in se tresla vsled strahu in sočutja iz tega pa je vendar odmevalo veselje iu ljubezen. „Gospod Karol, ne hitite moram Vam nekaj povedati." Od Btrahu je obstal. Sedaj se je pojavil znak veselja na njegovem preizdihovanem, od ječe obledelem obrazu. ,,Vi ste prva, gospica Tonika ktera mi pridete nasproti?" vprašal je ginjen in njegovo oko je postalo rosno. „Toraj Vi niste name poza bili? Vam se ne studi človek, kteri prihaja naravnost iz —" „Tiho l" mu je posegla v govor in ga s krčevitim pritiskom prijela za roko. „Ne govorite nikdar več o temi Novo življenje je pred Vami, in Bog bode z Vami. — Toda", je brzo prejenjala, „uisem Vas zato tukaj čakala, storila sem le zato, da Vas svarim sedaj gori iti. — Gospod Karol'', prosila ga j« z gmljivim glasom, „ne storite tega, utegne nastati draga nesreča/' „Druga nesreča?" vprašal je prestrašen, Kaj se je pripetilo!" Sedaj ga je Tonika prestrašeno pogledala. ,,Ali Še nič ne veste? Ali niste dobili pismo od Vaše Bestre?" „Ničeaar nisem dobil, gospica Tonika. Toda povejte mi vendar, kaj se je pripetilo?" vprašal je v pomnoženem strahu. Neznosno težavno jej je bilo mu naznaniti to žalostno vest, iz njenih očij so se pričele utrinjati solze. In to mu je naznauilo najhujše. ,,Je-li kdo umrl?" je s težavo vprašal. Prikimala mu je; in še bolj pogosto so se jej utrinjale solze. „Kdo?" je brzo vprašal in poBtal še bolj bled. ,,Matilt, je ihtela Tonika. ,,V petek večer, malo pred deseto uro bo nagloma umrli." Nemo jo je zrl nekoliko časa z velikimi očmi, kakor bi to zlo ne zamogel razumeti. Potem je vzdignol uehotč roke kvišku in jih razprostrl nad glavo, kakor bi se hotel braniti pred pogubonosnim udarcem. Opo-tekel Be je na steno hiše, pred ktero je stal. Mati mrtva — mati! V petek večer malo pred deseto uro umrla!. . Toraj je le ona bila, ktera ga je takrat zl-udila, da bi od njega slovo vzela — za vedno. Nje poslednje misli so se morale ž njim baviti — ž ujim, se zgubljenim sinom! Hripavo je vzdihnil, in s težavo se zopet zavedel. ,,Kako pa je umrla?" vprašal je tiho, njegov obraz pa bil smrtno bled in nobena poteza ni kazala življenja. „Popolnoma mirno", rekla je Tonika tiho. „Ravno je govorila z Lino, potem kratek vzdih in vse je mi-nolo. Malo prej sem bila pri njej iu zato Vam zamorem reči, gospod Karol: prav iz srca jej je privoščiti ta hitra smrt. Do poslednjega tre notka je na Vas mislila z ljubeznijo z ljubeznijo, ktero ni mogcče besedami opisati. Ker bi Vi zopet domu priti imeli, se je stara ženica zelo mučila, da bi za Vas vso hišo lepo uredila, in to jej je gotovo zelo škodovalo. Toda ona je tako morala storiti — saj ste Vi bili njen ljubimec l" Ona je čutila pritisk njegovih rok iz velike hvaležnosti, potem pa je nadaljeval svojo pot. V bojazni je za njim tekla, se z njeno šibko roko čvrsto oklenila okolu njegove trdne roke. ,,Za božjo voljo, gospod Karol", prosila ga je ganljivo, ,,ne pojdite gori. Oče besni, in Vaši bratje se borG ž njim za kuhinjski nož, s kte-rim si hoče seči po življenju, ker noče brez matere ostati na svetu. Ako bi Vas v tem trenotku videl, Vas napade, ker so mati zaradi Vas umrli in--" (Konec prihodnjič.) srečni hiši ljubijo godbo. nego smo se nadejali' Glasovir za $500 ali orgije za $250 le malokdo nd nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godl>eno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamnre vsakdo pravilno igrati razne komac.e. Godba, je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, l>olne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem FRANC ČUDEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprej:mu §3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za | cenik itd. Standard Mfg. Oo., 45 Vesev St., Mew York, P- O. Box 2853. Dept. Gl. N. Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predmetov po najnižjih cenah. . Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštuiuo. * Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. Francoska parobrodna družba Comipie KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE in Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NN8BRUK (Avatna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne L' Aquitaine La Gascogne La Touraine La Bretagne La Champagne 5. aprila 1900. 12. „ 1900. 19. „ 1900. 26. „ 1900. 3. maja 1900. 10. „ 1900. No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaxnice, delžna pisma. Ixposluje is isterjuje sapn&čine in dolgeve. Tzvrstuo bodo postrežem potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NBW VORK\ Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem moBtu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanicam veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva bo dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji ^ . se zvedo pri Mar ko tu S o d j a, | jedrna slovanska tvrdka, ktera potnike iz Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria. lenjiee, ■EsHZ ^^^ 3™ ^^ ^^ bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom svojo grocerijo, v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih -;enah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumet, Mich. Slovencem in Hrvatom "naznanjam, da sem odprl Miners Exchange ——r-^ Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. Bremena v Ameriko Batno z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo 80 oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zm°" njati zamT^te, ter bodete na najboljši način v domovino od pravi jen1-Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj 337Fifth St.- C&lUdGt-Micb. L"m pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dol>r<> poučeni, " muerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj za vozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v VBeh jezikih takoj, točno in vestno. Palace Meal Market Jos. Asselin, Prop., Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od G centov naprej Polenovka (štokš) po 15cent. funt. Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso Naša posebnost so UST3 kranjske klobase. f Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Podpirani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich , in okolici svoj lepo na novo urejeni SAJLOON, kterega odprem dne 1. januarja 1899 Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY. MICH. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Jacob Stonigh 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom ( Bos>s Cane) in 80 najboljši pokrovi bč zlatom pre- Jj tegnjeni (Goldtield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo Prevara. Upanje me je povabilo na goBtijo, Mislil sem Bi, kaj bi se bal? Dolgo časa sem glodal le skorjo, In točno sem se po vabilu ravnal. In oh, zelo se je z menoj šalila, Kakor je to že večkrat storila, „Pre8enetenje" je mizo pogrinjala, Glad" pa je pri njej sedela. Jasno. Ptujec. ,,Darila sprejemati je prepovedano."— Lakaj: „Seveda, toda saj veste, da prepovedan sad najbolj dišil" Vabljivo. Potnik (hlapcu): „ Povejte mi, ali ni v poBtelji mrčes?" — Hlapec: ,,Seveda jih ni, saj sem še le včeraj za 20 kr. štupe v njo natresel 1" Mali trgovec. Oče Izak: Maks, sedaj sprevidim, da si bil po krivici tepen, okno je ubil tvoj mali brat Moric!" — Sinko: ,,Pa mi to k „dobrem" pripišite 1" Profe sor: „Da, moj dragi, z Vami gre vedno bolj navzdol, midva se še v jetnišnici vidiva 1" Hraniš tvoje težko zaslužene denarje, ako se pri pošiljanju denarja v staro domovino obrneš na Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, kteri da za 820.35 100 kron, ali za «40.70 200 kron = 100 gold., poštarine pa je 20 centov. PoBtreže najhitreje in najsolidneje. JsTa,Z3ZL3,T1 i 1 O- NATHAN RDTTENBEBG naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da v moji trgovini na vogalu Oak in 5. ceste v Calumetu (nasproti Vertix Bros.) dobite vse dobro blago po nizki ceni. — Dobiti so možke obleke in vse kar človek rabi, od najfineje prazniške obleke do najcenejih rudarskih oblek. Vljudna postrežba se Vam zagotavlja po mojem klerku LUDVIK BACHORJU. V najobilneji obisk se Vam priporoča Nathan Ruttenberg, Star Clothing House CALUMET, MICHIGAN. Damn, ktere žele uro kupiti se jir-« sedaj ponuja lupa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba iu jamstvo za blago, je moje g^-slo. Za obilo uaročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH 3ARM0NIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene bo primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstuih harmonik je £18 do 835 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih b pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: 1?»'- •}• a. John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohi0. -a. -iCtf ..... -.a...... 'j* ■ ..-JUl: ...■■> ................„ JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih org-elj Be priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in SC lamorejo uporabiti pri viakej godbi na lice, trobente ali ptičali. Vina na orodaj. Dobra rndeča in črna vina po 40 da 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona b posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. »^pwqpwujpr«!J*?. POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lepem kraju. To posestvoma to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vbo družino tukaj. Cena in pogoji Be zved6 pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) Mestna hraniMca v Novem Mesta obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem 8« pri tej hranilnici ponuja lepa prilika Ste-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Gla8 Naroda") posreduje tudi za Slovence. LH ii t mmsmm