Pogovori o novim colu
z oziram na kmetijstvo in obertnijstvo.
Zadnji dan pretekliga mesca je klenkalo starim colnim postavam našiga cesarstva, — 1. dan tega mesca se je začela nova postava. „Novice" so o ti važni premembi že lani večkrat govorile, in so to novmo pozdravile z veseljem, ker bo občinstvu v gotov dobiček, čeravno bo — tega ne more nihče tajiti — iz začetka marsikterimu fabrikantu in obertniku morebiti hudo djala.
Nova čolna postava zadeva blago vunanjih p tujih dežel Angleškiga, Francoskiga, Nem-skiga itd., iz kterih se sme od 1. svečana vsa-ktero p tuje blago v dežele našiga cesarstva proti temu vpeljati, da se od njega primerin col odrajta, kadar pride čez mejo v naše cesarstvo.
Dosihmal se to z nekterim blagam ni smelo ali celo ne zgoditi, ali je bila čolna tarifa za vpe-ljanje taciga blaga silno velika.
Ta postava se imenuje kupčij s ko z ab ranilo, — sedanja nova postava pa je zavetni ali varovavni col, in stoji ravno v sredi med unim, ki prepove vpeljanje ptujiga blaga, in med tistim^ po kterim je vpeljanje vsaciga ptujiga blaga celo brez col a pripušeno in se svobodna kupčij a imenuje. To so 3 kupčijske stopnje. —Naša vlada je zapustila 1. svečana staro šego, in se je pomaknila eno stopnjo naprej, ter sedaj pripusti vpeljanje vsaciga ptujiga blaga, tode z naklado taciga cola, da bojo zamogle naše domače fa-brike, obertnije in rokodelstva zraven ptujiga blaga obstati.
Ko smo v razjasnjenje noviga cola to omenili, kar so Novice v 3. listu lanjskiga tečaja obširniši povedale, se hočemo sedaj pomeniti: kako kaže ta nova postava prihodnje za kmetijstvo in obertnijstvo?
Ker nam pa ni moč te reči bolj jasno in bolj 50 domače razložiti, kakor jo je nemški časnik Štajarske kmetijske družbe razložil, prestavimo to, kar smo ondi brali, v naše „Novice".
Lahka prodaja izdelkov je podlaga dobriga stanja obertnikov in rokodelov; kjer se dobro speča to, kar se izdela, ondi gre obertnijstvo in rokodelstvo dobro spod rok in veselo cvete. Kakor pa se število fabrik, obertnikov in rokodelcov množi, prodaja kmet tudi vse svoje poljske pridelke ložji in boljši. Zato imajo tisti kmetovavci po-polnama prav, kteri pravijo, da brez obertnijstva in rokodelstva tudi za kmetijstvo dobro ni, in da obertnija je dobrotljiva mati, ki daje zemljišem veči vrednost in kmetijstvu krepko podporo.
List št. 10.
Preglejmo: ali to niso prazne besede in ozrimo se enmalo posvetu! V nar bližnji okolici perviga obertnijskiga mesta na svetu Londona na Angleškim je obertnija povikšala ceno zemljiš tako, da od eniga orala (joha) se plača na leto 250 fl. najemšine ali štanta, — po takim ima en oral grunta ondi 5000 fl. vrednosti; — v okolicah tudi imenitnih obertnijskih mest Dunaja, Prage in Berna se plača letna najemšina od orala po ICO do 160 fl., kar daje enimu oralu vrednost okoli 2000 do 3200 fl.; — v nar bližnji okolici Gradca se plača oral zemlje že po 800 do 1000 fl., — blizo Ljubljane po 400-500 fl. itd. *). Poglejmo pa nasprot v take dežele, kjer ni ali je celo malo fabrik in obertnij , kakor na Horvaškim, O g er s k i m, v G a 1 i c i i, B u k o v i n i itd. in zvedili bomo, da se en oral dobriga zemljiša tukaj lahko za 50 ali k večimu za 100 fl. dobi. —
Iz teh številk se očividno razvidi, koliko premore obertnijstvo za poboljšek kmetijstva; za to bo gotovo vsak kmetovavec z veseljem sprejel vsako napravo , po kteri se zamore obertnijstvo dežele povzdigniti.
(Konec sledi.)
*}    Se ve, da je ta cena nar višji cena.                  Vred.
Pogovori o novim colu
z oziram na kmetijstvo in obertnijstvo.
(Konec.)
Dokazali smo v poslednjim listu, da povzdiga ©bertnijstva je močna podpora kmetijstvu, da tedaj" nova čolna postava bo po p o vzdignjeni obertmi tudi kmetijstvu v prid.
Pa bo morebiti kteri kmetovavec vprašal: kako pa je to, da se je toliko fabrikantov in obertnikov na vso moč branilo zoper novo colno postavo, če je res, da se bo obertnijstvo po nji povzdignilo? Kako je to, da godernjanja še ni konec?— Odgovor na to vprašanje ni težak, ker vsakdo zapopade, da se mora vsak otrok tako dolgo pestovati, dokler sam ne more hoditi; — ko začne hoditi, se rodi za roko, da ne pade; — zna pa že sam dobro hoditi, se izpusti iz rok, vunderse čuje še nad njim kako se obnaša, dokler popolnama ne dorase in pameti ne dobi; — ima že tudi to in sijemladeneč že toliko skušinj pridobil, da zamore samostojin biti, takrat se polnoletni ga spozna, da ravna po svojim.
Ravno taka je z obertnijstvam in rokodelstvam. Je rokodelstvo še v otročjih letih, se mora pestovati in po naročji nositi; s čevljarjem, šivar-jem, mizarjem, tkavcam in z vsacim rokodelstvam se mora poterpljenje imeti, z njih nerodnostjo in napakami moramo kakor stariši z otroci lju-beznjivo ravnati, ker smo udje ene domovine, ene deržave, in ako nam je na tem ležeče, da se domača reč ne zatare in ptujic z našim denarjem ne pita. In zato je bila poprejšnja kupčijna postava, po kteri je bilo ptuje blago zabranjeno in ne pri-pušeno čez meje našiga cesarstva, gotovo potrebna in naravna pomoč, da se je domača obertnija mogla med tem na noge spraviti.
Zna pa otrok sam letati, ga tudi nar bolj skerbna mati noče več pestovati, in če ji otrok še tako na naročje sili, mu nič ne pomaga; sam mora hoditi, le da mila mati nad njim čuje in ga v ar je, da si kaj žaliga ne stori.
Austrianska obertnija je izula otročje čevlje, ona ne potrebuje več pestovanja, ampak le varstva, dokler popolnama polnoletna ne postane in dokler se ne zamore samostojno in svobodno vesti*.
O tr o k, m 1 a d e n e č in m o ž so 3 dobe v človeškim življenju, — za branilo, varstvo in svobodno kupčijstvo so tudi 3 dobe v razvitju ©bertnijstva pri ljudstvih.
Kdor ni enostransko austrianskiga blaga v Londonski razstavi ogledoval, zamore ponosno reči: Vi austrianski fabrikanti in obertniki ste svetu pokazali, da tudi kaj znate, da vaše obertnijstvo
List št. 11.
je v srednji Europi pervo, in da celo z Belgiani, Francozi in Angleži, kterih obertnija je sicer au-striansko prehitela, se zamorete v marš i kteri m blaguvmeriti!
Če tedaj vkljub ti častni skušnji, kterojelani celi svet v Londonu vidil, naši fabrikanti in obertniki vunder še hočejo, da bi se ž njimi kakor z otroci ravnalo, da bi se še pestovali, je to očitno znamnje, kako prijetno jim je bilo in kako dobro jim je djalo, sesati vedno na persih tistih, ki so blago od njih kupovali.
Dojenčka z zobmi pa še mati ne terpi na svojih persih; — kako se tedaj veči del obertnikov, ki so že otročje čevlje izuli in so že zobe dobili? zamore zoper novo postavo pristopiti? Hvala gre o tem vladi, da z našimi fabrikanti in obertniki ne ravna več po otročje, ampak kakor z mladenči, in da terja od njih, da po svojih nogah hodijo in samostojno ravnajo, in da je tako šla stara postava rakam žvižgat, ker je le lenobo ali saj nečimernost pasla, kontrabantu široko vrata odperte deržala in vzrok bila vsih napak in hudobij, ki so s kontra-bantarijo združene, verh vsiga tega pa je še tudi deržavni kaši škodovala.
Ali — če hočemo tudi fabrikantam inobertni-kam pravični biti, ne smemo tajiti, da imajo naši fabrikanti taciga hudiga sovražnika zoper sebe, ka-koršniga skoraj v nobeni drugi deržavi ne najdemo, in ta nevarni sovražnik je: — da naši fabrikanti, obertniki in rokodelci premalo sami na-se zaupajo in da nam manjka narodniga čutja, da premalo spoznamo čast udje biti velike in mogočne deržave.
Le kar je ptuje, to je lepo, to je dobro,— in marsikteri misli za posebno prebrisaniga inmodriga človeka veljati, če prav gerdo zabavlja zoper vse, kar je domačiga. In kaj je nasledek tega? Naši fabrikanti, tergovci in kramarji so prisiljeni na blago domačih fabrik ptuje napise, ptuje znamnja, ptuje imena fabrik de vati, le da neumne kupce, ki le po taci h znamnjih hrepene, sleparijo, — prisiljeni so se s kontrabantam previ-diti, ker prepovedano blago kupci za lepši in boljši imajo, čeravno ni.
Pojmo v Terst, Benedke, Brod itd. in zvedili bomo, kako sila veliko blaga iz domačih fabrik se proda ondi pod imenam da je ptu|e! Če je še taka slaba capa, da se ji le angleška pravi, če tudi ni, je dobra in lepa in se drago plača!
Gotovo je tedaj, da domača obertnija ima nad takimi krivimi mislimi in nad poželjenjem po ptu-jim prepovedanim blagu ravno v domači'i narve-čiga sovražnika.
—   42    —
Naši fabrikanti in obertniki so v občni Londonski razstavi zmago dobili čez vse druge fabrike srednje Europe — ali bojevati se bojo imeli še dolgo časa zoper krive misli domačih.
Ogri so bili pervi, ki so se krepko na noge postavili le za svoje domače blago, in čeravno je bila ta njih misel takrat zlo zasmehovana, in je gotovo prenapeta bila, ako so mislili vsacimu ne-ogerskimu blagu mahoma vrata zapreti, je vunder časti vredna o tem, da so pokazali, da je treba svoje domače po vrednosti ceniti.
Poprimimo se te slavne misli vsi narodi au-strianskiga cesarstva združeni, ki smo telo ene deržave, in postavimo se v bran krivim mislim: da le ptuje je dobro in lepo — in zaterli bomo nar večiga sovražnika naše domače obertnije, — ta bo potem veči zaupanje sama do sebe dobila, bo lahko svoje blago prodajala in zraven tega veselo in serčno posnemala, kar bo morebiti na ptujim boljšiga vi-dila; — pripušeno ptuje blago ji potem ne bo v nobeno škodo več, ker bo znala ravno taciga ali še boljšiga izdelovati, in tako bo cvetela od dne do dne bolj domača obertnija in po nji kmetijstvo, ki ste si kakor hči in mati.