99 Poročila Povzetek V prispevku na kratko predstavljam delovanje predmetne razvoj- ne skupine za glasbeno umetnost/glasbo, ki pod okriljem avtorice tega prispevka in kolegice dr. Inge Breznik deluje od šolskega leta 2008/2009, ko sva se pridružili Zavodu Republike Slovenije za šolstvo kot svetovalki za glasbeno vzgojo/glasbo. V prispevku izpostavljam nekaj ključnih dogodkov, ki so se zvrstili v minulih petih letih, pri če- mer bi želela še posebej izpostaviti nastajanje posodobljenega učnega načrta za glasbeno vzgojo, priročnika Glasba – posodobitve pouka v gimnazijski praksi, priročnika Od načrtovanja do preverjanja in ocenjevanja kompleksnih dosežkov pri glasbi v gimnazijah ter števil- na delovna srečanja in seminarje, na katerih smo se srečevali z učitelji in s svojimi znanji bogatili drug drugega. Ključne besede: glasbena umetnost, glasba, učni načrt, delovna sre- čanja Abstract In the paper I briefly describe the activities of the Subject Development Group for Music Education/Music, which is under the guidance of the authoress of this paper and her colleague Dr. Inge Breznik, and which has been active from the school year 2008/2009, when we joined the National Education Institute as music consultants. In the article I ad- dress some key events that have taken place in the past five years, out of which I would like to draw special attention to the formation of a modernized curriculum for music education, the manual entitled Music - the Modernisation of Instructions in Gymnasium Practice, the handbook entitled From Planning to Testing, the Assessment of Complex Achievements in Music in Gymnasia, and a number of wor- king meetings and seminars where we met with teachers and with our knowledge enriched each other. Key words: Music education, Music, Curriculum for Music educa- tion, working meetings Delovanje predmetne razvojne skupine za glasbeno umetnost/glasbo Ada Holcar Brunauer Zavod RS za šolstvo ada.holcar@zrss.si 1 Uvod Delovanje predmetne razvojne skupine za glasbeno umetnost/ glasbo je od vsega začetka temeljilo na tesnem sodelovanju svetovalk za glasbeno umetnost (avtorice tega prispevka in dr. Inge Breznik), ki sta s svojimi znanji, izkušnjami in dobrimi medosebnimi odnosi gradili in prispevali k odličnemu delo- vanju skupine. Številna delovna srečanja, telefonski pogovori, 98 100 3 Priroc ˇnik Glasba – posodobitve pouka v gimnazijski praksi in priroc ˇnik Od nac ˇrtovanja do preverjanja in ocenjevanja kompleksnih dosežkov pri glasbi v gimnazijah V šolskem letu 2009/10 smo začeli oblikovati priročnik Glas- ba – posodobitve pouka v gimnazijski praksi, ki je nastal v okviru posodobitve učnih načrtov v gimnazijah in združuje strokovna, znanstvenoraziskovalna in osebna spoznanja pro- fesorjev in gimnazijskih učiteljev. V ospredje postavlja boga- te zamisli za obravnavo glasbenih konceptov iz posameznih sklopov učnega načrta in dopušča možnosti avtonomije vsem učiteljem, ki uporabijo te zamisli in jih nadgradijo s svojo ustvarjalnostjo. Ob pisanju gradiva smo se v predmetni razvojni skupini za glasbo pogosto srečevali in spraševali, kaj učitelji najbolj po- trebujejo ter kako se ustrezno orientirati in pripraviti dijaka na življenje, katerega izzivov danes še ne poznamo. V erjeli smo, da je pomemben zgled, ki ga učitelj ne daje neposredno v obliki kreativnih vsebin, marveč posredno, z inovativno organizacijo pouka in z ustvarjalnim vzdušjem v razredu, v katerem imajo dijaki možnost raziskovanja brez bojazni pred napakami. V publikaciji smo odgovorili na nekatera vprašanja, kot je npr. kako dijake spodbuditi k miselni aktivnosti ter jih načrtno in sistematično navajati na aktivno učenje, podprto z glasbenim ustvarjanjem, izvajanjem in poslušanjem. Glasbene dejavnosti so temelj za pridobivanje znanj in razvijanje vrednot, lastne identitete ter kompetenc v smislu vseživljenjskega učenja. Ker spremembe na področju poučevanja zahtevajo tudi dolo- čene spremembe pri načrtovanju pouka, je potreben drugačen pristop že pri samem oblikovanju učnih priprav. Vsebinsko načrtovanje pouka sta nadomestili učnociljno in procesno, pri katerih so podlaga za načrtovanje pouka poleg vsebinskih tudi procesni cilji, ki jih želimo doseči znotraj določenega učnega sklopa. Izhodišče procesnega pristopa pomenijo bistvena vpra- šanja, s katerimi vpeljemo dijake v razmišljanje o obravnavani temi, globlje razumevanje ter gradnjo spoznanj. V šolskem prostoru sta dobila vse večjo veljavo tudi koncepta ključnih kompetenc in temeljnih veščin, ki jih pogosto enačijo z branjem, pisanjem in računanjem, koncept kompetenc pa to presega ter vključuje veščine in kvalifikacije kot svoj sestavni del (Holcar Brunauer idr., 2010). V predmetni razvojni skupini za glasbo smo leta 2013 pripra- vili publikacijo z naslovom Od načrtovanja do preverjanja in ocenjevanja kompleksnih dosežkov pri glasbi v gimnazijah, ki je prav tako nastala v okviru posodobitve učnih načrtov v gim- nazijah in pomeni nadgradnjo priročnika Posodobitve pouka v gimnazijski praksi – Glasba. V prvem delu avtorji opredelju- jemo teoretska izhodišča za načrtovanje učnega procesa, ki se izmenjava elektronske pošte in skupna udeležba na medna- rodnih posvetih in konferencah so kmalu pustili sledi v naši predmetni razvojni skupini, v kateri skupaj z učitelji praktiki in strokovnjaki s fakultet oblikujemo programe za izobraževanje in usposabljanje učiteljev, razvijamo didaktična gradiva in pre- izkušamo primere dobrih pedagoških praks. 2 Posodobljeni uc ˇni nac ˇrt za glasbeno vzgojo V šolskem letu 2010/11 je bila pred nami dokaj zahtevna nalo- ga – redakcijska dopolnitev posodobljenega učnega načrta za glasbeno vzgojo, ki smo se je člani predmetne razvojne skupine za glasbeno vzgojo lotili z veliko mero odgovornosti in zavze- tosti. V učnem načrtu za glasbeno vzgojo smo dali velik poudarek predvsem glasbenim dejavnostim izvajanja, ustvarjanja in poslušanja. Temeljne metode glasbenega poučevanja in učenja se uresničujejo z dejavnostmi izvajanja, ustvarjanja in poslu- šanja glasbe. T o omogoča sprejemanje različnih oblik glasbe ter njeno presojanje in vrednotenje. Glasba je oblika komunikaci- je, ki vpliva na občutja, misli in delovanje, učenci potrebujejo glasbene izkušnje izvajanja, ustvarjanja in poslušanja. Stik z njenimi vrednotami je temelj za razumevanje glasbenih poja- vov in pojmov. Sodobna glasbena vzgoja izhaja iz glasbe kot umetnosti in glasbenopedagoške znanosti. Umetnost jo opre- deljuje kot glasbeno produkcijo (ustvarjalnost), reprodukcijo (poustvarjalnost) in recepcijo (ustvarjalno sprejemanje) (Učni načrt za glasbeno vzgojo, 2011). Podrobno smo opredelili didaktična priporočila in predsta- vili nekatere paradigme sodobne didaktike glasbe, izpostavi- li razvojno primerne pristope k učenju in poučevanju glasbe v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, opredelili učenčeve zmožnosti v povezavi z izbiro ustreznih metod, oblik in vsebin dela, nakazali možnosti za medpredmetno povezo- vanje in vključevanje sodobne tehnologije v pouk (Učni načrt za glasbeno vzgojo, 2011). Veliko pozornosti smo namenili tematiki preverjanja in ocen- jevanja znanja, pri čemer smo opozorili, da ocenjevanje znanja pomeni vrednotenje doseganja ciljev in standardov glasbenega izvajanja, ustvarjanja in poslušanja ter razumevanje in uporabo glasbenih pojmov, pri čemer ne ocenjujemo glasbenega poslu- ha. Preverjanje in ocenjevanje sta sestavna dela učnega proce- sa. Svojo vlogo imata tako v poučevanju kakor učenju. Način preverjanja in ocenjevanja vpliva na to, kako se učenci učijo, kakšno znanje pridobijo in kakšen odnos do učenja ter znanja gradijo. Izpostavili smo, da mora biti preverjanje kompleksno in sprotno, saj gre za spremljanje razvoja učenčevih glasbenih sposobnosti in spretnosti, opazovanje učenca pri glasbenem izvajanju, ustvarjanju in poslušanju (Učni načrt za glasbeno vzgojo, 2011). Delovanje predmetne razvojne skupine za glasbeno umetnost/glasbo 101 Poročila navezujejo na didaktična priporočila posodobljenega učnega načrta za glasbo, iščemo odgovore na vprašanja, kako spodbu- diti dijake k miselni dejavnosti, samovrednotenju in samooce- njevanju ter opredeljujemo stanje in potencial celostnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja pri glasbi (Holcar Brunauer idr., 2013). V drugem delu avtorji predstavljajo učne priprave devetih učnih sklopov, ki so zasnovani na kognitivno-konstruktivi- stičnem razumevanju učenja in poučevanja, in sicer tako da dijake z glasbenimi dejavnostmi ustvarjanja, izvajanja in po- slušanja spodbujajo k samostojnemu pridobivanju znanja in so opremljeni s primeri kriterijev in opisnikov za opredeljevanje glasbenih dosežkov. Uporaba konstruktivističnih zakonitosti v glasbeni učilnici za dijake in učitelje pomeni izziv, hkrati pa ponuja tudi prednosti. Dijaki niso le pasivni prejemniki infor- macij, ampak se v učne situacije vključujejo aktivno, učitelji pa zagotavljajo primerne in ustrezne podlage, na katerih dijaki nadgrajujejo in oblikujejo znanje ter razumevanje. Vzposta- vljanje ravnovesja med dajanjem navodil in informacij s pri- ložnostmi, v katerih dijaki uporabijo znanje in jih to pripelje do glasbenih dosežkov, s katerimi se pokažejo v vlogi izvajal- cev, skladateljev in poslušalcev, pa je hvalevreden cilj predmeta glasba (Holcar Brunauer idr., 2013). 4 Delovna srec ˇanja in seminarji z uc ˇitelji V minulih petih letih smo v predmetni razvojni skupini za glasbeno umetnost/glasbo pripravili več kot petnajst srečanj in izobraževanj za učitelje, ki poučujejo glasbo v gimnazijah. Vsa izobraževanja so bila podprta s kakovostnimi gradivi, ki smo jih za udeležence pripravili izvajalci. Na izobraževanjih so bile predstavljene številne zanimive in pomembne teme, kot so npr. medpredmetne povezave, telo v družbeni stiski, glasba in barve, glasbena kultura, projektno učno delo Glasbene prvine, razporeditev učnih vsebin pred- meta glasba v štiriletnem gimnazijskem programu v tesni vse- binski povezanosti s predmeti ZG, SLO in LUM, informacij- sko-komunikacijska tehnologija, vokalna tehnika, preverjanje in ocenjevanje znanja ter mednarodna matura pri glasbi, in- teraktivna tabla pri predmetu glasba, nacionalna identiteta in glasba itd. T udi v prihodnje se bomo zavzemali, da bodo tovrstna srečanja kakovostna in zanimiva ter da bodo učiteljem ponujala aktual- ne teme, ki bodo bogatile tako njih kot tudi njihovo pedagoško prakso. 5 Sklep V predmetni razvojni skupini za glasbeno umetnost/glasbo se bomo še naprej zavzemali za čim bolj učinkovito uvajanje posodobljenih učnih načrtov v pouk, pri čemer se bomo na izobraževanjih zavzemali za razvijanje modelov in pristopov k učenju in poučevanju, ki v središče učnega procesa postavljajo učenca/dijaka, za celostne načine in oblike preverjanja in oce- njevanja znanj s poudarkom na formativnem spremljanju zna- nja ter snovali nova didaktična gradiva. Člani predmetne razvojne skupine za glasbeno umetnost/glas- bo se zavedamo, da učitelj lahko razvija ustvarjalnega, aktivne- ga, odgovornega in samostojnega učenca in dijaka le, če je sam deležen spodbud in možnosti za prav tak razvoj. Enotno stali- šče nas vseh je, da je najboljša priprava na nejasno prihodnost krepitev naših ustvarjalnih sposobnosti, ki jih v veliki meri lah- ko realiziramo prav skozi različna področja glasbenega delova- nja (Holcar Brunauer, 2010). Literatura 1. Holcar Brunauer, A., Beuermann, D., Breznik, I., Si- cherl Kafol, B., Habjanič Gaberšek, M., Kopač, V. (2010). Glasba, Posodobitve pouka v gimnazijski prak- si. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 2. Holcar Brunauer, A., Beuermann, D., Habjanič Gaber- šek, M., Mihelač, L., Kopač, V ., Babič, V . (2013). Od na- črtovanja do preverjanja in ocenjevanja kompleksnih dosežkov pri glasbi v gimnazijah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 3. Učni načrt. Glasbena vzgoja. (2011). Ljubljana: Mi- nistrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 5. 1. 2012 na http://www.mizks.gov.si/ fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/pre- novljeni_UN/UN_glasbena_vzgoja.pdf.