Št.

38

Maribor, petek 16.7.2021

ISSN 1854-2409 / 2386-0448

OBČINA DIVAČA
804.

Leto

XVII

SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

Sklep o ukinitvi javnega dobra

Na podlagi 247. in ob upoštevanju 245. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17,
175/20 - ZIUOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15,
4/19) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji
dne 16. 06. 2021 sprejel
SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega
dobra na parceli št. 1014/22, k.o. 2452-Divača.
Navedena nepremičnina postane last Občine Divača,
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka:
5882974, brez javnopravnih omejitev.
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2021-07
Datum: 16.06.2021
Občina Divača
Alenka Štrucl Dovgan, županja

1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega
dobra na parceli št. 1459/9, k.o. 2463 - Škoflje.
Navedena nepremičnina postane last Občine Divača,
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka:
5882974, brez javnopravnih omejitev.
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2021-08
Datum: 16.06.2021
Občina Divača
Alenka Štrucl Dovgan, županja

806.

Sklep o ukinitvi javnega dobra

Na podlagi 247. in ob upoštevanju 245. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17,
175/20 - ZIUOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15,
4/19) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji
dne 16. 06. 2021 sprejel
SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

805.

Sklep o ukinitvi javnega dobra

Na podlagi 247. in ob upoštevanju 245. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17,
175/20 - ZIUOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15,
4/19) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji
dne 16. 06. 2021 sprejel

1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega
dobra na parceli št. 874/44, k.o. 2451-Dolnje Ležeče.
Navedena nepremičnina postane last Občine Divača,
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka:
5882974, brez javnopravnih omejitev.
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 1668

glasilu slovenskih občin.

809.

Številka: 032-0008/2021-09
Datum: 16.06.2021

Na podlagi 247. in ob upoštevanju 245. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17,
175/20 - ZIUOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15,
4/19) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji
dne 16. 06. 2021 sprejel

Občina Divača
Alenka Štrucl Dovgan, županja

807.

SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

Sklep o ukinitvi javnega dobra

Na podlagi 247. in ob upoštevanju 245. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17,
175/20 - ZIUOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15,
4/19) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji
dne 16. 06. 2021 sprejel
SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega
dobra na parceli št. 1575/4, k.o. 2451 – Dolnje Ležeče.
Navedena nepremičnina postane last Občine Divača,
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka:
5882974, brez javnopravnih omejitev.

Sklep o ukinitvi javnega dobra

1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega
dobra na parcelah št. 1585/2, 1585/3, 1585/5, 1585/6 in
1577/2, k.o. 2449 - Vremski Britof.
Navedene nepremičnine postanejo last Občine Divača,
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka:
5882974, brez javnopravnih omejitev.
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2021-12
Datum: 16.06.2021
Občina Divača
Alenka Štrucl Dovgan, županja

2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
810.
Številka: 032-0008/2021-10
Datum: 16.06.2021
Občina Divača
Alenka Štrucl Dovgan, županja

808.

Sklep o ukinitvi javnega dobra

Na podlagi 247. in ob upoštevanju 245. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17,
175/20 - ZIUOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15,
4/19) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji
dne 16. 06. 2021 sprejel
SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega
dobra na parceli št. *51/1, k.o. 2468- Kozjane.
Navedena nepremičnina postane last Občine Divača,
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka:
5882974, brez javnopravnih omejitev.
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2021-11
Datum: 16.06.2021
Občina Divača
Alenka Štrucl Dovgan, županja

Sklep o ukinitvi javnega dobra

Na podlagi 247. in ob upoštevanju 245. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17,
175/20 - ZIUOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15,
4/19) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji
dne 16. 06. 2021 sprejel
SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra
na parceli št. 1041, k.o. 2443 - Senadole.
Navedena nepremičnina postane last Občine Divača,
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka:
5882974, brez javnopravnih omejitev.
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2021-13
Datum: 16.06.2021
Občina Divača
Alenka Štrucl Dovgan, županja

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

OBČINA DORNAVA
811.

Preklic Sklepa o določitvi cene programov v
vrtcu pri Osnovni šoli dr. Franja Žgeča
Dornava

Na podlagi določil 30. člena Statuta Občine Dornava
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30 /2014), župan
Občine Dornava objavlja
PREKLIC SKLEPA
O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV V VRTCU PRI
OSNOVNI ŠOLI DR. FRANJA ŽGEČA DORNAVA
Preklicujem objavo Sklepa o določitvi cene programov v
vrtcu pri Osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava, ki je bil
objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 36/2021,
dne 9. 7. 2021.
Številka: 602-3/2021-4
Datum: 12. 7. 2021
Občina Dornava
Janko Merc, župan

OBČINA DUPLEK
812.

Odlok o ureditvi mirujočega prometa v Občini
Duplek

Na podlagi 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa
(Uradni list RS, št. 82/13 - uradno prečiščeno besedilo,
69/17, 68/16, 54/17, 3/18 - odl. US, 43/19 - ZVoz-1B,
92/20), 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št.
109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 3. in 17.
člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl.
US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 27/17 - ZPro,
73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE, 195/20, 5/21 - odl.
US, 15/21 - ZDUOP), 21. in 29. člena Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno
besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US,
11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 ZIUOOPE) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (Uradno
glasilo slovenskih občin št. 17/07, 15/10, 32/11, 24/15) je
Občinski svet Občine Duplek na 7. dopisni seji dne
9.7.2021 sprejel
ODLOK
O UREDITVI MIRUJOČEGA PROMETA V OBČINI
DUPLEK
I.

Splošne določbe

1. člen
S tem odlokom se določa ureditev, upravljanje in nadzor
mirujočega prometa na območju Občine Duplek.
2. člen
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo
naslednji pomen:
1. »pristojni organ« je občinska uprava Občine
Duplek, ki je pristojna za področje urejanja cest in
cestnega prometa;
2. »dovolilnica« je dokazilo, ki izkazuje pravico do
uporabe parkirnega prostora in se pridobi v
upravnem postopku;

Stran 1669

3. »javna parkirna površina« je s prometno
signalizacijo označen del vozišča občinske ceste,
namenjen parkiranju vozil ali posebej urejena javna
površina izven vozišča ceste, namenjena parkiranju
vozil ali površina, ki jo lastniki za potrebe javnega
parkiranja s posebno pogodbo prenesejo v
upravljanje Občini Duplek;
4. »parkirni prostor« je del javne parkirne površine,
namenjen parkiranju enega vozila;
5. »parkirna ura« je naprava ali predmet za ročno
označitev časa prihoda oziroma začetka parkiranja;
6. »parkirni listek« je dokazilo o plačani parkirnini, ki
daje pravico do uporabe parkirnega prostora v
času, označenem na parkirnem listku;
7. »parkirnina« je občinska taksa oziroma denarno
nadomestilo za uporabo javnega parkirnega
prostora;
8. »parkomat« je avtomatska naprava za plačevanje
parkirnine in izdajanje parkirnih listkov, na katerih je
označen čas dovoljenega parkiranja;
9. »označitev časa prihoda« pomeni namestitev
oznake začetka parkiranja na vidnem mestu na
armaturni plošči za prednjim vetrobranskim steklom
v parkiranem vozilu tako, da je dobro viden in
povsem čitljiv z zunanje strani vozila skozi
vetrobransko steklo. Začetek časa prihoda lahko
voznik označi tudi na listu papirja, tako, da razločno
napiše uro pričetka parkiranja ali namesti parkirno
uro ali skladno z navodili uporabi parkirni listek;
10. »intervencijsko vozilo« je motorno vozilo, ki je
posebej označeno in je na izvrševanju določene
naloge, ter vozilo za opravljanje dejavnosti na
področju gospodarskih javnih služb;
11. »javne površine, ki niso namenjene prometu vozil«
so javne površine v lasti Občine Duplek in so
zelene, asfaltirane, tlakovane ali kako drugače
utrjene javne površine, ki ležijo v varovalnem pasu
javne ceste;
12. »prometni režim« je prometno tehnična določitev
načina parkiranja, načina plačevanja parkirnine,
določitev območij parkiranja, določitev časovnega
obdobja, v katerem se plačuje parkirnina ali časa, v
katerem se plačevanje parkirnine ne izvaja,
določitev parkirnih mest, ki so namenjena za
posebne potrebe (rezervirane parkirne površine,
površine za invalide ipd.);
13. »krajevno običajen način« predstavlja obveščanje
javnosti preko sredstev javnega obveščanja in
obsega najmanj objavo na spletni strani Občine
Duplek.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak
pomen, kot jih določajo veljavni predpisi s področja pravil
prometa.
II.

Ureditev mirujočega prometa

3. člen
(1) Za ureditev parkiranja se določijo javne parkirne
površine, ki se delijo na:
 parkirne površine na in ob vozišču občinske ceste,
 posebej urejene javne površine, namenjene
parkiranju izven vozišča javne ceste (parkirišča) in
 druge površine, ki jih lastniki teh površin za potrebe
javnega parkiranja s posebno pogodbo prenesejo v
upravljanje Občini Duplek.
(2) Javne parkirne površine iz prejšnjega odstavka tega
člena so praviloma razdeljene na parkirne prostore za
posamezna vozila in so označene s predpisano
prometno signalizacijo, uporablja pa jih lahko vsak pod
pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo promet in s
tem odlokom.

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

(3) Javne parkirne površine iz prvega odstavka tega
člena so namenjene parkiranju osebnih vozil, lahko pa se
določi, da se javne parkirne površine ali del javnih
parkirnih površin nameni za parkiranje drugih vozil.
4. člen
(1) Na javnih parkirnih površinah je lahko parkiranje
časovno omejeno, lahko pa tudi uvedeno plačevanje
parkirnine.
(2) Območja parkirnih površin in prometni režim na
javnih parkirnih površinah določi župan, prometno
ureditev pa pristojni organ.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, javne
prometne površine, kjer se plačuje parkirnina, čas, v
katerem se le-ta plačuje ter njeno višino, določi občinski
svet.
5. člen
(1) Vrsta in način parkiranja, dovoljeni čas parkiranja,
obveza plačila parkirnine in njena višina, so razvidni s
prometne signalizacije.
(2) Najdaljši dovoljeni čas neprekinjenega parkiranja na
javnih
parkirnih
površinah,
ki
so
namenjene
dolgotrajnemu parkiranju, znaša 24 ur, razen če je
drugače razvidno s prometne signalizacije.
(3) Z globo 40 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena.
6. člen
(1) Kjer je s prometno signalizacijo določeno, da se
parkirnina plačuje, jo je treba plačati na predpisan način.
(2) Parkirni listek mora biti nameščen v parkiranem
vozilu na vidnem mestu na armaturni plošči za prednjim
vetrobranskim steklom v parkiranem vozilu tako, da je
dobro viden in povsem čitljiv z zunanje strani vozila skozi
vetrobransko steklo.
(3) Na javnih parkirnih površinah, za uporabo katerih je
določeno plačilo parkirnine, je parkiranje dovoljeno za
čas, za katerega je plačana parkirnina. Zavezanec za
plačilo parkirnine je uporabnik javne parkirne površine.
(4) Z globo 40 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega
člena.
(5) Z globo 40 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
parkira na javni parkirni površini, za uporabo katerih je
določeno plačilo parkirne, brez plačila parkirnine.
7. člen
(1) Posamezne javne parkirne površine se lahko
določijo izključno za parkiranje vozil občinskih ali
državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih
zavodov ali javnih podjetij, za njihove službene potrebe.
(2) Parkiranje na površinah iz prejšnjega odstavka tega
člena je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem za
parkiranje, ki ga izda pristojni organ.
(3) Uporabniki oziroma upravičenci dovoljenja za
parkiranje so dolžni v času parkiranja upoštevati prometni
režim, ki velja na parkirnih površinah iz prvega odstavka
tega člena in dovoljenje namestiti na vidnem mestu na
armaturni plošči za prednjim vetrobranskim steklom v
parkiranem vozilu tako, da je dobro vidno in povsem
čitljivo z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo.
(4) Dovoljenje za parkiranje smejo uporabljati le
uporabniki oziroma upravičenci dovoljenja za parkiranje.
(5) Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik
oziroma upravičenec dovoljenja za parkiranje, ki ravna v
nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 160 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ima v vozilu nameščeno dovoljenje za parkiranje, vendar
ni uporabnik oziroma upravičenec dovoljenja za
parkiranje.

Stran 1670

8. člen
(1) Posamezne javne parkirne površine se lahko
določijo izključno za parkiranje vozil z dovolilnico.
(2) Parkiranje na površinah iz prejšnjega odstavka tega
člena je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem za
parkiranje, ki ga izda pristojni organ.
(3) Način in pogoje za izdajo dovoljenja za parkiranje ter
morebitno omejitev števila izdanih dovoljenj glede na
razpoložljive parkirne prostore določi župan.
(4) Dovoljenje za parkiranje se izkazuje z dovolilnico, ki
jo izda pristojni organ. Obliko, vsebino in pogoje izdaje
dovolilnice določi župan.
(5) Višino takse za dovoljenje za parkiranje določi
občinski svet.
9. člen
(1) Uporabniki oziroma upravičenci dovolilnic za
parkiranje iz prejšnjega člena tega odloka so dolžni v
času parkiranja upoštevati prometni režim, ki velja na
parkirnih površinah iz prvega odstavka prejšnjega člena
tega odloka in dovolilnico namestiti na vidnem mestu na
armaturni plošči za prednjim vetrobranskim steklom v
parkiranem vozilu tako, da je dobro vidna in povsem
čitljiva z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo.
(2) Z globo 40 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik
oziroma upravičenec dovoljenja za parkiranje, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(3) Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ima v vozilo nameščeno dovolilnico, vendar ni uporabnik
oziroma upravičenec dovoljenja za parkiranje.
10. člen
(1) Upravičenci veljavne nalepke za invalida in njihovi
spremljevalci, lahko brezplačno parkirajo svoja vozila na
označenem parkirnem mestu za invalida. Na ostalih
parkirnih prostorih, kjer je določeno plačevanje
parkirnine, so parkirnino dolžni plačati.
(2) Z globo 40 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena.
11. člen
(1) Posamezne javne parkirne površine se lahko
določijo izključno za parkiranje vozil na električni pogon
za namen polnjenja vozila.
(2) Vozniki vozil na električni pogon lahko brezplačno
parkirajo vozila na urejenih in označenih parkirnih
prostorih iz prejšnjega odstavka z namenom njihovega
polnjenja največ do šest ur.
(3) Voznik mora v vozilu na električni pogon označiti čas
prihoda na vidnem mestu na armaturni plošči za prednjim
vetrobranskim steklom v parkiranem vozilu tako, da je
dobro viden in povsem čitljiv z zunanje strani vozila skozi
vetrobransko steklo, po izteku dovoljenega časa iz
prejšnjega odstavka tega člena pa vozilo odpeljati.
(4) Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega
člena.
12. člen
(1) Intervencijska vozila se smejo v času intervencije
parkirati na javnih parkirnih površinah brez sicer
obveznega plačila parkirnine oziroma brez sicer obvezne
označbe začetka parkiranja.
(2) Intervencijska vozila se sme za čas izvajanja nujnih
vzdrževalnih del parkirati tudi na javnih površinah v
neposredni bližini izvajanja del, kjer parkiranje in
ustavljanje ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne
ogroža ostalih udeležencev v cestnem prometu.
(3) Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

(4) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek pravna
oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna
oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika
posameznika pa z globo 200 EUR.
13. člen
(1) Na javnih parkirnih površinah, ki so namenjene
dolgotrajnemu parkiranju in kjer je čas parkiranja omejen,
mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu na
armaturni plošči za prednjim vetrobranskim steklom v
parkiranem vozilu tako, da je dobro viden in povsem
čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo, po
izteku dovoljenega časa parkiranja pa vozilo odpeljati.
Čas prihoda lahko voznik označi tako, da namesti
parkirni listek iz parkomata, parkirno uro ali da na listu
papirja razločno napiše uro pričetka parkiranja.
(2) Z globo 40 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
14. člen
(1) Na javnih parkirnih površinah je prepovedano:
 postavljati ali puščati kakršnekoli druge predmete ali
naprave, ki ovirajo ali onemogočajo uporabo
parkirnega prostora, razen s posebnim dovoljenjem
pristojnega organa;
 ograjevanje parkirnih prostorov.
(2) Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo prejšnjega
odstavka tega člena.
(3) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek pravna
oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena,
odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega
podjetnika posameznika pa z globo 200 EUR.
15. člen
(1) Ustavitev in parkiranje vozil je prepovedano povsod,
kjer to prepovedujejo prometna signalizacija ali določbe
zakona o pravilih cestnega prometa, dodatno pa še:
 na obračališču avtobusov;
 na površinah, kjer se ovira dostop do
transformatorske postaje ali do označenega
priključka za vodovodno omrežje oziroma do drugih
vodov gospodarske javne infrastrukture oziroma na
ali pred komunalnimi napravami (priključki na
vodovodno omrežje, kanalizacijski jaški, hidranti,
kontejnerji za odpadke ipd.);
 na zelenih površinah, kmetijskih zemljiščih, otroških
in drugih igriščih ter na funkcionalnih zemljiščih
spomenikov in obeležij. Parkiranje na kmetijskih
zemljiščih je izjemoma dovoljeno s soglasjem
lastnika zemljišča in ob upoštevanju določil Zakona
o ohranjanju narave, v času večjih javnih prireditev,
pri katerih kapaciteta obstoječih parkirišč ne
zadošča.
(2) Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
16. člen
(1) Na javnih parkirnih površinah je s soglasjem
pristojnega organa dovoljeno:
 postavljanje prodajnih stojnic,
 izvajanje športnih, kulturno zabavnih in drugih
prireditev in
 organizirati zborovanja, sejme in druge dogodke.
(2) S soglasjem za uporabo javnih parkirnih površin se
določijo pogoji uporabe javnih parkirnih površin in čas
njenega trajanja.

Stran 1671

(3) Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki izvaja na javni parkirni površini na in ob
vozišču občinske ceste dejavnost iz prvega odstavka
tega člena, brez soglasja pristojnega organa.
(4) Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek pravna
oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki na javnih
parkirnih površinah na in ob vozišču občinske ceste
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega
podjetnika posameznika pa z globo 300 EUR.
17. člen
(1) Javne parkirne površine upravlja Občina Duplek ali
od nje pooblaščeni izvajalec.
(2) Letno in zimsko vzdrževanje javnih parkirnih površin
opravlja izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest ali
pooblaščeni izvajalec.
(3) Pristojni organ lahko v primerih iz drugega odstavka
tega člena na krajevno običajen način objavi poziv, da je
potrebno v času, določenem v pozivu, iz javnih parkirnih
površin, namenjenih parkiranju vozil, umakniti vozila.
III.

Nadzor

18. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za kršitev
katerih je predpisana globa, opravlja medobčinsko
redarstvo.
IV.

Pogoji in način odstranitve in hrambe
nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil

19. člen
(1) Pooblaščena oseba lahko, razen zakonsko
določenih primerov, odredi odstranitev nepravilno
parkiranega vozila, če je vozilo parkirano na zelenih
površinah, otroških in drugih igriščih ter na površinah, ki
se z dovoljenjem občine predvidijo za izvedbo javne
prireditve.
(2) Vsi stroški, ki nastanejo v postopku odstranitve
nepravilno parkiranega vozila, bremenijo lastnika vozila.
20. člen
(1) Na javni prometni in parkirni površini, na zemljišču
ob njej ali na drugi javni površini, je prepovedano pustiti
vozilo (zapuščeno vozilo). Enako velja za dotrajana
vozila, počitniške prikolice in ostala priklopna vozila.
(2) V kolikor uradna oseba lahko ugotovi lastnika
takšnega vozila, izda pisno odredbo, s katero naloži
lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni od dneva
prejema odredbe.
(3) Po poteku roka, uradna oseba odredi odvoz in
hrambo na režijskem obratu občine Duplek.
V.

Prehodne in končne določbe

21. člen
(1) Občinski svet sprejme akte iz tretjega odstavka 4.
člena in petega odstavka 8. člena tega odloka v enem
letu po uveljavitvi tega odloka.
(2) Župan sprejme akte iz drugega odstavka 4. člena in
tretjega odstavka 8. člena tega odloka v enem letu po
uveljavitvi tega odloka.
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-9/2021-2

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin
OBČINA MAJŠPERK

Občina Duplek
Mitja Horvat, župan
814.

OBČINA GORNJI GRAD
813.

Sklep o stališču Občinskega sveta Občine
Gornji Grad k osnutku pokrajinske zakonodaje

Občinski svet Občine Gornji Grad, na podlagi drugega
odstavka 143. člena Ustave Republike Slovenije (33/91-I,
42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68,
69/04 –UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 –
UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in
75/16 – UZ70a in 92/21 – IZ62a), 29. člena Zakona o
lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 –
ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 ZIUOOPE), 16. člena Statuta Občine Gornji Grad
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16, 6/21 in UPB –
14/21) na 4. dopisni seji dne 29. junija 2021, sprejel
SKLEP
O STALIŠČU OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI
GRAD K OSNUTKU POKRAJINSKE ZAKONODAJE
I.
Občinski svet Občine Gornji Grad ugotavlja, da je
ustanovitev pokrajin nujna zlasti zaradi prepotrebne
decentralizacije ter skladnejšega regionalnega razvoja
Slovenije.
II.
Občinski svet Občine Gornji Grad ne more soglašati s
predlogom umeščenosti Občine Gornji Grad v KoroškoŠaleško pokrajino, ker gre po našem mnenju za umetno
tvorbo, ki neuspešno zapolnjuje vrzel, ki je nastala med
predlaganim formiranjem sosednjih pokrajin in ji zato
nasprotujejo tudi vsa tri območja bodoče pokrajine
(Koroška, Šaleška in Zgornjesavinjska).
III.
Občinski svet Občine Gornji Grad ugotavlja, da
predlagana bodoča teritorialna umeščenost ne sledi
zgodovinskim povezavam naše občine, niti obstoječemu
interesnemu povezovanju občine, ki se je izoblikovalo v
zadnjih desetletjih. Zgornja Savinjska Dolina je v
predlogu povsem prezrta tudi pri poimenovanju bodoče
pokrajine, določitvi sedeža pokrajine, kakor tudi pri
sedežu pokrajinskega sveta in sedežu sveta občin in
zaradi tega dolgoročno povsem izgublja svojo identiteto.
Poleg tega obstaja resna bojazen, da bo v predlagani
bodoči pokrajini obstajala trajna napetost med dvema
centroma moči v sedanjih mestnih občinah (Velenje in
Slovenj Gradec), kar je edini takšen primer v vseh
predlaganih pokrajinah.
IV.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 03203-0004/2018-2021-2
Datum: 29. 6. 2021
Občina Gornji Grad
Anton Špeh, župan

Stran 1672

Sklep o ukinitvi zaznambe javnega dobra

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10), v
skladu s 247. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Majšperk
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/55, 55/15,
50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na 22.
redni seji, dne 7. 7. 2021 sprejel
SKLEP
O UKINITVI ZAZNAMBE JAVNEGA DOBRA
1. člen
S tem sklepom se nepremičninam parc. št. 1432/7,
1432/8 obe k.o. 442 – Skrblje in parc. št. 788/9, 788/8
obe k.o. 500 - Bolfenk ukine zaznamba javnega dobra.
2. člen
Nepremičnine, ki so navedene v 1. členu tega sklepa,
postanejo last pravne osebe:
Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk,
matična številka: 5883644,
do celote,
s čimer odpade zakonska prepoved pravnega prometa.
3. člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 7113-3/2011-277
Datum: 7. 7. 2021
Občina Majšperk
dr. Darinka Fakin, županja

815.

Sklep o oceni izvajanja Občinskega programa
varnosti Občine Majšperk v letu 2020

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno
glasilo slovenskih občin št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17 in
16/19) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem
redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17) je Občinski
svet Občine Majšperk na 22. redni seji, dne 7. 7. 2021
sprejel naslednji
SKLEP
O OCENI IZVAJANJA
OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE
MAJŠPERK V LETU 2020
1.
Občinski svet Občine Majšperk ocenjuje, da so bili
doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti
Občine Majšperk za leto 2020.
2.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 224-3/2021-2
Datum: 7. 7. 2021
Občina Majšperk
dr. Darinka Fakin, županja

Št. 38/16.7.2021
816.

Uradno glasilo slovenskih občin

Javni razpis za izbiro in sofinanciranje
izvajanja letnega programa športa v Občini
Majšperk za leto 2021

Na podlagi 5. in 17. člena Zakona o športu (Uradni list
RS, št. 29/17), 7. člena Odloka o sofinanciranju letnega
programa športa v Občini Majšperk (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 33/21) in Letnega programa športa v
Občini Majšperk za leto 2021 (Spletna stran Občine
Majšperk, dne 9. 7. 2021), Občina Majšperk objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO IN SOFINANCIRANJE IZVAJANJA
LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA
V OBČINI MAJŠPERK ZA LETO 2021
1.
IZVAVJALEC JAVNEGA RAZPISA
Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk.

2.



PRAVNA PODLAGA ZA IZVEDBO JAVNEGA
RAZPISA
Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v
Občini Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 33/21)
Letni program športa v Občini Majšperk za leto
2021 (Spletna stran Občine Majšperk, dne 9. 7.
2021)

3.
PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je delitev finančnih sredstev, ki
jih na osnovi Letnega programa športa (v nadaljevanju:
LPŠ) zagotavlja proračun Občine Majšperk za
uresničevanje javnega interesa na področju športa.
Namenska sredstva LPŠ 2021 se delijo po vsebinah in v
obsegu:

1. ŠPORTNI PROGRAMI
1.1 športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
1.2 športna rekreacija
1.3 šport starejših
2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU
 izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
 delovanje društev
4. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
 prireditve v organizaciji izvajalcev
POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM
RAZPISU
Na razpisu lahko kandidirajo izvajalci LPŠ, ki so:
 športna društva in športne zveze, registrirane v
Republiki Sloveniji,
 zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,
 pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje
dejavnosti športa v RS,
 samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani
za opravljanje dejavnosti v športu v RS,
 ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen
namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki
ureja ustanove in
 zasebni športni delavci.
Izvajalci LPŠ imajo pravico do sofinanciranja
dejavnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
 so registrirani za izvajanje dejavnosti v športu in
imajo najmanj eno leto pred dnevom objave
javnega razpisa sedež v Občini Majšperk,
 delujejo na območju Občine Majšperk in izvajajo
dejavnost pretežno za prebivalce Občine Majšperk,
 imajo za prijavljene programe zagotovljene
materialne, prostorske in organizacijske pogoje ter
ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni
kader za opravljanje dela v športu,
 imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je
razviden predviden vir prihodkov in stroškov za
izvedbo
dejavnosti
in
poravnane
davčne
obveznosti,
 imajo za prijavljene programe v skladu z lastnim
temeljnim aktom urejeno evidenco članstva in
najmanj 20 članov s poravnano članarino ter
evidenco o udeležencih programa,
 izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa,
najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60
ur (po dve uri tedensko), razne v primerih, ko ne gre
za sofinanciranje celotnih športnih programov in je

Stran 1673

4.






26.500,00 €
12.000,00 €
13.500,00 €
1.000,00 €
1.000,00 €
5.000,00 €
1.000,00 €

obseg izvajanja posameznega športnega programa
v merilih drugače opredeljen,
redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter
načrt aktivnosti za prihodnje leto in so v letu pred
letom, na katerega se nanaša javni razpis, izpolnili
pogodbene obveznosti,
se prijavijo na javni razpis na predpisanih obrazcih
in v določenih rokih,
izpolnjujejo druge pogoje, določene v odloku, LPŠ
in vsakoletno razpisno dokumentacijo.

5.

POGOJI IN MERILA ZA VRDNOTENJE
ŠPORTNIH PROGRAMOV
Vrednotenje športnih programov bo izvedeno v skladu z
Odlokom o sofinanciranju letnega programa športa v
Občini Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
33/21), katerega sestavni del so tudi Merila, pogoji in
kriteriji za vrednotenje LPŠ v Občini Majšperk. Za prijavo
na razpis je potrebno upoštevati tudi navodila razpisne
dokumentacije, katera bo objavljena na spletni strani
Občine Majšperk.
6.

ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA IN DATUM
ODPIRANJA VLOG
Za prijavo na razpis je potrebno upoštevati navodila in
obrazce razpisne dokumentacije, katera bo objavljena na
spletni strani Občine Majšperk.
Za vse informacije v zvezi z javnim razpisom se obrnite
na uradno osebo Marjeto Bombek;
marjeta.bombek@majsperk.si,
obcina.majsperk@majsperk.si ali na tel. št. 027950833.
Rok za oddajo prijave na razpis je 11. 8. 2021 do
12.00. Prijavo na razpis lahko oddate v sprejemni pisarni
Občine Majšperk ali priporočeno po pošti.
Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba bo s
sklepom zavržena.
Postopek javnega razpisa bo vodila komisija za izvedbo
postopka javnega razpisa. Odpiranje vlog bo izvedeno

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

predvidoma v roku enega tedna po roku za oddajo vlog.
Odpiranje ne bo javno.
Na vsaki ovojnici mora biti naveden naslovnik: Občina
Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk.
Prijava mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako: »Ne
odpiraj – vloga LPŠ 2021«. Kuverta mora biti opremljena
tudi z nazivom predlagatelja in njegovim naslovom ter
oznako ali gre za vlogo ali dopolnitev vloge.
7.

ROK, V KATEREM BODO IZDANE ODLOČBE O
IZBIRIOBRAVNAVA VLOG
Komisija, ki jo imenuje županja, bo na osnovi Odloka o
sofinanciranju letnega programa športa v Občini
Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/21) in
na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za
sofinanciranje programov v Občini Majšperk za leto 2021
najkasneje 60 dni po preteku roka za oddajo prijav.
8.
ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena proračunska sredstva za programe izvedene v
letu 2021 morajo biti porabljena v letu 2021.
Številka: 215-9/2021-3
Datum: 12. 7. 2021
Občina Majšperk
dr. Darinka Fakin, županja

OBČINA OPLOTNICA
817.

Sklep o spremembi Sklepa o začetku priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta
za ribiški center Brezje pri Oplotnici ob potoku
Brezničica

Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10
– ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C,
57/12, 57/12 –ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO – v nadaljevanju ZPNačrt), 273. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in
16. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO, št. 49/2015)
je župan Občine Oplotnica sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O ZAČETKU PRIPRAVE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA ZA RIBIŠKI CENTER BREZJE PRI
OPLOTNICI OB POTOKU BREZNIČICA
1. člen
S tem sklepom se spremeni Sklep o začetku priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta za ribiški
center na parceli 290/1, 290/2 k.o. Brezje pri Oplotnici ob
potoku Brezničica, ki je bil sprejet dne 30. 9. 2011 in
objavljen dne 14. 10. 2011 v Uradnem listu RS, št.
81/2011. Sprememba sklepa se nanaša na naziv sklepa
ter na vsebino sklepa.
2. člen
Spremeni se naziv sklepa tako, da se glasi:
»Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta za ribiški center Brezje pri Oplotnici
ob potoku Brezničica.«
3. člen
Spremeni se besedilo sklepa tako, da se glasi:

Stran 1674

S tem sklepom se začne priprava občinskega
podrobnega prostorskega načrta za ribiški center na
parceli 290/2 k.o. Brezje pri Oplotnici ob potoku
Brezničica (v nadaljevanju: OPPN).
1.
Ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN
Na pobudo Občine Oplotnica je za obravnavano področje
Občina Oplotnica pristopila k pripravi in sprejemu OPPN,
ki bo osnova za ureditev celotnega ribiškega centra in
turistično rekreacijskega območja ter izdajo potrebnih
gradbenih dovoljenj. Komisija za okolje in prostor je
podala predlog, da se pristopi k izdelavi prostorskega
akta. Župan Občine Oplotnica je pobudo podprl in
sprejel. Namenska raba prostora obravnavanega
območja je v Občinskem prostorskem načrtu Občine
Oplotnica (Uradni list RS, št. 26/2015) – v nadaljevanju
OPN, opredeljeno kot enota urejanja prostora EUP BRE3
z namensko rabo VC – celinske vode, ki predvideva
ureditev ribnikov s spremljajočimi dejavnostmi, ki bodo
služile tudi turizmu.
1.1. Ocena stanja
Območje obravnavanega podrobnega načrta sovpada z
območjem enote urejanja prostora EUP BRE3. S
sklepom se opredeli programska izhodišča OPPN,
okvirno ureditveno območje, nosilci urejanja prostora, ki
sodelujejo pri pripravi, pripravljavci in nosilci upravnostrokovnih aktivnosti, roki za pripravo ter obveznosti v
zvezi s financiranjem OPPN.
1.2. Razlog za pripravo OPPN
Razlog za pripravo OPPN je podati pogoje za razvoj
sonaravnega turizma v tem delu občine, ki bo
podkrepljen z gospodarsko dejavnostjo (ribogojnica) in
ustvariti pogoje za razvoj obvodnega športa – ribolov.
Obravnavano območje urejanja ribiškega centra obsega
zemljišče na parceli 290/2 k.o. Brezje pri Oplotnici v
velikosti 5966 m2. Celotno zemljišče bo parkovno
urejeno in bo služilo druženju in sonaravnemu turizmu.
2.

Območje spremembe in predvidene dejavnosti

2.1. Območje prostorskega načrta
Območje OPPN obsega površino, ki jo tvori zemljišče s
parcelno št. 290/2, k.o. Brezje pri Oplotnici. Območje
obdelave se lahko zaradi natančnejše obdelave podatkov
v postopku OPPN spremeni.
2.2. Predvidene dejavnosti
Na zemljišču nameravajo ribiči urediti:
 dostop na območje,
 parkirne površine za obiskovalce,
 ribogojnico,
 igrišče,
 manjši objekt s sanitarijami,
 ribnik,
 parkovno ureditev celotnega
zemljišča,
 potrebno infrastrukturo.

razpoložljivega

3.
Način pridobitve strokovnih rešitev
Potrebne strokovne podlage in strokovno rešitev v
obliki idejne zasnove izdela načrtovalec z upoštevanjem
veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način
priprave OPPN. Na pobudo Občine Oplotnica so za
obravnavano področje bile izdelane strokovne podlage
za spremembo planskih aktov in PUP Občine Oplotnica
(turistično rekreacijsko jezero). Strokovne podlage je
izdelal BIRO 2001 Maksimiljana Ozimič Zorič s.p., Titova
34, 2310 Slovenska Bistrica pod št.: 01/01-SP.

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

Datum izdelave: junij 2001. Strokovna podlaga je
izdelana za poseg na parcelah 290, 310/1, 292/1 k.o
Brezje. V sklopu priprave strokovnih podlag je bila
opravljena tudi prevera možnosti izgradnje Turistično
rekreacijskega jezera, ki jo je izdelalo Vodno
gospodarsko podjetje Ptuj d.d. pod št.: 890-2/1-FV dne
31. 5. 2001. Zaključek prevere: Na osnovi zbranih
podatkov je možno ugotoviti, da s strani vodnega
gospodarstva na izbrani lokaciji ni zadržkov za ureditev
rekreacijskega območja s športnim ribnikom.
Opomba: območje obravnave v strokovnih podlagah je
večje od območja obdelave v OPPN. Klub ribičev
Oplotnica je že pridobil geodetski načrt, ki je izdelan
skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list
RS, št. 40/04). Pri pripravi osnutka se upoštevajo prikaz
stanja prostora,občinski prostorski načrt, izražene
investicijske namere ter tudi morebitne že pridobljene
predhodne smernice in priporočila nosilcev urejanja
prostora.
Druga gradiva, relevantna za izdelavo, so:
 obstoječa dokumentacija in dejansko stanje
komunalnih vodov in naprav v širšem območju (s
podatki
razpolagajo
upravljavci
posameznih
infrastrukturnih objektov in jih bodo posredovali v
obliki smernic). OPPN se izdela tudi v digitalni
obliki, tako da je možen vnos v geoinformacijski
sistem (GIS) občine.
4.

S tem sklepom, so določeni naslednji okvirni
roki priprave OPPN:
1. Župan sprejme spremembo sklepa in ga objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin – julij 2021
(pripravljavec Občina Oplotnica).
2. Izdelava osnutka – 30 dni (izdelovalec).
3. Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora 30
dni (pripravljavec Občina Oplotnica oziroma po
pooblastilu izdelovalec):
 odločitev o CPVO (pripravljavec Občina
Oplotnica). Ministrstvo najkasneje v 30 dneh
pisno sporoči občini, ali je za predmetni
izvedbeni načrt potrebno izvesti celovito presojo
vplivov na okolje.
4. Izdelava dopolnjenega osnutka – 30 dni
(izdelovalec).
5. Sodelovanje javnosti (pripravljavec Občina
Oplotnica):
 obvestilo javnosti o javni razgrnitvi 7 dni
(obvestilo o javni razgrnitvi se objavi z javnim
naznanilom in v svetovnem spletu na krajevno
običajen način)
 javna razgrnitev 30 dni
 javna obravnava se izvede v času trajanja javne
razgrnitve.
6. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati
pripombe in predloge na dopolnjen osnutek.
7. Župan prouči in pretehta pripombe in predloge
javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na
krajevno običajen način in v svetovnem spletu – 15
dni (pripravljavec Občina Oplotnica).
8. Po sprejetju stališč do pripomb in predlogov, se
izdela predlog oziroma dopolnitve in popravke tistih
njegovih sestavin, na katere so se nanašale
utemeljene pripombe ter se ga posreduje v mnenja
nosilcem urejanja prostora – 30 dni (izdelovalec).
9. Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora – 30
dni (pripravljavec Občina Oplotnica).
10. Po uskladitvi z mnenji se izdela usklajeni predlog za
sprejem na Občinskem svetu Občine Oplotnica – 15
dni (izdelovalec).
11. Občinski svet Občine Oplotnica sprejme odlok na
seji Občinskega sveta Občine Oplotnica – 30 dni.

Stran 1675

12. Objava v Uradnem glasilu slovenskih občin – 10 dni
(pripravljavec Občina Oplotnica).
13. Izdelava končnega dokumenta v štirih izvodih – 15
dni (izdelovalec).
5.

Navedba nosilcev urejanja prostora, ki podajo
smernice za načrtovane prostorske ureditve in
njihove pristojnosti

5.1.

Pristojni nosilci urejanja prostora za izdajo
smernic za izdelavo OPPN za ribiški center so:
1. Direkcija Republike Slovenije za vode, URAD ZA
UPRAVLJANJE Z VODAMI, Sektor območja Drave,
Krekova ulica 17, Maribor (za področje voda);
2. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota
Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor (za
področje varstva narave);
3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor
(za področje varstva kulturne dediščine);
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in
reševanje, Vojkova cesta 61, Ljubljana (za področje
obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom);
5. Elektro Maribor d.d., Vetrinjska 23, 2000 Maribor (za
področje oskrbe z električno energijo);
6. Komunalno podjetje Komunala d.o.o., Ul.
Pohorskega bataljona 12, Slovenska Bistrica (za
področje oskrbe z vodo in odvajanja odplak);
7. Telekom Slovenije, d.d., Titova cesta 38, Maribor (za
področje telekomunikacij);
8. Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, Oplotnica (za
področje prometa, za občinske ceste);
9. druge gospodarske javne službe ter drugi organi in
organizacije, če to pogojujejo utemeljene potrebe,
ugotovljene v postopku priprave OPPN.
Drugi udeleženci:
1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za
okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na
okolje, Dunajska cesta 48, Ljubljana.
5.2. Pristojnosti
V postopek se vključi tudi druge nosilce urejanja
prostora, če se v okviru priprave dokumenta ugotovi, da
upravljajo ali so odgovorni za posamezno področje.
Nosilci urejanja prostora v skladu z
61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni
list RS, št. 33/07, 108/09) podajo smernice in mnenje k
prostorskemu aktu v 30 dneh od prejema vloge.
6.

Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave in
izdelave OPPN
Pripravo in izdelavo OPPN financira Občina Oplotnica; v
te namene sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje
zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje in bo izbran z
načinom zbiranja ponudb. Finančna sredstva za pripravo
OPPN in pripravo strokovnih podlag (idejna zasnova) so
zagotovljena v proračunu Občine Oplotnica.
7.
Objava in veljavnost sklepa
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in
začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 350-113/2011-42
Datum: 16.7.2021
Občina Oplotnica
Matjaž Orter, župan

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin


OBČINA ORMOŽ
818.

Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Ekonomsko-poslovna cona Ormož

Na podlagi 119. člena v povezavi s 115. členom Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29.
člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.
94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 –
ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena
Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št.
9/15 – UPB3) je Občinski svet občine Ormož na 21. seji
dne 28. 6. 2021 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM
NAČRTU EKONOMSKO-POSLOVNA CONA ORMOŽ
1

Uvodne določbe

1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski
načrt Ekonomsko-poslovna cona Ormož (v nadaljnjem
besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
2. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana
z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev
in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve
in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter
ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske
ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve
za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega
načrta)
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni
in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega
načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega
načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
 izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela
občinskega prostorskega načrta s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 :
2000,
 območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 :
2000,
 prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v
merilu 1 : 2000,
 zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 :
2000,
 prikaz ureditev glede poteka omrežij in
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 :
2000,



Stran 1676

prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom v merilu 1 : 2000,
načrt parcelacije v merilu 1 : 2000.

4. člen
(priloge občinskega podrobnega prostorskega
načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
 izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
 prikaz stanja prostora,
 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve
občinskega podrobnega prostorskega načrta,
 smernice in mnenja,
 obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega
prostorskega načrta,
 povzetek za javnost
 okoljsko poročilo.
2

Območje
občinskega
prostorskega načrta

podrobnega

5. člen
(območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta se nahaja na obrobju oziroma v severovzhodnem
delu naselja Ormož.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta obsega zemljišča v k.o. Ormož in k.o. Hardek.
Meja območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta je razvidna iz grafičnih načrtov.
(3)
Površina
območja
občinskega
podrobnega
prostorskega načrta meri 460.148,0 m² oziroma 46 ha.
(4) Gre za delno že pozidana stavbna zemljišča, kjer so
zgrajene trgovske, obrtno-poslovne in proizvodne stavbe
in objekti.
(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta je po dejanski rabi opredeljeno kot trajni travnik
(šifra dejanske rabe: 1300) znotraj območij že obstoječih
gospodarskih con, neobdelano kmetijsko zemljišče (šifra
dejanske rabe: 1600), kjer gre večinoma za kolovoze na
njivske površine, drevesa in grmičevja (šifra dejanske
rabe: 1500) v severnem delu, kjer gre verjetno za kakšen
obrasli melioracijski jarek, ekstenzivni oz. travniški
sadovnjak (šifra dejanske rabe: 1222) v manjšem obsegu
v osrednjem delu, kmetijsko zemljišče v zaraščanju (šifra
dejanske rabe: 1410), na obronkih obdelovalnih površin,
njive (šifra dejanske rabe: 1100), ki zavzemajo pretežno
severni in južni del območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta, ter pozidano in sorodno zemljišče
(šifra dejanske rabe: 3000), kjer so že zgrajeni objekti in
urejeni dovozi v osrednjem delu območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta. V Občinskem
prostorskem načrtu Občine Ormož zajema območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta več enot
urejanja prostora, in sicer z oznakami OR 16, ki je po
podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot površine
drugih območij, z oznako podrobnejše namenske rabe
BD, OR 17, ki je po podrobnejši namenski rabi
opredeljeno kot gospodarska cona in površine cest, z
oznako podrobnejše namenske rabe IG in PC, OR 18, ki
je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot
gospodarska cona, območje energetske infrastrukture in
površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe IG,
E in PC, OR 19, ki je po podrobnejši namenski rabi
opredeljeno kot gospodarska cona in površine cest, z
oznako podrobnejše namenske rabe IG in PC, OR 21, ki
je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot
gospodarska cona in območje okoljske infrastrukture, z

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

oznako podrobnejše namenske rabe IG in O, OR 22, ki je
po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot
gospodarska cona, z oznako podrobnejše namenske
rabe IG, in del enote urejanja prostora EU 35, ki je na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
opredeljena z podrobnejšo namensko rabo PC oz.
površine cest.
(6) Na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta se izmed varstvenih režimov nahaja le kulturna
dediščina. Gre za objekt arheološke dediščine Ormož –
Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD 29700), ki je
zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov
lokalnega pomena na območju občine Ormož (Uradni
vestnik Občine Ormož, št. 3/17).
(7) Na severovzhodnem obrobju območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta poteka državna cesta
G1-2 oziroma obvoznica Ormož Z–Ormož V. Na
območjih, ki so že pozidana in urejena v gospodarsko
poslovno cono z urejenimi parkirnimi površinami, so
urejene lokalne ceste. Strateško pomembna za razvoj in
širitev gospodarske cone je tudi železniška proga, ki
poteka tik ob hrvaški meji v smeri Pragersko–Središče ob
Dravi in Pragersko–Ormož–Hodoš, po kateri poteka
potniški in tovorni promet. Na območju občinskega
podrobnega prostorskega načrta je v osrednjem delu,
severno od trgovskih centrov, ob bencinski črpalki na
državni cesti z obeh strani urejeno avtobusno
postajališče.
(8) Na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta in v neposredni bližini so zgrajeni vodovod,
kanalizacija, plinovod in elektrika. Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta in v
neposredni
bližini
so
zgrajene
še
razdelilna
transformatorska postaja (RTP Ormož), transformatorske
postaje in merilnoregulacijska postaja za zemeljski plin
(MRP Ormož).
3

Prostorska ureditev, ki je načrtovana
občinskim podrobnim prostorskim načrtom

z

6. člen
(načrtovana prostorska ureditev)
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje:
 gradnja nestanovanjskih stavb namenjenih obrtnim,
proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim,
trgovskim ali poslovnim dejavnostim,
 gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne
ceste s priključki, križišča, parkirna mesta, hodniki
za pešce in kolesarje ter kanalizacijsko, vodovodno,
plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko
omrežje s priključki…),
 gradnja pomožnih in pripadajočih objektov,
 ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene
površine),
 drugi gradbeni posegi.
4

Umestitev načrtovane ureditve v prostor

4.1

Vplivi in povezave prostorske ureditve s
sosednjimi območji

7. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi
območji)
Posegi izven območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev
in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
4.2

Rešitve načrtovanih objektov in površin

Stran 1677

8. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
(1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča
v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in
usmeritev za projektiranje in gradnjo občinskega
podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo
fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe
investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in
premišljeno umeščanje v prostor.
(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi
drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede
pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega
odloka.
4.3

Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

9. člen
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
so dopustne naslednje izvedbe del:
 sanacija in priprava zemljišča,
 gradnja novega objekta,
 rekonstrukcija objekta,
 odstranitev objekta,
 sprememba namembnosti objekta,
 vzdrževanje objekta.
10. člen
(vrste objektov glede na namen)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske stavbe za druge posebne družbene
skupine (samo za nastanitev sezonskih delavcev),
 gostilne, restavracije in točilnice,
 druge poslovne stavbe,
 konferenčne in kongresne stavbe,
 trgovske stavbe,
 sejemske dvorane, razstavišča,
 oskrbne postaje,
 stavbe za storitvene dejavnosti,
 postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
 garažne stavbe,
 industrijske stavbe,
 rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
 stavbe za kulturo in razvedrilo,
 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo,
 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
 avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske
ceste),
 regionalne ceste,
 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste
in gozdne ceste,
 samostojna parkirišča,
 mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi,
 podhodi,
 pokriti vkopi in galerije,
 jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
 naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi,
 daljinski (transportni) vodovodi,
 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
 daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
 lokalni (distribucijski) plinovodi,
 lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za
tehnološko vodo,
 lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
 vodni stolpi in vodnjaki,
 cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),

Št. 38/16.7.2021










Uradno glasilo slovenskih občin

čistilne naprave,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin (samo objekti za proizvodnjo mavca,
cementa, opeke, strešnikov in podobno ter
betonarne),
elektrarne in drugi energetski objekti (samo toplarne
in kotlovnice, sončne elektrarne in podobno),
drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje,
gradbeni posegi za opremo odprtih površin,
drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje.

11. člen
(lega, velikosti in oblikovanje objektov)
(1) Stavbe:
 lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je
določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je
črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati,
lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje
odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo
lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi,
zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade
ipd. V primeru združevanja ali deljenja parcel se
površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali
zmanjšajo;
 tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti
parcele (z), kateri je največ 0,8. Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje
med zazidano površino in celotno površino parcele,
namenjene gradnji;
 višinski največ P+2;
 fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in
trajnimi materiali. Namestitev velikih reklamnih
panojev na fasade ni dopustna. Morebitne
označevalne table in oznake blagovnih znamk naj
se namestijo izključno na glavni fasadi;
 streha: štirikapna, dvokapna, enokapna in ravna ali
njihova kombinacija;
 strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo
strehe.
(2) Gradbeni inženirski objekti:
 lega: na celotnem območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta;
 velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in
namenu;
 oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in
namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter
funkcionalne prometne površine ob objektih se
primerno utrdi.
(3) Pomožni in pripadajoči objekti:
 lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje
sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s
soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi
manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko
gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča.
Ograje so lahko lesene, kovinske, betonske, žičnate
v sivi barvi, obsajene z zelenjem. Podporni zidovi se
izvedejo iz kamna ali betona;
 velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov
izpolnjuje merila za nezahteven ali enostaven
objekt;
 oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari
splošnega videza prostora.
(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega in
varnostnega pasu gospodarske javne infrastrukture ter
priobalnem zemljišču celinskih voda so dopustni le pod
pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega
upravljavca.

Stran 1678

12. člen
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih
površin:
 zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in
višinskim potekom cest;
 zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča
neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim
osebam;
 v okviru posameznega stavbnega zemljišča se
glede na dejavnost zagotovi zadostna parkirna
mesta. Na parkiriščih mora biti zasajeno vsaj eno
drevo na vsaka 4 parkirna mesta;
 pred večjimi trgovskimi, zaposlitvenimi in podobnimi
stavbami naj bodo zagotovljena varna stojala za
kolesa;
 neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim
kotam raščenega terena na meji območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta in
višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri
zatravi z deležem najmanj 10% celotne površine
parcele, namenjene gradnji (izjema je EUP OR 22,
kjer je treba zagotoviti vsaj 30 % delež zelenih
površin);
 na celotnem območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta se zasaditve izvajajo tako, da
se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste,
značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega
izvora.
13. člen
(merila za parcelacijo)
Zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji stavb je
dopustno združevati ali deliti.
5

Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro

14. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se
upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s
posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano
gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi
izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta
v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi
pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu
načrtu.
(3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti
dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
15. člen
(prometno urejanje)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta se dogradi dostopne ceste.
(2) Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 6,0
m. Ob vozišču dostopnih cest se uredi vsaj enostranski
hodnik za pešce in kolesarje.
(3) Cestne priključke se dimenzionira z ustreznimi
tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno
signalizacijo.
(4) Na dostopnih cestah se naj izvedejo ukrepi za
umiritev prometa.
16. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

industrijskih odpadnih voda se izvede ločeni
kanalizacijski sistem.
(2) Komunalne in industrijske odpadne vode se odvaja v
javno kanalizacijsko omrežje.
(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh
se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v
ponikovalnice ali površinske odvodnike.
(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni
tehnični predpisi o javni kanalizaciji.
17. člen
(oskrba z vodo)
(1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se
dogradi javno vodovodno omrežje s priključki.
(2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase
vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji.
(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo
veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.
18. člen
(oskrba z električno energijo)
(1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno
obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo,
veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje
se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega
omrežja.
19. člen
(oskrba s plinom)
(1) Za oskrbo z zemeljskim plinom se na območju
podrobnega prostorskega načrta predvidi dograditev
plinovodnega omrežja, ki se ga naveže na obstoječe
distribucijsko plinovodno omrežje na odsekih PR 1DN325, PR-2-PE63, PR-22-PE110, PR-3-PE225, PR-84PE160 z delovnim tlakom 100 mbar in na odseku PR-0SPE180 z delovnim tlakom 4 bar ter na že načrtovano
razširitev plinovodnega omrežja po novih cestnih
ureditvah in Opekarniški cesti.
(2) Operater distribucijskega sistema gradi novo ali
povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu z
energetskim zakonom, če mu višina omrežnine, potrjena
s strani Agencije za energijo, to omogoča.
(3) Priključitev novo načrtovanih objektov bo možna po
pridobitvi soglasja za priključitev po energetskem zakonu.
(4) Gradnjo in rekonstrukcijo plinovodnega omrežja
izvede operater distribucijskega sistema ali od njega
pooblaščeni
izvajalci pod nadzorom
operaterja
distribucijskega sistema.
(5)
Energetski
zakon
določa
varovalni
pas
distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga
predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5m poteka na obeh
straneh plinovoda merjeno od njegove osi.
(6) V okviru komunalnega reda se plinovodno omrežje
umesti v pločnik ali kolesarsko stezo, v kolikor to ni
mogoče pa v zemljišča ob robu cest v javni lasti.
(7) Za načrtovane stavbe se izvede priključke na
plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja, kuhanjain in
poslovno-tehnoloških procesov. Priključka na plinovodno
omrežje ni treba izvest le v primeru izkoriščanja
obnovljivih virov energije.
(8) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi
upravljavec plinovodnega omrežja.
(9) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se
projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi
tehničnimi predpisi in standardi.
20. člen
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev)
(1) Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev
se na območju občinskega podrobnega prostorskega

Stran 1679

načrta dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija
iz PVC cevi fi 110 mm s kabelskimi jaški dimenzij vsaj
1,2x1,2x1,2. Od posameznih kabelskih jaškov se predvidi
izgradnja kabelske kanalizacije do novih stavb. Navezava
na obstoječo telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo je
ob Ljutomerski cesti.
(2) Investitor, kjer bo izveden telekomunikacijski
priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske
omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do stavbe. V
primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta
ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna
telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto,
kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja
telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi
materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje
telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno
povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije
inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico
zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji
telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje.
(3) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se mora glede
na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na
osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave
projekta
zaščite,
prestavitve
in
izvedbe
telekomunikacijskega omrežja, zakoličbe ter nadzora
krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako
bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi
nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi
stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih
telekomunikacijskih kablov izvede Telekom Slovenije,
d.d.
(4) Na območju občinskega podrobnega prostorskega je
dopustno vzpostaviti dostopne točke kot samostojne
elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem
(dostopovnem) komunikacijskem omrežju na prej
zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na
ureditvah drugih gradbenih posegov.
21. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in
predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju
predpisov
o
mejnih
vrednostih
svetlobnega
onesnaževanja.
(2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno
razsvetljavo.
6

Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje
kulturne dediščine

22. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta se nahaja enota nepremične kulturne dediščine
Ormož – Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD 29700), ki
je zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih
spomenikov lokalnega pomena na območju občine
Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 21/17).
(2) Gradnja objektov in posegi v registrirano enoto
nepremične kulturne dediščine so dopustni le pod pogoji
in s soglasjem oziroma mnenjem Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju
arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke.

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni
osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi.
7

Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih
virov ter ohranjanja narave

23. člen
(varstvo voda)
(1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je
priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja
priobalnega zemljišča pri vodotokih 2. reda sega v
naseljih 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna
zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi
nasipi. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem
zemljišče ni dovoljeno, razen za izjeme, ki jih določa
predpis s področja upravljanja z vodami ter vodnimi in
priobalnimi zemljišči.
(1) (2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan
vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih in
industrijskih odpadnih ter prečiščenih padavinskih voda.
Kanalizacijski sistem za komunalne in industrijske ter
padavinske odpadne vode mora biti zgrajen v
neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN
1610.
(3) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih
površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske
odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni,
suhi zadrževalniki ipd.).
(4) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je
treba odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba
speljati v bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja
možnost priključitve na javno kanalizacijo, se padavinske
vode lahko odvajajo preko zbiralnikov padavinskih vod v
ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri
čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica
locirana izven povoznih in manipulativnih površin.
(5) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v
vodotok ali odprt površinski odvodnik (jarek), mora biti ta
predviden in izveden tako, da bo izpustna glava
oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v
njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno
zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga jarka
ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka
mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja
tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih
odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora
biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov
in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in
dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2.
(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa vodavoda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo,
predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno
dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje
toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora
investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih
voda.
(8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemljavoda (geosonda), si mora investitor, za poseg v
podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih
voda (izvedba vrtine).
(9) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni
vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe
(ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba

Stran 1680

pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali
koncesije.
(10) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno
vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo
samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu
postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda
Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike
Slovenije za vode.
24. člen
(varstvo tal)
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti
tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri
odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja
odlaga v pasovih, ki se jih ustrezno zaščiti pred erozijo in
onesnaženjem ter nato uporabi pri končni ureditvi
območja. Površine, ki so bile v času zemeljskih del
razgaljene, se v najkrajšem možnem času ponovno
zatravijo oziroma zasadijo.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in
gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica
gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja
možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in
transportnih vozil, zato je dopustno uporabljati zgolj
tehnično brezhibne stroje in vozila.
(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije
zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo
tal.
25. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s
posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij
predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000,
naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot
in ekološko pomembnih območij.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(3) Ohranja se obstoječa obrežna lesna vegetacija
(predvsem vrbe in jelše ter druge avtohtone vrste dreves
in grmičevja) ob vodotokih in jarkih, na delih, kjer je
vegetacija odstranjena, se naj dovoli njena ponovna
razrast. Umestitev stavb se načrtuje na način, da so na
zadostni razdalji od obstoječih dreves.
(4) V čim večji meri se naj ohranijo obstoječe skupine
dreves in posamezna drevesa (obvezno se ohrani zeleni
pas na zahodni strani EUP OR 16, kjer območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta meji na
stanovanjsko območje). Pri zemeljskih delih v bližini
dreves je potrebno drevesa ustrezno zavarovati, da ne
pride do poškodb korenin, debla in/ali krošnje. Pri
zasaditvah novih dreves je potrebno zagotoviti dovolj
velik obseg zemljine okrog drevesa, in sicer mora
neutrjen del pod drevesu obsegati najmanj površino
obsega krošnje odraslega drevesa.
(5) Preprečuje se razrast in širjenje tujerodnih invazivnih
vrst. Tujerodne invazivne vrste je potrebno redno
odstranjevati in preprečevati njihovo semenenje ter
raznos semen. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče
vrste:
kanadska/orjaška
zlata
rozga
(Solidago
canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron
annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera),
japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F ×
bohemica) idr.
(6) V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna
ter steklena vrata se naj namestijo ustrezne nalepke, ki
preprečujejo trke ptic, ali druge ustrezne rešitve.
(7) Prednostno se izbirajo robniki pločnikov, kolesarski
poti in zelenic takšne višine in/ali oblike, da je možen
prehod malih sesalcev in dvoživk preko robnikov. To

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 1681

velja predvsem na J in V delu območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta in na površina v
neposredni bližini vodotokov.

(6) Prometno infrastrukturo je treba umeščati v prostor na
način, da bo v čim manjši meri vplivala na bližnje stavbe
z varovanimi prostori.

26. člen
(varstvo zraka)
(1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega
onesnaževanja zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne
sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili
oziroma z veljavnimi predpisi s področja varovanja
kakovosti zunanjega zraka.
(2) Za nove dejavnosti, ki bi lahko bile večji vir neprijetnih
vonjav, se naj izdela strokovna ocena, na podlagi katere
se ugotovi dopustnost njene umestitve v prostor ter
določi vplivno območje. Pri tem je potrebno upoštevati že
obstoječe vire neprijetnih vonjav na širšem območju
plana. Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov
neprijetnih vonjav od območij s stanovanji.
(3) Onesnažen zrak iz proizvodnih procesov je treba
voditi na prosto skozi filtrne naprave.
(4) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov.
(5) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja
varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne
presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem
predpisu.
(6) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih
vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim
načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično
brezhibnih vozil in strojev.
(7) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri
najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo
presežene mejne vrednosti za kakovost zraka.

28. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve
glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja
v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaženja.
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena.
Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s
senzorjem za vklop/izklop svetil.
(3) Za osvetlitev zunanjih površin se uporabljajo sijalke, ki
ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem
delu spektra (primerne so visokotlačne natrijeve sijalke,
LED z max. temp. 2700K). Vse svetilke morajo biti
takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako
morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad
vodoravnico). Za osvetljevanje se uporabljajo popolnoma
zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim
steklom.
(4) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri
najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo
presežene mejne vrednosti za svetlobno onesnaženje.

27. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred
hrupom.
(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh
ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane mejne
ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne
smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov
prekoračene predpisane mejne ravni hrupa na sosednjih
območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa uvrščena v II., III. in IV. območje varstva
pred hrupom. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora
izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene
prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih
območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa uvrščena v II. III. in IV. območje varstva
pred hrupom, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred
hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni
hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij
hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne
protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd.
(3) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri
najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo
presežene mejne vrednosti za hrup.
(4) Strojne naprave je treba namestiti na tiste strani fasad
objektov, kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo
obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom
negativne vplive na okolje, kar je treba preveriti s
strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom.
(5) V soseščino stanovanjskih območij se naj uvrščajo
mirnejše dejavnosti (npr. poslovne, trgovske dejavnosti
ipd.). Stavbe se naj projektira na način, da bodo z
orientacijo in gabariti predstavljale zvočno bariero
napram stanovanjskim območjem.

29. člen
(varovanje naravnih virov)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
se zagotovi:
 stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi
vodni viri občine,
 racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno
ravnanje s pitno vodo).
30. člen
(učinkovita raba energije)
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer
se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja
uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter
uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije
so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali
pretežno obnavljajo.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s
priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire
energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem
porabe tako, da se:
 izboljšuje toplotna izolacija objektov,
 spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite
gradnje,
 pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov
predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov
ter tehnološke opreme,
 zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj
ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer
se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati
študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna,
okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
 decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov
energije,
 soproizvodnja,
 daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je
na voljo,
 toplotne črpalke.
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti
zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za
oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za
izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za
oskrbo z energijo izpolnjena.
31. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru
posameznega stavbnega zemljišča.
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z
občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s
komunalnimi odpadki.
8

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom

32. člen
(obramba)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje
dejavnosti obrambe.
33. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Za ohranjanje poplavne varnosti na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu
s hidrološko hidravlično presojo št. 145/19-NV (Drava VG
podjetje Ptuj d.o.o., september 2019) na neimenovanem
levem pritoku Drave preuredi struga vodotoka in
nadomestita se dva poddimenzionirana prepusta z
novima.
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni
pospešek tal 0.125 [g].
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile,
prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi,
se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje
ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla
(neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.).
34. člen
(varstvo pred požarom)
Za zaščito pred požarom se zagotovi:
 pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
 potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali
potrebne protipožarne ločitve,
 dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za
gasilce, postavitvene površine in delovne površine
za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda
SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s
standardom SIST DIN 14090,
 vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
9

Etapnost izvedbe prostorske ureditve

35. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi
zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in
njenih etap je odvisna od izkazanega interesa
investitorjev.
(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do
stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki
je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje
stavbe.

10

Stran 1682

Velikost
dopustnih
odstopanj
od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev

36. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih
ureditev in dostopov do parcel.
(2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin,
objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev
prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne
dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi
zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke,
prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih
razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci
oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja
zadevajo.
(3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih
določenih zemljiških parcel, katere se lahko združuje in
širi ali deli in oži.
(4) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven
površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša
lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja
tangirajo.
11

Drugi pogoji in zahteve za izvajanje
občinskega podrobnega prostorskega načrta

37. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega
načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe
tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem
izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu
prostorskemu načrtu.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del
dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje
okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv
padavinskih voda na sosednja zemljišča.
12

Usmeritve za določitev meril in pogojev po
prenehanju
veljavnosti
občinskega
podrobnega prostorskega načrta

38. člen
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega
podrobnega prostorskega načrta)
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v
hierarhično višjem prostorskem aktu.
13

Končne določbe

39. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (Uradni vestnik
Občine Ormož, št. 19/05, 10/10, 17/15, 7/16, 11/18 ,
15/18 in 18/18 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št.
1/20).
40. člen
(hramba in vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na
vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine
Ormož.

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-21/2019 02\22
Datum: 28. 6. 2021
Občina Ormož
Danijel Vrbnjak, župan

OBČINA RADENCI
819.

Sklep o zadržanju izvajanja Odloka o
spremembah in dopolnitvah Odloka o
imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini
Radenci

Župan Občine Radenci na podlagi 46. člena Zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 –
ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) izdaja naslednji
SKLEP
O ZADRŽANJU IZVAJANJA
ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ODLOKA O IMENOVANJU ULIC, TRGOV IN NASELIJ
V OBČINI RADENCI
I.
Zaradi vložene pobude volivcev za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan Občine Radenci zadrži
izvrševanje Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka
o imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini Radenci
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/21), ki ga je
Občinski svet Občine Radenci sprejel na 22. redni seji,
dne 29.6.2021.
II.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in
začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 031-0001/2021-18
Datum: 14.7.2021
Občina Radenci
Roman Leljak, župan

JAVNO NAZNANILO
O JAVNI RAZGRNITVI POBUDE IN ELABORAT
LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DOLOČITEV OBSEGA
STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI
POSELITVI ZA DEL PARC. ŠT. 61/1, 77 IN 78 V K.O.
1064 - TOMAŽ
1. člen
Župan Občine Vojnik z javnim naznanilom obvešča
javnost, da se javno razgrne Pobude in Elaborat
lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega
zemljišča pri posamični poselitvi za del parc. št. 61/1, 77
in 78 v k.o. 1064 – Tomaž, ki ga je izdelalo podjetje ZEU
družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. Ul. Staneta
Rozmana 5, Murska Sobota št. LP 3/21, marec 2021.
2. člen
Območje lokacijske preveritve se izvaja na območju EUP
OP -62 IN EUP BO-13, na zemljiščih parc. št. del parc.
št. 61/1, 77 in 78 v k.o. 1064 - Tomaž
3. člen
Javna razgrnitev gradiva bo v sejni sobi Občine Vojnik,
Keršova 8, 3212 Vojnik in na spletni strani občine Vojnik
https://www.Vojnik.si/. Pripombe in predloge na javno
razgrnjeni dokument lahko podajo vsi zainteresirani.
(Zaradi nastale situacije, se morajo stranke predhodno
naročiti na tel. 03 7800633 ali na e naslov
jelka@vojnik.si.
Pripombe in predloge se lahko poda kot zapis v knjigo
pripomb in predlogov, ki se nahaja na mestu javne
razgrnitve, pisno na naslov Občine Vojnik ali na
elektronski naslov obcina@vojnik.si ter ustno na javni
obravnavi. Javna razgrnitev bo potekala od 23.7.2021 do
9.8.2021.
4. člen
Po končani javni razgrnitvi bo občina proučila
pripombe, do njih zavzela stališča in skupaj s pobudo,
elaboratom lokacijske preveritve in mnenji nosilcev
urejanja prostora predložena v obravnavo Občinskemu
svetu Občin Vojnik. Sklep občinskega sveta o lokacijski
preveritvi bo objavljen v Uradnem glasilu slovenskih
občin ter poslan Upravni enoti Celje in Ministrstvo za
okolje in prostor.
To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Vojnik.
O javni razgrnitvi bo občina pisno obvestila tudi lastnike
sosednjih zemljišč.
Številka: 351-0010/2021-11
Datum: 14.7.2021
Občina Vojnik
Branko Petre, župan

OBČINA VOJNIK
820.

Javno naznanilo o javni razgrnitvi Pobude in
Elaborat lokacijske preveritve za določitev
obsega stavbnega zemljišča pri posamični
poselitvi za del parc. št. 61/1, 77 in 78 v k.o.
1064 - Tomaž

Na podlagi 7. odstavka 131.. člena Zakona o urejanju
prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017) ter na podlagi 12. in 45.
člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 3/2016)
občina Vojnik objavlja

Stran 1683

OBČINA ŽETALE
821.

Sklep o oceni izvajanja Občinskega programa
varnosti Občine Žetale v letu 2020

Na podlagi 15. člena Statuta občine Žetale (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 54/17, uradno prečiščeno
besedilo, UPB-1) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o
občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17,
ZORed) je Občinski svet občine Žetale na 12. redni seji
dne 12. 7. 2021, sprejel naslednji

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

SKLEP
O OCENI IZVAJANJA
OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE
ŽETALE V LETU 2020
1.
Občinski svet Občine Žetale ocenjuje, da so bili doseženi
zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine
Žetale za leto 2020.
2.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 223-01/2021
Datum: 13. 7. 2021
Občina Žetale
Anton Butolen, župan

822.

Sklep o določitvi cen programov predšolske
vzgoje v Enoti vrtec Žetale in rezervacij v
programih predšolske vzgoje v javnih vrtcih

Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena
Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09–ZIUZGK, 36/10,
62/10–ZUPJS, 94/10–ZIU in 40/12–ZUJF, 14/2015ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno
službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15),
24. člena Pravilnika o sprejemu otrok v enoto vrtec pri
OŠ Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2011,
26/14) ter 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 54/17), je Občinski svet
Občine Žetale na 12. redni seji, dne 12. 7. 2021, sprejel

meseca. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati
odsotnost najpozneje en teden pred prvim dnem
odsotnosti iz vrtca.
O vlogi za koriščenje rezervacije izven termina iz
prejšnjega odstavka v primeru bolezni ali poškodbe
otroka, na podlagi ustreznih zdravniških potrdil, odloči
uprava Občine Žetale.
Starši lahko koristijo rezervacijo za namen prvega in
drugega odstavka v skupnem trajanju največ dva
meseca.
Starši, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega
otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za enega otroka,
za katerega se ne sofinancira plačilo staršev za otroka iz
državnega proračuna.
Za rezervacijo starši plačajo 30% od njihovega, z
odločbo določenega, dohodkovnega razreda.
4. člen
Občina Žetale bo za otroke, za katere je po veljavnih
predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske
vzgoje, zagotovila vrtcu sredstva za plačilo celotne
razlike med plačili staršev in ceno programa, ki nastane
zaradi določitve rezervacije po tem sklepu.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o
določitvi cen programov predšolske vzgoje v enoti vrtec
Žetale in rezervaciji v programih predšolske vzgoje v
javnih vrtcih, objavljen Uradnem glasilu slovenskih občin,
št. 39 z dne 17. 7. 2020.
6. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 2021
dalje.
Številka: 602-1/2021
Datum: 13. 7. 202
Občina Žetale
Anton Butolen, župan

SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV PREDŠOLSKE
VZGOJE V ENOTI VRTEC ŽETALE IN REZERVACIJ V
PROGRAMIH PREDŠOLSKE VZGOJE V JAVNIH
VRTCIH
823.
1. člen
Cena programov znašajo:
 prvo starostno obdobje
oddelek:
 prvo starostno obdobje
oddelek:
 drugo starostno obdobje
oddelek:
 drugo starostno obdobje
oddelek:

– starostno homogen
556,29 €/mesec
– polovični homogen
556,29 €/mesec
– starostno heterogen
468,91 €/mesec
– starostno homogen
446,15 €/mesec

2. člen
V primeru odsotnosti otroka iz vrtca se cena programa
zniža za strošek neporabljenih živil v višini 2,67 na dan.
Stroški živil se za starše in občino odbijejo v deležu, kot
je določeno z Odločbo o določitvi znižanega plačila za
program vrtca.
3. člen
Starši otrok, za katere je Občina Žetale po veljavnih
predpisih dolžna kriti del programa predšolske vzgoje v
javnem vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi
odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. julija do
31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za
neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva

Stran 1684

Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra

Na podlagi 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 54/17) in 59. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Žetale (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 54/17) je Občinski svet
Občine Žetale na svoji 12. redni seji, dne 12. 7. 2021, na
predlog župana sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Nepremičnini, parc. št. 1584/4, k.o. (505) Čermožiše, se
ukine status javnega dobra.
II.
Nepremičnina iz prve točke preneha imeti status javnega
dobra in postane last Občine Žetale, Žetale 4, 2287
Žetale, matična št. 13579990000.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO NEPREMIČNIN

Številka: 032-12/2018
Datum:13. 7. 2021
Občina Žetale
Anton Butolen, župan

REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZA PODRAVJE
- MARIBOR
824.

Stran 1685

Javna dražba za prodajo nepremičnin

Na podlagi 50. člena Zakona o stvarnem premoženju
države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list
RS, št. 11/18 in 79/18) – v nadaljevanju ZSPDSLS-1
javni zavod REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZA
PODRAVJE - MARIBOR, javni zavod, objavlja

NAZIV IN SEDEŽ ORGANIZATORJA
Prodajalec je REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZA
PODRAVJE - MARIBOR, javni zavod, ki je tudi
zemljiškoknjižni lastnik kompleksa nepremičnin, ki so
predmet prodaje.
VRSTA PRAVNEGA POSLA
Prodaja nepremičnega stvarnega premoženja javnega
zavoda se izvede po metodi javne dražbe.
PREDMET PRODAJE
Predmet prodaje so naslednje nepremičnine:

ZŠ ID znak

Tip nepremičnine

1

ID znak: parcela 607 423/1 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 423/1 (ID 2378787)

kmetijsko zemljišče brez 501 m2
trajnih nasadov

Celota 1/1

2

ID znak: parcela 607 425/4 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 425/4 (ID 1035032)

poseljeno zemljišče

316 m2

Celota 1/1

3

ID znak: parcela 607 425/5 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 425/5 (ID 2882417)

poseljeno zemljišče

532 m2

Celota 1/1

4

ID znak: parcela 607 425/6 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 425/6 (ID 861711)

poseljeno zemljišče

292 m2

Celota 1/1

5

ID znak: parcela 607 425/9 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 425/9 (ID 6330050)

poseljeno zemljišče cesta

1.161 m2

Celota 1/1

6

ID znak: parcela 607 425/10 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 425/10 (ID 6330052)

poseljeno zemljišče

3.480 m2

Celota 1/1

7

ID znak: parcela 607 425/11 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 425/11 (ID 6492359)

poseljeno zemljišče

429 m2

Celota 1/1

8

ID znak: parcela 607 425/12 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 425/12 (ID 6492360)

poseljeno zemljišče

4.237 m2

Celota 1/1

9

ID znak: parcela 607 425/14 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 425/14 (ID 6967264)

nepozidano stavbno
zemljišče

3.067 m2

Celota 1/1

10

ID znak: parcela 607 432/10 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 432/10 (ID 6416685)

kmetijsko zemljišče brez 901 m2
trajnih nasadov

11

ID znak: parcela 607 467 katastrska občina 607 JELENČE parcela kmetijsko zemljišče brez 4.855 m2
467 (ID 1538399)
trajnih nasadov

12

ID znak: parcela 607 468/4 katastrska občina 607 JELENČE
parcela 468/4 (ID 6967269)

Vse nepremičnine so bremen proste.
Iz potrdila o namenski rabi Občine Pesnica, št. 35010463/2021-2 z dne 15.7.2021 izhaja, da na
nepremičninah Občina Pesnica nima predkupne pravice.
Nepremičnine se nahajajo na naslovu Pesnica pri
Mariboru 20a, 2211 Pesnica pri Mariboru. Nepremičnine
zajemajo zemljišče v skupni izmeri 34.593 m2, na katerih
se nahaja 8 stavb s skupno neto tlorisno površino

Površina

kmetijsko zemljišče brez 14.822 m2
trajnih nasadov

Delež
prodaje

Celota 1/1
Celota 1/1
Celota 1/1

3.871,68 m2. Zemljišče je delno pozidano – stavbno,
delno nepozidano – stavbno in v manjši meri kmetijsko.
Pozidano zemljišče se glede na uporabo deli na tri
sklope, in sicer:
 Pozidano stavbno zemljišče površine 10.447,00 m2,
ki predstavlja pretežno ograjeno zemljišče,
pozidano ter z izvedenimi dovoznimi cestami in

Št. 38/16.7.2021





Uradno glasilo slovenskih občin

parkirišči za uporabnike objektov. Zemljišče je
ravno.
Nepozidano stavbno zemljišče površine 3.067,00
m2. Zemljišče je ravno, delno ograjeno in
komunalno opremljeno. Glede na lokacijo
nepremičnine, površino in namembnost zemljišča,
je primerno predvsem za nestanovanjsko pozidavo.
Nepozidano stavbno in v manjši meri kmetijsko
zemljišče površine 21.079,00 m2. Zemljišče
predstavlja pretežno neograjeno zemljišče na
razgibanem in erozivnem področju, neprimernem za
pozidavo (v fizičnem in ekonomskem smislu).

Objekt A (stavba št. 1) – nestanovanjski objekt
Objekt je masivno grajen – zidan, etaž P + M (delno),
zgrajen leta 1980, uporabno dovoljenje pridobljeno leta
2000. Ostrešje leseno, streha dvokapnica, strešna kritina
opečna), kleparski izdelki iz pocinkane, barvane
pločevine, ovoj stavbe zaključuje izolacijska fasada.
Stavbno pohištvo v pretežni meri leseno (zasteklitev
izolacijska, senčila notranje žaluzije, okenske police
kombinacija pocinkane pločevine - zunaj in teraca znotraj). Talne obloge kombinacija keramike, parketa,
laminata in epoksija. Stene so v pretežni meri beljene,
delno obložene s keramiko (sanitarije, čajna kuhinja) in
lesenim dekorativnim opažem. Stropovi so v pretežni
meri beljeni, poševnine in stropovi v mansardi obloženi z
lesenim, dekorativnim opažem. Objekt je finaliziran glede
na namembnost prostorov. Objekt je ogrevan iz skupne
kotlovnice na LKO (radiatorsko), delno klimatiziran ter
priključen na vso dostopno infrastrukturo. Objekt je
tehnično varovan, tekoče vzdrževan in v uporabi.
Prostori zajemajo:
 Pritličje: vetrolov, predprostor, hodnik s stopniščem
v mansardo, večnamenski prostor, sklop ločenih
pisarniških prostorov, sanitarije, čajna kuhinja,
kotlovnica.
 Mansarda: hodnik s stopniščem v pritličje, pisarna,
sejna soba.
Objekt je v celoti oddan najemnikom (OIM Ortopedski
inženiring Maribor, Dejan Tašner s.p. (proizvodni del + 1
pisarna) ter POMGRAD d.d. (preostanek objekta)).



Stran 1686

Nadstropje: hodnik z galerijo in stopniščem v
pritličje objekta, sklop ločenih pisarniških prostorov,
sanitarije.

Objekt je v celoti oddan najemniku (EMSISO d.o.o.).
Objekt C (stavba št. 5) – nestanovanjski objekt
Objekt je v osnovi zasnovan kot skeletna konstrukcija in v
pretežni meri pozidan v masivni izvedbi, etaž p + 2 + M,
zgrajen leta 1999, uporabno dovoljenje pridobljeno leta
1999. Ostrešje objekta je kovinsko, streha večkapnica
(strešna kritina bitumenska), kleparski izdelki iz
pocinkane, barvane pločevine. Ovoj stavbe zaključuje
izolacijska fasada. Stavbno pohištvo v pretežni meri
leseno, delno kovinsko (zasteklitev izolacijska, senčila
notranje žaluzije; okenske police kombinacija pocinkane
pločevine - zunaj in umetnega kamna - znotraj). Talne
obloge predstavlja industrijski tlak v pritličju objekta,
jeklena pločevina v nadstropjih osnovnega objekta ter
kombinacija keramike, parketa in laminata na stopniščih
objekta in aneksa objekta. Stene so v pretežni meri
beljene, delno obložne s keramiko (sanitarije). Stropovi
so v pretežni meri beljeni, delno kot vidna konstrukcija
medetažnih plošč v jekleni izvedbi. Vertikalno povezavo
med etažami predstavlja zunanje stopnišče ter tovorno
dvigalo. V nadstropjih osnovnega objekta je izvedeno
notranje stopnišče v kovinski izvedbi. Objekt je finaliziran
glede na namembnost prostorov. Objekt je ogrevan s
pomočjo lastne CK na UNP (radiatorsko), delno
klimatiziran ter priključen na vso dostopno infrastrukturo.
Objekt je tehnično varovan, tekoče vzdrževan in v
uporabi.
Prostori zajemajo:
 Pritličje: osrednji proizvodni prostor, pomožni
prostori v aneksu objekta (sanitarije, skladišče,
pisarne).
 Nadstropja: prostor nad proizvodnim prostorom
predstavljajo
neizkoriščene
površine
(zaradi
specifike objekta niso namenjene alternativni rabi –
statika ni preverjena), pomožni prostori v aneksu
objekta (sanitarije, pisarne), zunanji hodniki.
Objekt je v celoti oddan najemniku (Telkom-OT d.o.o.).

Objekt B (stavba št. 7) – nestanovanjski objekt

Objekt D (stavba št. 380) – nestanovanjski objekt

Objekt je pretežno masivno grajen, etaž P + N, zgrajen
leta 1980, uporabno dovoljenje pridobljeno leta 1996.
Ostrešje leseno, streha dvokapnica (strešna kritina
barvana pločevina), kleparski izdelki iz pocinkane,
barvane pločevine. Ovoj stavbe zaključuje izolacijska
fasada. Stavbno pohištvo v pretežni meri leseno
(zasteklitev izolacijska, senčila notranje žaluzije; okenske
police iz umetnega kamna - znotraj in zunaj). Talne
obloge kombinacija keramike, parketa in vinila. Stene so
v pretežni meri beljene, delno obložene s keramiko
(sanitarije, čajna kuhinja). Stropovi so v pretežni meri
beljeni, poševnine in stropovi v nadstropju obloženì z
lesenim, dekorativnim opažem. Objekt je finaliziran glede
na namembnost prostorov. Objekt je ogrevan iz skupne
kotlovnice na LKO (radiatorsko), delno klimatiziran ter
priključen na vso dostopno infrastrukturo. Objekt je
tehnično in požarno varovan, tekoče vzdrževan in v
uporabi.

Objekt je masivno grajen – zidan, etaž P, zgrajen leta
1980, uporabno dovoljenje pridobljeno leta 2000.
Ostrešje leseno, streha dvokapnica (stresna kritina
bitumenska), kleparski izdelki iz pocinkane, barvane
pločevine. Ovoj stavbe zaključuje izolacijska fasada.
Stavbno pohištvo v pretežni meri leseno (zasteklitev
izolacijska, senčila notranje žaluzije, okenske police
kombinacija pocinkane pločevine - zunaj in umetnega
kamna - znotraj). Talne obloge kombinacija keramike in
industrijskega tlaka. Stene in stropovi so beljene. Objekt
je finaliziran glede na namembnost prostorov. Objekt je
ogrevan s pomočjo lastne CK na električno energijo
(radiatorsko)
ter
priključen
na
vso
dostopno
infrastrukturo. Objekt je tehnično varovan, tekoče
vzdrževan in v uporabi.

Prostori zajemajo:
 Pritličje: skupni predprostor, skupne sanitarije,
hodnik s stopniščem v nadstropje objekta,
proizvodno – storitvene površine.

Prostori zajemajo:
 Pritličje: vetrolov oz. predprostor, 2 pisarni, večji in
manjši storitveni prostor.
Objekt je v celoti oddan najemniku (EMSISO d.o.o.).

Št. 38/16.7.2021
Objekt E (stavba
nestanovanjski objekt

Uradno glasilo slovenskih občin
št.

381)

–

nedokončan

Objekt je masivno grajen – zidan, etaž P + 2 + M, zgrajen
leta 2001, objekt ni finaliziran in nima pridobljenega
uporabnega dovoljenja. Ostrešje leseno, streha
večkapnica (stresna kritina bitumenska), kleparski izdelki
iz pocinkane, barvane pločevine. Ovoj stavbe zaključuje
izolacijska fasada. Stavbno pohištvo v pretežni meri
leseno (zasteklitev izolacijska, brez senčil; okenske
police iz umetnega kamna - znotraj in pocinkane,
barvane pločevine - zunaj). Talne obloge predstavlja v
pretežni meri izveden estrih, delno keramika (sanitarije).
Stene so v pretežni meri beljene, delno obložene s
keramiko (sanitarije). Stropovi so v pretežni meri beljeni.
Mansarda objekta je nefinalizirana. Objekt je neogrevan,
izvedene pretežno grobe strojne in elektro instalacije.
Delno izvedena finomontaža strojnih in elektro inštalacij.
Objekt je brez lastnih priključkov na komunalno in ostalo
infrastrukturo. Objekt je tekoče vzdrževan in ni v uporabi.
Prostori zajemajo:
 Etaže: 2x vhod v objekt, hodniki s stopniščem,
prostori različnih površin (možnost spreminjanja
površine prostorov, predelne stene pretežno v
mavčno – kartonski izvedbi), sanitarije v vsaki etaži.
 Mansarda, podstrešje: neizkoriščen, nefinaliziran
prostor (tla estrih, stene neometane, vidna
konstrukcija ostrešja – brez izolacije.
Objekt se ne oddaja v najem.
Objekt F (stavba št. 3) – nestanovanjski objekt
Objekt je masivno grajen – zidan, etaža P, zgrajen leta
1980, uporabno dovoljenje pridobljeno leta 1999.
Ostrešje leseno, streha dvokapnica (strešna kritina
bitumenska), kleparski izdelki iz pocinkane, barvane
pločevine. Ovoj stavbe zaključuje izolacijska fasada.
Stavbno pohištvo v pretežni meri leseno (zasteklitev
izolacijska, senčila notranje žaluzije; okenske police
kombinacija pocinkane pločevine - zunaj in umetnega
kamna - znotraj). Talne obloge kombinacija keramike in
betona. Stene in stropovi so pretežno beljene, stene
delno obložene s keramiko (sanitarije). Objekt je
finaliziran glede na namembnost prostorov. Objekt je
ogrevan s pomočjo lastne CK na UNP (radiatorsko) ter
priključen na vso dostopno infrastrukturo. Objekt je
tehnično varovan, tekoče vzdrževan in v uporabi.
Prostori zajemajo:
 Pritličje: vetrolov oz.
predprostor, laboratorijski
prostor, skladišče in sanitarije.
Objekt je oddan dvema najemnikoma (INSLAB d.o.o.
(laboratorij) ter Pohorske dobrote Tomaž Krajnc s.p.
(proizvodno-skladiščni del).
Objekt G – transformator
V sklopu predmetnega kompleksa se nahaja lastna
transformatorska naprava, zgrajena leta 1980. Objekt je
tekoče vzdrževan in v uporabi (namenjen uporabnikom
kompleksa).
IZKLICNA CENA
Izklicna cena nepremičnin znaša 1.650.000,00 EUR. V
izklicni ceni niso vključene davščine in nobeni drugi oz.
drugovrstni stroški, kot npr. stroški zemljiškoknjižnega

Stran 1687

vpisa lastninske pravice (notarski stroški, takse…), ki jih
plača kupec.
Cenitev nepremičnine je izdelal g. Andrej Cehtl, univ.
dipl. gosp. inž. gradb., POV.
OGLED NEPREMIČNIN
Zainteresirani dražitelji se lahko po predhodnem
telefonskem dogovoru na št. 02 / 333 13 00 ali po
elektronski pošti na elektronski naslov: info@rrapodravje.si udeležijo ogleda nepremičnin, ki bo izveden
skladno s predhodnim dogovorom. Ogledi se bodo
zagotavljali v obdobju od vključno 28. 7. 2021 do vključno
4. 8. 2021 skladno s predhodnim stavkom.
POGOJI IN PRAVILA ZA IZVEDBO IN SODELOVANJE
NA JAVNI DRAŽBI
Pravila javne dražbe so zavezujoča za prodajalca in
udeležence javne dražbe, ter so enakovredno aplikativna
za vse udeležence, brez izjeme.
SPLOŠNO
Nepremičnine se prodajajo kot celota, nakup
posamezne nepremičnine ni mogoč.
Prodaja nepremičnin se izvede po načelu »videno –
kupljeno«, zato se morebitne reklamacije, predvsem
vendar ne izključno zaradi nepoznavanja dejanskega in
pravnega stanja nepremičnin, po sklenitvi prodajne
pogodbe ne bodo upoštevale.
Kriterij dvigovanja cene: dražitelj lahko dviguje izklicno
ceno za najmanj 50.000,00 EUR.
Javna dražba se bo opravila ustno v slovenskem jeziku.
Rok za sklenitev pogodbe: Uspešni dražitelj je dolžan
skleniti prodajno pogodbo v 15 koledarskih dneh po
končani dražbi.
VARŠČINA
Varščina znaša 10 % od izklicne cene (165.000,00
EUR) in mora biti vplačana najkasneje do 16.8.2021 na
transakcijski račun št. SI56 0127 0603 0214 856, odprt
pri Banka Slovenije, sklic SI 19 20210816, z navedbo
namena »Plačilo varščine – javna dražba ŠTP«. Šteje se,
da je varščina plačana pravočasno, če je najkasneje dne
17.8.2021 priliv viden na predhodno navedenem TRR
prodajalca. Varščina bo uspelemu dražitelju vračunana v
kupnino, drugim dražiteljem, ki ne bodo uspeli na javni
dražbi, pa se bo varščina brez obresti vrnila v 15 dneh od
zaključka javne dražbe na njihov transakcijski račun.
Enako velja tudi, če se javna dražba zaradi ustavitve
postopka javne dražbe ne opravi.
Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo najmanj po
izklicni ceni za predmetno nepremičnino za primer, če
sodeluje le en ponudnik. Ponudba veže dražitelja do
zaključka javne dražbe in dražitelj do tedaj ne more
odstopiti od ponudbe ali jo kakorkoli razveljaviti.
Prodajalec zadrži varščino, če:
 se dražitelj ne udeleži javne dražbe;
 se dražitelj udeleži javne dražbe, vendar ne pristopi
k draženju (ne želi kupiti nepremičnine niti po
izklicni ceni);
 dražitelj v danem roku ne sklene prodajne pogodbe,
ali obstojijo drugi razlogi na strani kupca zaradi
katerih do sklenitve prodajne pogodbe ne pride.
PLAČILO KUPNINE
Način in rok plačila: kupnina se plača v 30 dneh po
sklenitvi pogodbe, na transakcijski račun št. SI56 0127

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

0603 0214 856, odprt pri Banka Slovenije, z navedbo
sklica SI 19 20210816. Plačilo celotne kupnine v
navedenem roku je bistvena sestavina prodajne
pogodbe, uspešnemu dražitelju se varščina všteje v
kupnino. Po plačilu celotne kupnine in po poravnanih
vseh stroških in davščinah, ki so neposredno potrebni in
povezani z realizacijo prodajne pogodbe, se bo kupcu
nepremičnina izročila v last in posest s pravico vpisa
lastninske pravice na kupljeni nepremičnini v zemljiški
knjigi. Vse stroške v zvezi s prenosom lastništva
(overitve, takse, vpis v zemljiško knjigo in drugo) kakor
tudi davek na promet nepremičnin, plača kupec.
Pogodba je sklenjena z dnem, ko jo podpiše zadnja od
obeh pogodbenih strank.
ROK ZA ODDAJO PRIJAVE, UDELEŽBA NA JAVNI
DRAŽBI IN NJENI POGOJI
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične
osebe, ki skladno s pravnim redom Republike Slovenije
lahko postanejo lastniki nepremičnin, so pravočasno
vplačali varščino, in ki so pravočasno in pravilno
prodajalcu podali prijavo v slovenskem jeziku.
Dražitelji se morajo najpozneje do 11.00 ure na dan
javne dražbe (tj. 17.8.2021) osebno oglasiti na kraju
javne dražbe. Javne dražbe se bodo lahko udeležili le
tisti, ki bodo do vključno
17.8.2021 do 10.00 ure
na naslov naročnika: RRA Podravje - Maribor,
Pobreška c. 20, 2000 Maribor, v zaprti ovojnici s
pripisom »Ne odpiraj, Javna dražba – ŠTP« ter s
pripisom naziva in naslova dražitelja na hrbtni strani
ovojnice
posredovali svojo prijavo, ki mora vsebovati naslednje
dokumente:
 potrdilo o plačani varščini, iz katerega je poleg
plačila razviden tudi namen in je priložena celotna
številka transakcijskega računa za primer vračila
varščine;
 potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, staro največ
30 dni (samo za pravne osebe, s.p.), tuj državljan
mora priložiti potrdilo, ki ga izdajo institucije v
njegovi državi, enakovredne institucijam, od katerih
se zahteva potrdilo za slovenske državljane, če
tega potrdila ne more pridobiti, pa lastno izjavo,
overjeno pri notarju, s katero pod kazensko in
materialno odgovornostjo izjavlja, da ima plačane
davke in prispevke;
 potrdilo, da v zadnjih šestih mesecih niso imeli
blokiranega transakcijskega računa (velja za pravne
osebe in s.p.), tuja pravna oseba mora predložiti
potrdilo, ki ga izdajo institucije v njegovi državi,
enakovredne institucijam, od katerih se zahteva
potrdilo za slovenske državljane, če tega potrdila ne
more pridobiti, pa lastno izjavo, overjeno pri notarju,
s katero pod kazensko in materialno odgovornostjo
izjavlja, da v zadnjih šestih mesecih ni imel
blokiranega transakcijskega računa;
 izpisek iz sodnega registra (za pravne osebe)
oziroma druge ustrezne evidence (za s.p.), stare
največ 30 dni;
 morebitni pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb
morajo predložiti notarsko overjeno pooblastilo za
udeležbo na javni dražbi, za odvetnike overitev
pooblastila ni potrebna;
 fotokopijo osebnega dokumenta (potni list ali
osebno izkaznico), če se prijavi fizična oseba,
samostojni podjetnik ter zastopniki ali pooblaščenci
pravnih oseb;

Stran 1688





pisno izjavo, da sprejema razpisne pogoje;
program za funkcionalno izrabo prostorov;
izjavo, da ni povezana oseba v smislu določil 50.
člena Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št.
11/18);
 izjavo po 14. členu Zakona o integriteti in
preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 –
UPB2, 81/13).
Vse listine (razen dokazila o plačilu varščine in
fotokopije osebnega dokumenta) je treba predložiti v
izvirniku ali pa overjeno kopijo listine. Prijave lahko
ponudniki v roku za oddajo prijav oddajo tudi osebno v
tajništvu …., vsak delovni dan od 9. do 15. ure, in sicer
od dneva objave javne dražbe do roka za oddajo prijave.
Prijava mora vsebovati vse zahtevane ustrezne
dokumente in opremljena enako kot če je poslana po
pošti.
Prijave k javni dražbi, ki bodo priporočeno prispele ali
oddane na naslov prodajalca po poteku roka za oddajo
(nepravočasne ponudbe), bo komisija, pooblaščena za
izvedbo postopka, izločila in neodprte vrnila pošiljatelju.
Če bo prijava formalno nepopolna in/ali nepravočasna,
bo komisija tako vlogo izločila.
Ponudba veže dražitelja do zaključka dražbe in dražitelj
do tedaj ne more odstopiti od ponudbe ali jo kakorkoli
razveljaviti.
Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati
cenilec in člani komisije ter z njimi povezane osebe. Za
povezano osebo se štejejo:
 fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v
krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli
kolena, v stranski vrsti pa do tretjega kolena, ali ki je
s članom komisije ali cenilcem v zakonu,
zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni
partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne
glede na to, ali je zakonska zveza oziroma
partnerska zveza prenehala ali ne,
 fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v
odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma
posvojitelja,
 pravna oseba, v kapitalu katere ima član komisije ali
cenilec delež večji od 50 odstotkov in
 druge osebe, s katerimi je glede na znane
okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju
povezan član komisije ali cenilec, tako da zaradi te
povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti
pri opravljanju funkcije člana komisije ali cenilca.
IZBIRA NAJUGODNEJŠEGA DRAŽITELJA
Izbor najugodnejšega dražitelja se opravi na javni
dražbi. Z vplačilom varščine sprejme dražitelj obveznost
pristopiti k javni dražbi in razpisne pogoje javne dražbe.
Če je dražitelj samo eden, je nepremičnina prodana za
izklicno ceno, ne glede na to ali dražitelj pristopi k
draženju ali ne. Če je prispela samo ena prijava
(pravočasna in popolna), se šteje, da je dražitelj podal
ponudbo po izklicni ceni. V kolikor prodajalec prejme več
prijav (pravočasnih in popolnih), vendar na javno dražbo
pristopi le en dražitelj, se nepremičnina dražitelju, ki
pristopi, proda po izklicni ceni. Če je dražiteljev več, je
najugodnejši dražitelj tisti, ki ponudi najvišjo ceno. Če na
javno dražbo pristopita dva dražitelja ali pristopi več
dražiteljev, ki pa k javni dražbi ne pristopijo oz. ne dražijo,
nepremičnina ni prodana, če najmanj eden ne zviša
cene, prodajalec pa v tem primeru zadrži vplačane
varščine.
Dražitelj je vezan na svojo ponudbo dokler ni podana
višja ponudba, ter je ne more preklicati ali razveljaviti.

Št. 38/16.7.2021

Uradno glasilo slovenskih občin

PRAVILA JAVNE DRAŽBE
Javna dražba se izvaja v skladu z Zakonom o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 11/18).
Dražbo izvede pristojna komisija za izvedbo javne
dražbe, ki jo je za to imenoval oziroma pooblastil direktor
prodajalca v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju
države in samoupravnih lokalnih skupnosti, in jo
sestavljajo:
 Uroš Rozman,
 Nataša Štelcer,
 Dijana Bestijanić.
Odpiranje prijav in javna dražba se izvedeta javno.
Komisija odpre prijave, jih pregleda, ter ugotovi, ali so
prijave pravočasne in popolne, ter o tem sestavi zapisnik.
Sodelovanje v postopku odpiranja prijav ni pogoj za
udeležbo na javni dražbi.
Komisija neposredno po odpiranju prijav javno razglasi,
kateri ponudniki lahko sodelujejo v postopku javne
dražbe in kateri so iz nadaljnjega postopka izločeni ter na
kratko obrazloži razloge za izločitev. Javna dražba se
izvede neposredno po razglasitvi rezultatov odpiranja, in
sicer ne glede na morebitne ugovore ponudnikov.
Javna dražba za nepremičnino je končana, ko:
 voditelj dražbe trikrat ponovi isto najvišjo ponudbo
in razglasi ponudnika, ki mu je nepremičnina
prodana, ali
 komisija ugotovi, da noben od dveh ali večih
dražiteljev ni ponudil višje cene od izhodiščne, ali
 komisija ustavi postopek prodaje.
Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati,
dokler ni končan zapisnik o poteku javne dražbe.
Javna dražba se opravi, tudi če je udeležen samo en
ponudnik.
USTAVITEV POSTOPKA
Komisija, pooblaščena za izvedbo postopka ali
prodajalec lahko začeti postopek prodaje kadarkoli do
sklenitve prodajne pogodbe brez obrazložitve in brez
odškodninske odgovornosti ustavi, pri čemer se
dražiteljem povrne vplačana varščina v celoti in brez
obresti.
KRAJ IN ČAS JAVNE DRAŽBE
Odpiranje prijav in javna dražba bo potekala na sedežu
javnega zavoda RRA Podravje - Maribor, Pobreška c. 20,
2000 Maribor, in sicer:
dne 17.8.2021 ob 10.00 uri odpiranje ponudb in ob
11.00 uri istega dne javna dražba
Vplačana varščina se kupcu vračuna v kupnino,
neuspelemu dražitelju pa se vrne brezobrestno v roku 15
dni od dneva opravljene javne dražbe.
DODATNE INFORMACIJE
Pojasnila v zvezi z javno dražbo in o nepremičninah
lahko dobijo interesenti v javnem zavodu po predhodni
najavi na tel. 02 / 333 13 00 ali po elektronski pošti
info@rra-podravje.si.
Vsa dokumentacija v zvezi z javno dražbo je objavljena
na spletni strani: www.rra-podravje.si pod rubriko
»Aktualno«. Na navedeni spletni strani je objavljen tudi
osnutek Izjave po 14. členu Zakona o integriteti in
preprečevanju korupcije ter Izjave po 50. členu Zakona o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih

Stran 1689

skupnosti, ki ju morajo ponudniki izpolniti in priložiti prijavi
ter fotografije nepremičnin, ki so predmet javne dražbe.
Regionalna razvojna agencija
za Podravje - Maribor

Št. 38/16.7.2021

804.
805.
806.
807.
808.
809.
810.
811.

812.

813.

814.
815.
816.

817.

818.

819.

820.

821.
822.

823.

Uradno glasilo slovenskih občin

OBČINA DIVAČA
Sklep o ukinitvi javnega dobra
Sklep o ukinitvi javnega dobra
Sklep o ukinitvi javnega dobra
Sklep o ukinitvi javnega dobra
Sklep o ukinitvi javnega dobra
Sklep o ukinitvi javnega dobra
Sklep o ukinitvi javnega dobra

Stran
1667
1667
1667
1668
1668
1668
1668

OBČINA DORNAVA
Preklic Sklepa o določitvi cene
programov v vrtcu pri Osnovni šoli dr.
Franja Žgeča Dornava

Stran
1669

OBČINA DUPLEK
Odlok o ureditvi mirujočega prometa v
Občini Duplek

Stran
1669

OBČINA GORNJI GRAD
Sklep o stališču Občinskega sveta
Občine Gornji Grad k osnutku
pokrajinske zakonodaje

Stran
1672

OBČINA MAJŠPERK
Sklep o ukinitvi zaznambe javnega
dobra
Sklep o oceni izvajanja Občinskega
programa varnosti Občine Majšperk v
letu 2020
Javni razpis za izbiro in sofinanciranje
izvajanja letnega programa športa v
Občini Majšperk za leto 2021

Stran
1672

OBČINA OPLOTNICA
Sklep o spremembi Sklepa o začetku
priprave
občinskega
podrobnega
prostorskega načrta za ribiški center
Brezje pri Oplotnici ob potoku
Brezničica

Stran
1674

OBČINA ORMOŽ
Odlok o Občinskem podrobnem
prostorskem
načrtu
Ekonomskoposlovna cona Ormož

Stran
1676

OBČINA RADENCI
Sklep o zadržanju izvajanja Odloka o
spremembah in dopolnitvah Odloka o
imenovanju ulic, trgov in naselij v
Občini Radenci

Stran
1683

OBČINA VOJNIK
Javno naznanilo o javni razgrnitvi
Pobude
in
Elaborat
lokacijske
preveritve
za
določitev
obsega
stavbnega zemljišča pri posamični
poselitvi za del parc. št. 61/1, 77 in 78 v
k.o. 1064 - Tomaž

Stran
1683

OBČINA ŽETALE
Sklep o oceni izvajanja Občinskega
programa varnosti Občine Žetale v letu
2020
Sklep o določitvi cen programov
predšolske vzgoje v Enoti vrtec Žetale
in rezervacij v programih predšolske
vzgoje v javnih vrtcih
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra

Stran
1683

1672
1673

1684

1684

824.

Stran 1690

REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA
ZA PODRAVJE - MARIBOR
Javna dražba za prodajo nepremičnin

Stran
1685