LETNO POROCILO DRUŽBE IN SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA LETO 2020 Pomen cloveka v družbi je neizmeren. Ta moto Skupino Elektro Gorenjska spremlja na vseh podrocjih: v odnosu do uporabnikov, v odnosu do poslovnih partnerjev, strank in v odnosu do soljudi – ne samo od letošnjega leta dalje, temvec skozi celotno zgodovino. Z odgovornostjo do tradicije tako vstopamo tudi v novo, nekoliko spremenjeno prihodnost, v kateri se kaže, kako pomembno vlogo nosi v družbi prav vsak od nas. Izdajatelj: Elektro Gorenjska, d. d. Besedilo: Elektro Gorenjska, d. d. Oblikovanje in prelom: Luka Kern s. p. Tisk: Trajanus d. o. o. Naklada: 50 kosov Junij 2021 Kazalo A POSLOVNO POROCILO DRUŽBE IN SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 17 1. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2020 19 2. NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE, DR. IVAN ŠMON, MBA 25 3. POROCILO NADZORNEGA SVETA O PREVERITVI LETNEGA POROCILA DRUŽBE IN SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA LETO 2020 PO 282. CL. ZGD-1 29 4. PREDSTAVITEV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 36 4.1. Dejavnost in sestava Skupine Elektro Gorenjska 36 4.2. Glavne dejavnosti in podrocja poslovanja 37 4.3. Glavno obmocje poslovanja 38 4.4. Osebne izkaznice družb 39 4.4.1. Druge povezane družbe oziroma povezane pravne osebe 41 4.5. Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Elektro Gorenjska 42 4.6. Vizija, poslanstvo in vrednote Skupine Elektro Gorenjska 43 4.7. Kljucne strateške usmeritve 45 4.7.1. Kljucni izzivi 45 4.7.2. Strateški projekti 45 4.7.3. Povzetek srednjerocnega nacrta 46 5. POSLOVNO POROCILO 47 5.1. Analiza okolja in njegov vpliv na delovanje Skupine 47 5.1.1. Splošno gospodarsko okolje in napovedi gospodarskih gibanj 47 5.1.2. Regulativa 48 5.1.3. Napovedane spremembe na podrocju regulative 49 5.1.4. Primerjalna analiza družb, ki zagotavljajo distribucijo elektricne energije 50 5.1.5. Primerjalna analiza proizvodnih družb 52 5.2. Proizvodnja in distribucija elektricne energije 53 5.2.1. Pomembnejši kazalniki proizvodnje in distribucije 53 5.2.2. Proizvodnja elektricne energije 54 5.2.3. Distribucija elektricne energije 56 5.2.4. Izgube elektricne energije v omrežju 57 5.2.5. Kakovost oskrbe 58 5.3. Trženje 64 5.4. Razvoj, investicije in vzdrževanje 65 5.4.1. Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja 65 5.4.2. Investicijska vlaganja 66 5.4.3. Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture 68 5.5. Financno poslovanje 70 5.5.1. Financna merila uspešnosti poslovanja 70 5.5.1.1. Pomembnejši kazalniki poslovanja 70 5.5.2. Struktura prihodkov in odhodkov 72 5.5.3. Struktura sredstev in obveznosti 73 5.6. Skrb za zaposlene 75 5.6.1. Kljucni kazalniki 75 5.6.2. Demografska struktura zaposlenih 76 5.6.3. Nacrtovanje kadrov 77 5.6.4. Izobraževanje in izobrazbena struktura zaposlenih 78 5.6.5. Motiviranje in nagrajevanje zaposlenih 79 5.6.6. Organizacijska kultura in zavzetost zaposlenih 79 5.6.7. Odsotnosti zaposlenih 80 5.6.8. Varnost in zdravje pri delu 81 5.6.9. Promocija zdravja na delovnem mestu 83 5.6.10. Komuniciranje z zaposlenimi 84 5.7. Odgovornost do okolja 85 5.7.1. Okoljska politika Skupine Elektro Gorenjska 85 5.7.2. Družba Elektro Gorenjska in skrb za okolje 85 5.7.3. Okoljski kazalniki družbe Elektro Gorenjska 86 5.7.4. Okoljski kazalniki družbe Gorenjske elektrarne 90 5.7.5. Glavna okoljska tveganja in njihovo obvladovanje 93 5.7.6. Okoljsko komuniciranje 94 5.8. Družbena odgovornost 94 5.8.1. Vloga Skupine Elektro Gorenjska v družbenem okolju 94 5.8.2. Mreža deležnikov družb v Skupini Elektro Gorenjska, ustvarjanje vrednosti in oblike komuniciranja 95 5.8.3. Sponzorstva in donacije v letu 2020 98 5.9. Tveganja in njihovo obvladovanje 99 5.9.1. Sistem obvladovanja tveganj v družbi Elektro Gorenjska 99 5.9.1.1. Pomembna poslovna tveganja 100 5.9.1.2. Pomembna financna tveganja 101 5.9.1.3. Pomembna tveganja delovanja 102 5.9.2. Sistem obvladovanja tveganj v družbi Gorenjske elektrarne 103 6. UPRAVLJANJE DRUŽBE 105 6.1. Uprava 105 6.1.1. Izjava o upravljanju 106 6.1.2. Integriran sistem vodenja in kakovosti 108 6.1.3. Integriran sistem vodenja in kakovosti v družbi Elektro Gorenjska 108 6.1.4. Integriran sistem vodenja in kakovosti v družbi Gorenjske elektrarne 110 6.2. Nadzorni svet 111 6.2.1. Revizijska komisija nadzornega sveta Elektro Gorenjska 112 6.2.2. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska 112 6.3. Skupšcina delnicarjev 113 7. SKLADNOST S SMERNICAMI GRI (GLOBAL REPORTING INITIATIVE) 114 B RACUNOVODSKO POROCILO DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA 117 8. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 119 9. REVIZORJEVO POROCILO 120 10. RACUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO 31. 12. 2020 124 10.1. Bilanca stanja družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 124 10.2. Izkaz poslovnega izida družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 128 10.3. Izkaz drugega vseobsegajocega donosa družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 130 10.4. Izkaz denarnih tokov družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 131 10.5. Izkaz gibanja kapitala družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 132 10.6. Bilancni dobicek družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 134 11. PODLAGE ZA PRIPRAVO RACUNOVODSKIH IZKAZOV 135 11.1. Splošni racunovodski okvir 135 11.2. Pripoznavanje tecajnih razlik 135 11.3. Porocanje po podrocnih in obmocnih odsekih 135 11.4. Merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po posameznih dejavnostih 136 11.4.1. Splošno 136 11.4.2. Splošno merilo (sodilo) za razporejanje posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev po dejavnostih 136 11.4.3. Druga pomembnejša merila pri razporejanju posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev po dejavnostih 137 11.5. Znacilne racunovodske usmeritve in ocene 137 12. POMEMBNI VIRI NEGOTOVOSTI IN UPORABLJENE PREDPOSTAVKE TER PODLAGE PRI PRESOJANJU TEH NEGOTOVOSTI IN OCEN 145 12.1. Predpostavke in ocene 145 12.2. Posli z družbo SODO 145 12.3. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije 145 13. POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA 146 13.1. Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve 146 13.2. Opredmetena osnovna sredstva 147 13.3. Naložbene nepremicnine 150 13.4. Dolgorocne financne naložbe 152 13.5. Sredstva za prodajo 153 13.6. Zaloge 153 13.7. Kratkorocne poslovne terjatve 153 13.8. Denarna sredstva 155 13.9. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 155 13.10. Kapital 155 13.11. Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve 157 13.12. Dolgorocne obveznosti 158 13.13. Odložene obveznosti za davek 158 13.14. Kratkorocne financne obveznosti 158 13.15. Kratkorocne poslovne obveznosti 158 13.16. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 159 13.17. Zabilancna evidenca 159 14. POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 160 14.1. Cisti prihodki od prodaje 160 14.2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 160 14.3. Drugi poslovni prihodki 161 14.4. Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 162 14.5. Stroški storitev 162 14.6. Stroški dela 162 14.7. Odpisi vrednosti 163 14.8. Drugi poslovni odhodki 163 14.9. Financni prihodki iz deležev 163 14.10. Financni odhodki iz financnih obveznosti 163 14.11. Razclenitev stroškov po funkcionalnih skupinah 163 14.12. Davek iz dobicka 164 14.13. Odložene obveznosti za davek in odloženi davki 164 15. POJASNILA POSTAVK IZKAZA DRUGEGA VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA 165 16. POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNIH TOKOV 166 17. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI 167 17.1. Posli z družbami v Skupini 167 17.2. Posli z Republiko Slovenijo 167 17.3. Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije 168 17.4. Posli z upravo in nadzornim svetom 169 18. STROŠKI REVIDIRANJA 171 19. OBVLADOVANJE FINANCNIH TVEGANJ 172 20. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA 173 21. RACUNOVODSKI IZKAZI PO DEJAVNOSTIH 174 21.1. Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe, za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 174 21.2. Bilanca stanja po dejavnostih družbe na dan 31. 12. 2020 176 21.3. Izkaz denarnih tokov po dejavnostih za leto 2020 179 RACUNOVODSKO POROCILO SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA C 181 22. IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 183 23. REVIZORJEVO POROCILO 184 24. RACUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO 31. 12. 2020 188 24.1. Izkaz financnega položaja Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 188 24.2. Izkaz poslovnega izida Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 191 24.3. Izkaz drugega vseobsegajocega donosa Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 192 24.4. Izkaz denarnih tokov Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 193 24.5. Izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 194 25. POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RACUNOVODSKIM IZKAZOM 196 25.1. Porocajoca družba in sestava Skupine 196 25.2. Podlaga za sestavljanje konsolidiranih racunovodskih izkazov 196 25.2.1. Izjava o skladnosti 196 25.2.2. Podlage za merjenje 196 25.2.3. Funkcijska in predstavitvena valuta 196 25.2.4. Uporaba pomembnih ocen in presoj 196 25.2.5. Predpostavke in ocene 197 25.2.6. Posli z družbo SODO 197 25.2.7. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije 197 25.2.8. Sprejeti standardi in pojasnila, ki so zaceli veljati 1. 1. 2020 197 25.2.9. Novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo 198 25.2.10. Racunovodski standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela 198 25.3. Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev 199 25.3.1. Osnova za konsolidiranje 199 25.3.2. Pomembne racunovodske usmeritve 200 25.4. Dolocanje poštene vrednosti 208 25.5. Poslovne kombinacije 209 26. POJASNILA POSTAVK V IZKAZU FINANCNEGA POLOŽAJA 210 26.1. Neopredmetena sredstva 210 26.2. Opredmetena osnovna sredstva 211 26.3. Naložbene nepremicnine 213 26.4. Dolgorocne financne naložbe 215 26.5. Sredstva za prodajo 217 26.6. Zaloge 217 26.7. Kratkorocne financne naložbe 217 26.8. Kratkorocne poslovne terjatve 217 26.9. Druga kratkorocna sredstva 219 26.10. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 219 26.11. Kapital 219 26.12. Rezervacije 221 26.13. Dolgorocne financne obveznosti 222 26.14. Druge dolgorocne obveznosti 223 26.15. Odložene obveznosti za davek 224 26.16. Kratkorocne financne obveznosti 224 26.17. Kratkorocne poslovne obveznosti 224 26.18. Druge kratkorocne obveznosti 224 26.19. Zunajbilancna evidenca 224 27. POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 225 27.1. Cisti prihodki od prodaje 225 27.2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 225 27.3. Drugi poslovni prihodki 226 27.4. Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 226 27.5. Stroški storitev 227 27.6. Stroški dela 227 27.7. Odpisi vrednosti 228 27.8. Drugi poslovni odhodki 228 27.9. Financni odhodki iz financnih obveznosti 229 27.10. Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi 229 27.11. Davek iz dobicka 229 27.12. Odložene obveznosti za davek in odloženi davki 230 28. POJASNILA POSTAVK IZKAZA DRUGEGA VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA 231 29. POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNIH TOKOV 232 30. POŠTENE VREDNOSTI 233 31. UPRAVLJANJE S KAPITALOM 235 32. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI 236 32.1. Posli z družbami v Skupini 236 32.2. Posli z Republiko Slovenijo 236 32.3. Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije 237 32.4. Posli z upravo in nadzornim svetom 238 33. STROŠKI REVIDIRANJA 240 34. FINANCNA TVEGANJA 241 35. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA 246 Kazalo grafov Graf 1: Organizacijska shema Skupine Elektro Gorenjska 36 Graf 2: Gibanje števila delnicarjev družbe Elektra Gorenjska od 31. 12. 2016 do 31. 12. 2020 42 Graf 3: Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 (v %) 42 Graf 4: Parameter SAIDI za nenacrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2015–2020 50 Graf 5: Parameter SAIFI za nenacrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2015–2020 50 Graf 6: Gibanja kljucnih ekonomskih kazalnikov distribucijskih podjetij od leta 2012 do leta 2019 51 Graf 7: Gibanja kljucnih ekonomskih kazalnikov proizvodnih družb od leta 2012 do leta 2019 52 Graf 8: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v obdobju 2016–2020 54 Graf 9: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v HE po mesecih leta 2020 55 Graf 10: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v FE in SPTE po mesecih leta 2020 55 Graf 11: Delež prihodkov od prodaje elektricne energije po posameznih proizvodnih virih v letu 2020 55 Graf 12: Distribuirana kolicina elektricne energije (v GWh) v obdobju 2015–2020 57 Graf 13: Izgube elektricne energije v omrežju (v %) v obdobju 2015–2020 57 Graf 14: SAIDI - Povprecni cas trajanja vseh dolgotrajnih prekinitev 59 Graf 15: SAIFI - Povprecno število vseh dolgotrajnih prekinitev 60 Graf 16: MAIFI in MAIFIe – povprecno število vseh kratkotrajnih prekinitev in dogodkov napajanja uporabnikov 60 Graf 17: Delež omrežja v kabelski izvedbi od leta 2018 do leta 2020 67 Graf 18: Delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja v letih 2018 do 2020 67 Graf 19: Delež opravljenih revizij transformatorskih postaj po metodi DPN/klasicno v letu 2020 68 Graf 20: Gibanje stroškov vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture od leta 2015 do leta 2020 (v €) 68 Graf 21: Delež skupnih stroškov v letu 2020 glede na vrsto sredstva 69 Graf 22: Delež stroškov preprecevalnega vzdrževanja glede na vrsto sredstva 69 Graf 23: Delež stroškov popravljalnega vzdrževanja glede na vrsto sredstva 69 Graf 24: Sestava poslovnega izida (v €) 72 Graf 25: Izid iz poslovanja (v €) 72 Graf 26: Financni izid (v €) 73 Graf 27: Cisti dobicek (v €) 73 Graf 28: Struktura sredstev na dan 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019 73 Graf 29: Struktura virov sredstev na dan 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019 74 Graf 30: Gibanje števila zaposlenih v letih 2019 do 2020 76 Graf 31: Stopnja zavzetosti zaposlenih pri zadnjem merjenju, v primerjavi s slovenskimi in najboljšimi svetovnimi organizacijami 80 Graf 32: Število in resnost poškodb ter pogostost nezgod v primerjavi z elektrodistribucijo Slovenije 82 Graf 33: Delež sponzorskih in donacijskih sredstev v letu 2020 98 Graf 34: Matrika za ovrednotenje tveganj 99 Graf 35: Ovrednotenje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne 103 Graf 36: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska po stanju na dan 31. 12. 2020 105 Kazalo tabel Tabela 1: Lastniki delnic, ki imajo na dan 31. 12. 2020 vec kot 1 % delež 43 Tabela 2: Naprave družbe Gorenjske elektrarne 54 Tabela 3: Obseg omrežja 56 Tabela 4: Nenacrtovane dolgotrajne prekinitve po tipu omrežja v letu 2020 58 Tabela 5: Nacrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2020 58 Tabela 6: Kratkotrajne prekinitve v letu 2020 59 Tabela 7: Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN nivoju za leto 2020 61 Tabela 8: Prikaz parametrov komercialne kakovosti za leto 2020 63 Tabela 9: Stopnja fluktuacije v Skupini Elektro Gorenjska v letih 2019 in 2020 77 Tabela 10: Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 78 Tabela 11: Poraba goriva pri službenih vozilih v letih 2020 in 2019 86 Tabela 12: Skupna kolicina plina SF6 v energetskih napravah (RP, RTP) v kg in izguba energije pri distribuciji v kWh 87 Tabela 13: Odpadki po vrstah v letih 2020 in 2019 88 Tabela 14: Poraba vode, elektrike in toplote v poslovnih prostorih v letih 2020 in 2019 88 Tabela 15: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO2 in proizvodnja elektricne energije iz obnovljivih virov energije v letih 2020 in 2019 90 Tabela 16: Velikost ter nacin zagotavljanja Qes na obmocju hidroelektrarn v lasti oziroma upravljanju Gorenjskih elektrarn 91 Tabela 17: Doseženi prihranki od leta 2016 do 2020 92 Tabela 18: Mreža deležnikov družb v Skupini Elektro Gorenjska 95 Seznam kratic Kljucni poudarki delovanja v letu 2020 Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca znižala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %. Posledicno so se za kar 2,2 mio € znižali prihodki družbe oz. Skupine Elektro Gorenjska. Poudarki Družba je takoj pristopila k akcijskemu leta 2020 nacrtu zniževanja stroškov ter pripravila rebalans poslovnega nacrta za leto 2020. Rezultat navedenega, pa tudi uspešno izvedene reorganizacije, so bili dodatni prihodki ter znižanje posameznih stroškov. Družba je tako nadomestila skoraj cetrtino celoletnega izpada prihodka. Kljub zahtevnim razmeram delovanja in poslovanja so investicije družbe Elektro Gorenjska znašale 15,6 mio €, investicije Skupine Elektro Gorenjska pa 17,1 mio €, kar je 0,2 mio € vec kot v letu 2019. Prihodki tržnih dejavnosti družbe so v letu 2020 znašali skoraj 1,7 mio €, Na tujem trgu smo uspešno kar je 0,6 mio € vec kot v letu 2019 in izvedli prvi projekt. najvec do sedaj. 18 Pomembnejši dogodki 1 v letu 2020 JANUAR › Elektro Gorenjska je kot partner konzorcija pricel izvajati aktivnosti za promocijo in pospešitev zelene preobrazbe slovenske energetike s ciljem razogljicenja Slovenije do leta 2050. › Za zaposlene, ki delajo v pisarnah, smo organizirali usposabljanje na podrocju varnosti in zdravja pri delu. › Družbo GE LES, d. o. o, katere primarna dejavnost je proizvodnja toplotne in elektricne energije iz 90 kW kogeneracij, smo v skladu s ciljem optimizacije poslovanja pripojili h Gorenjskim elektrarnam. › Zaradi mocnih sunkov vetra je prišlo do kratkotrajnih prekinitev elektricne energije na elektrodistribucijskem omrežju Elektra Gorenjska. Ekipe so takoj sistematicno pristopile k odpravi škode. › Predstavnika Elektra Gorenjska sta se v Ljubljani udeležila srecanja partnerjev evropskega razvojnega projekta TDX ASSIST. Elektro Gorenjska je v projektu skupaj z inštitutom EIMV in družbo Eles testiral razlicne koordinacije izmenjave informacij med prenosnim in distribucijskim operaterjem z namenom zagotovitve izboljšane koordinacije izmenjave informacij med prenosnimi in distribucijskimi operaterji. › V Skupini Elektro Gorenjska je zacel veljati nov Pravilnik o delovni uspešnosti in napredovanju zaposlenih na delovnem mestu. › Poslovodstvo družb v Skupini Elektro Gorenjska in predstavništva sindikatov Elektra Gorenjska so podpisali novo podjetniško kolektivno pogodbo. › Elektro Gorenjska je prejel zahvalo civilne zašcite za Gorenjsko za materialno pomoc pri urejanju njihovih prostorov in okolice. › Skupina Elektro Gorenjska je sprejela vse preventivne ukrepe, da bi zašcitila zaposlene med epidemijo bolezni COVID-19 in hkrati zagotavljala nemoteno oskrbo z elektricno energijo in izvajanje nalog gospodarske javne službe v skladu z zakonodajo. Zaposleni so priceli vecinoma delati od doma, uvedli smo digitalno poslovanje. Predstavnika Elektra Gorenjska sta se udeležila virtualnega srecanja s 37 clani skupine mednarodnega razvojnega projekta EASY-RES, ki bi moralo potekati v Delfu na Nizozemskem. Ne glede na dosledno spoštovanje preventivnih ukrepov so se dela na terenu v Elektru Gorenjska postopoma pricela intenzivirati. Izvajati so se zacele posamezne investicije, soinvesticije, vzdrževalna dela, revizije objektov, povecali smo obseg del, ki se izvajajo pod napetostjo. › Clani nadzornega sveta Elektra Gorenjska, vkljucno z zunanjima clanoma, ki delujeta v okviru nadzornega sveta, so se od marca 2020 do maja 2020, ko je bila epidemija v Republiki Sloveniji preklicana, odpovedali 30 % vseh prejemkov, do katerih so bili upraviceni iz naslova opravljanja svojih funkcij v nadzornem svetu in v njegovih komisijah. › Gorenjske elektrarne so s sedmimi projekti uspešno kandidirale na šestem pozivu Agencije za energijo za projekte proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom, ki bodo vkljuceni v podporno shemo. Elektro Gorenjska je uspešno zakljucil razširitev 20-kilovoltnega stikališca v energetskem objektu RTP Kranjska Gora. › Elektro Gorenjska je uspešno kandidiral na dveh evropskih projektih (Creators in OneNet). › Elektro Gorenjska je uspešno kandidiral na javnem razpisu za implementacijo modela CIM, ki ga je objavilo elektrodistribucijsko podjetje Srbije. Konzorcij družb Gorenjske elektrarne, Petrol in Domplan je podpisal pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za projekt celovite sanacije petih objektov v kampusu Zlato polje v Kranju. › Elektro Gorenjska je prenovil sprejemno pisarno na sedežu družbe za boljšo uporabniško izkušnjo koncnih uporabnikov in vecjo zašcito zaposlenih pred širjenjem okužbe s koronavirusom. › Elektro Gorenjska je prejel odlocbo, na podlagi katere lahko samostojno izvaja prve redne in izredne kontrole ter overitve za razlicne vrste meril v merilnem laboratoriju. › Elektro Gorenjska je izdal Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska za leto 2019 v slovenskem in angleškem jeziku. › Na sedežu družbe Elektro Gorenjska je potekala 27. redna letna skupšcina delnicarjev Elektra Gorenjska, na kateri so se delnicarji seznanili z revidiranim letnim porocilom družbe in konsolidiranim letnim porocilom Skupine Elektro Gorenjska za leto 2019, odlocili so o uporabi bilancnega dobicka za leto 2019, se seznanili s prejemki uprave in nadzornega sveta, potrdili spremembe statuta družbe in sprejeli nov Poslovnik skupšcine. › Na sedežu družbe Gorenjskih elektrarn je potekala redna letna skupšcina delnicarjev družbe Soenergetika. › Predstavniki Elektra Gorenjska so kolegom iz Elektra Primorska predstavili neposredne koristi izvajanja vzdrževalnih del pod napetostjo. › Elektro Gorenjska je izdal Porocilo o ravnanju z okoljem in porocilo o varnosti in zdravju pri delu za leto 2019. › Sistemski administratorji iz Službe za IKT-infrastrukturo so v Elektru Gorenjska pripravili virtualni dogodek, na katerem so predstavili svoje delo ter sistemski sobi na primarni lokaciji v Kranju in na sekundarni v Mostah. › V Elektru Gorenjska je v okviru projekta Spremljanje kakovosti delovanja prenapetostnih odvodnikov potekala montaža naprav RAM-1 na 110- in 20-kilovoltnem daljnovodu med Železniki in Bohinjem. › Gorenjske elektrarne so z obcino Šencur podpisale pogodbo o upravljanju in vzdrževanju osmih elektricnih polnilnih postaj. AVGUST › Elektro Gorenjska je za turško podjetje Cengiz Insat, ki gradi drugo cev predora Karavanke, celostno uredil napajanje za bivanje delavcev in gradbišcni prikljucek moci 2 MW. › V Elektru Gorenjska je potekala notranja presoja integriranega sistema vodenja kakovosti (iSVK), ki jo je izvedlo osem zaposlenih (usposobljeni notranji presojevalci). Elektro Gorenjska je v okviru prve faze prenove energetskega objekta RP Naklo uspešno prevzel celice, ki so bile kasneje vgrajene v objekt in decembra 2020 vkljucene v omrežje. V Gorenjskih elektrarnah je skladno z nacrti potekala celovita revitalizacija hidroelektrarne Rudno. Družba je uspešno kandidirala na javnem pozivu Agencije za energijo, s katerim se je objekt uvrstil v podporno shemo. Elektro Gorenjska je prejel zahvalo Mestne obcine Kranj za nesebicno in neumorno pomoc prebivalcem obcine v casu prvega vala epidemije. › Elektro Gorenjska je skupaj z družbami 3fs, Iskraemeco, Komunala Kranj, Domplan in Vigred, elektroinstalacije zacel sodelovati v projektu Pametna Mlaka, katerega nosilec je Mestna obcina Kranj. Cilj projekta je dvigniti kakovost bivanja obcanov v soseski Mlaka z uporabnimi digitalnimi rešitvami. › Zacele so se izvajati aktivnosti mednarodnega razvojnega projekta CREATORS, v katerem je partner tudi Elektro Gorenjska. Temeljni cilj projekta je razviti aplikacije in storitve, ki bodo v pomoc »ustvarjalcem« prihodnjih lokalnih energetskih skupnosti pri zagonu, nacrtovanju, izvajanju in upravljanju tehnološko naprednih in poslovno uspešnih (lokalnih) energetskih skupnosti. › V okviru Energetske zbornice Slovenije je zacela z delovanjem Sekcija Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta – SNK WEC. Za predsednika je bil izvoljen predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon, MBA. OKTOBER › Skupina Elektro Gorenjska je zakljucila prvo fazo strateškega projekta Znamka delodajalca in izsledke analize predstavila zaposlenim. › Skupina Elektro Gorenjska je za zaposlene uvedla nov nacin izobraževanja. To so e-izobraževanja, ki potekajo s pomocjo aplikacije Smart ARENA. › V Elektru Gorenjska je skupina sodelavcev pripravila rešitev za FAT-testiranje sekundarne opreme RTP Labore v casu epidemije COVID-19. › Z drugim valom epidemije je Skupina Elektro Gorenjska ponovno aktivirala delo od doma, za uporabnike pa intenzivirala dostopnost prek elektronskih kanalov. › Elektro Gorenjska je uspešno prestal zunanjo presojo, ki je obsegala delno obnovitveno presojo sistemov ISO 9001:2015 in ISO/IEC 27001:2013 ter delno redno presojo sistemov ISO 14001:2015 in ISO 45001:2018. › Elektro Gorenjska je kot partner konzorcija pricel izvajati aktivnosti za promocijo in pospešitev zelene preobrazbe slovenske energetike s ciljem razogljicenja Slovenije do leta 2050. › Skupina Elektro Gorenjska, Mestna obcina Kranj in družba Supernova so pristopili k trajnostni in energetski ureditvi poslovno-trgovskega centra na Savskem otoku in k ureditvi sprehajalne poti med starim Kranjem in nakupovalnim centrom na Savskem otoku. › Distribucijska podjetja Slovenije so izdala publikacijo Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo elektricne energije za leto 2020, v kateri so predstavila nove razmere in nacine poslovanja. › Predstavnik Elektra Gorenjska je na 22. dnevih energetikov predstavil referat z naslovom Ucinkovita integracija soncnih elektrarn v omrežje – priložnosti za industrijo. DECEMBER › Predstavnik Elektra Gorenjska je sodeloval na e-okrogli mizi z naslovom Izzivi digitalizacije v energetiki, ki jo je pripravilo Društvo informatikov energetike Slovenije. › Elektro Gorenjska je na Lubniku postavil nov 15-metrski antenski drog. Montaža je bila zaradi težke dostopnosti lokacije ena od najzahtevnejših. › Zaradi epidemije je Skupina Elektro Gorenjska ob zakljucku leta pripravila virtualne dogodke za zaposlene, poslovne partnerje in otroke zaposlenih. Skupina Elektro Gorenjska je ob koncu leta skupaj s poslovnimi partnerji ponovno namenila sredstva programu Neodvisen.si. Skupaj je bilo zbranih vec kot 10.000 € sredstev za delovanje programa. › Predsednik uprave Elektra Gorenjska je sodeloval na sklepnem panelu virtualnega srecanja Inovacija energetike 20. Zaradi zimskih razmer je prihajalo do težav na distribucijskem obmocju Elektra Gorenjska. Do intervencij in okvar je prihajalo na visoko ležecih in težko dostopnih daljnovodih na obmocju Bohinja, Železnikov, Kranjske Gore in na Krvavcu. Ekipe so kljub nevarnim razmeram zagotovile ustrezno napajanje in sanirale poškodbe. › Za novega podpredsednika komisije za statistiko dogodkov in pripravljenost na visokonapetostnih elektroenergetskih napravah, v kateri sodelujejo predstavniki podjetij za proizvodnjo elektricne energije, ki oddajajo proizvedeno elektricno energijo v visokonapetostno elektroenergetsko omrežje Slovenije, regionalni predstavniki sistemskega operaterja prenosnega omrežja ELES in predstavniki petih distribucijskih podjetij, je bil na decembrski seji imenovan predstavnik Elektra Gorenjska. › Inovacijska komisija je med 42 inovacijskimi predlogi in predlogi racionalizacije zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska izžrebala tri nagrajence in jim podelila vrednostne bone. › Gorenjske elektrarne so z družbo Merkur zakljucile sedmi projekt prenove razsvetljave v njihovih trgovskih centrih po Sloveniji. 2 1. Koronavirus je v letu 2020 oblikoval novo realnost ter preoblikoval življenje in gospodarstvo v Sloveniji in po vsem svetu. Kako se je družba oz. Skupina Elektro Gorenjska spoprijela z epidemijo in kako je to vplivalo na rezultate poslovanja? V Skupini Elektro Gorenjska smo se zelo hitro ustrezno organizirali in prilagodili. Že konec februarja 2020 smo ustanovili posebno skupino za krizno vodenje, ki se je dnevno sestajala in sprejemala ustrezne ukrepe, s katerimi smo stremeli k temu, da izvajanje nalog gospodarske javne službe in oskrba z elektricno energijo ostanejo nemoteni. Pri tem smo si prizadevali cim bolj zašcititi zaposlene. Vse ukrepe smo na tedenski ravni usklajevali z ostalimi elektrodistribucijskimi podjetji. Ne glede na zaustavitev javnega življenja je bila oskrba z elektriko, ne samo na Gorenjskem, temvec v celotni Sloveniji, eden najzanesljivejših stebrov za nemoteno odvijanje novega vsakdana in pogona vseh družbenih sistemov. Na poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska je pomembno vplivala sprememba omrežninskega akta. Zakonodajalec je namrec v sklopu ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo Agenciji za energijo naložil, da zniža donos na sredstva za leto 2020. Priznani regulirani donos na sredstva za leto 2020 se je znižal iz 5,26 % na 4,13 %, kar je pomenilo znižanje prihodkov družbe oz. skupine za kar 2,2 mio €. Hkrati so spremembe omrežninskega akta dolocile še, da se državne pomoci obravnavajo kot drugi prihodki, kar je pomenilo, da pomoc države na osnovi protikoronskih paketov znižuje prihodke po pogodbi s SODO oziroma da državna pomoc na regulirani dejavnosti nima ucinka na rezultat poslovanja. Težji pogoji poslovanja v ospredje postavljajo motivirane zaposlene Leto 2020 je bilo zaradi novega koronavirusa prav posebno leto, ki je od vseh nas terjalo nova konkretna dejanja in nove aktivnosti, ki jih doslej nismo bili vajeni. Epidemija nas je prisilila, da se je naše življenje preselilo v digitalni svet, bila je tudi priložnost za uvedbo novih poslovnih modelov in spremenjenih oblik poslovanja oziroma delovanja. Ne glede na to, da priložnosti ustvarja naše okolje, ostaja dejstvo, da je clovek tisti, ki te priložnosti tudi uresnicuje. Ta moto Skupino Elektro Gorenjska spremlja na vseh podrocjih: v odnosu do koncnih uporabnikov, v odnosu do poslovnih partnerjev, strank in v odnosu do zaposlenih. Ne samo od letošnjega leta dalje, temvec skozi našo celotno zgodovino. S to odgovornostjo do posameznikov in naših deležnikov vstopamo tudi v novo, nekoliko spremenjeno prihodnost. O pomenu Skupine Elektro Gorenjska v lokalnem okolju in tudi širše, o preteklem poslovanju, o nacrtih in ciljih smo se pogovarjali s predsednikom uprave Elektra Gorenjska dr. Ivanom Šmonom, MBA. Na osnovi navedenih sprememb je družba takoj pristopila k akcijskemu nacrtu zniževanja stroškov in pripravila rebalans poslovnega nacrta za leto 2020. Rezultat aktivnega odziva na nove razmere poslovanja in tudi uspešno izvedene reorganizacije družbe so bili dodatni prihodki tako na regulirani kot na tržni dejavnosti ter znižanje posameznih stroškov. Ponosen sem, da smo kljub dejstvu, da so bili doloceni stroški, kot npr. rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, ki so evidentirane v okviru stroškov dela, nepricakovano zelo visoki, uspeli nadomestiti skoraj cetrtino izpada prihodka zaradi znižanja priznanega reguliranega donosa na sredstva. Družba Elektro Gorenjska je leto 2020 zakljucila s 6 mio € cistega dobicka, Skupina Elektro Gorenjska pa s 5,3 mio €. Doseženi rezultati so sicer nekoliko slabši kot v letu 2019, a so glede na razmere poslovanja, ki so veljale v letu 2020, presegli pricakovanja in zastavljene cilje. Poleg relativno uspešnega poslovanja družbe in Skupine je treba izpostaviti zelo uspešno poslovanje družbe Gorenjske elektrarne. Družba Gorenjske elektrarne je v letu 2020 realizirala 1,3 mio € cistega dobicka, kar je najboljši rezultat družbe do sedaj. 2. Kaj je bilo za Skupino Elektro Gorenjska kljucno? Kljucno je bilo, da smo v kar najvecji meri uvedli delo od doma in digitalno poslovanje. Zaposlene, ki svojih nalog niso mogli opravljati od doma, smo skušali maksimalno zašcititi, da bi bili cim manj izpostavljeni možnostim okužbe. Preprican sem, da je bilo naše ravnanje pravilno. Nekatere naloge smo sicer izvedli v zmanjšanem obsegu, a oskrba z elektriko zaradi epidemije bolezni COVID-19 ni bila motena. V nacrtovanem obsegu smo uresnicili vse investicije, ki smo jih nacrtovali za leto 2020. V Skupini Elektro Gorenjska smo realizirali za 17,1 mio € investicij, med njimi je osrednjega pomena uspešno izvedena nadgradnja energetskega objekta v Naklem, ki je bila zaradi specificnosti še posebej zahtevna. Investicijska vlaganja so podrobneje pojasnjena v poglavju 5.4. Razvoj, investicije in vzdrževanje. 3. Kako bi ocenili digitalizacijo poslovanja v Skupini Elektro Gorenjska? O digitalizaciji poslovanja in uvedbi dela na domu smo razmišljali že pred epidemijo, ki je uvedbo samo še pospešila. Za digitalizacijo poslovanja smo ustanovili posebno skupino, ki je projekt izvajala že pred epidemijo. Decembra 2019 smo premagali eno od preprek uvedbe digitalnega poslovanja, ko smo na skupšcini delnicarjev Elektra Gorenjska ukinili statutarno obvezno poslovanje z žigom. Seveda poslovanja še nismo v celoti digitalizirali, je pa nastop epidemije korenito pospešil projekt digitalizacije. Tudi pravilnik o delu na domu smo pripravili in usklajevali s socialnimi partnerji že pred epidemijo. Z njenim nastopom je bila vzpostavljena posebna zakonska podlaga za uvedbo dela od doma. Po zakljucku prvega vala smo na podlagi izkušenj samo še preverili, ali smo vse pravilno zacrtali, in ga potrdili. Pravilnik, ki smo ga sprejeli, je torej omogocil delo na domu tudi v normalnem, nekriznem casu. Ugotavljam, da smo s tem ukrepom korak pred marsikaterim drugim podjetjem. 4. Kaj bo po vašem mnenju kljucno v letu 2021? Rezultati, ki smo jih dosegli v preteklih treh letih, niso samo plod zakonskih predpisov oziroma usmeritev lastnika in resornih ministrstev, temvec izhajajo tudi iz kompetenc zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska, iz njihovega poznavanja elektroenergetskega distribucijskega sistema Slovenije in Evrope, predvsem želje zaposlenih po doseganju uspehov. Leto 2021 bo z vidika investicijskih vlaganj manj intenzivno kot pretekla leta, vecji poudarek bo na nadgradnji nizkonapetostnega omrežja. Na visokonapetostnem nivoju bomo v letu 2021 za nadgradnjo sistemov vodenja in izgradnjo nove razdelilne transformatorske postaje namenili 3,45 milijona € investicijskih sredstev, prav tako bomo nadaljevali s potrebnimi postopki za zacetek izgradnje novega 110-kilovoltnega daljnovoda med Visokim in Kamnikom. Za investicije na srednjenapetostnem nivoju bomo namenili 2 milijona € sredstev. Vecji del bo namenjen obnovi in nadomestitvi prostozracnih vodov z novimi 20-kilovoltnimi kablovodnimi povezavami, predvsem na bolj izpostavljenih mestih in tam, kjer je zaradi dotrajanosti opreme potrebna nova in zanesljivejša oprema. S tem sledimo nizkoogljicni strategiji države, prav tako skrbimo za ustrezno neprekinjenost oskrbe koncnih uporabnikov. Na nizkonapetostnem omrežju se bodo sredstva namenjala v obnovo omrežja, s poudarkom na menjavi vodnikov z zemeljskimi kabli, prav tako bomo izvajali ojacitve na delih, kjer so slabe napetostne razmere in so potrebne ojacitve zaradi prikljucevanja novih razpršenih virov energije v omrežje. Skupaj imamo za tovrstne projekte predvidene 3 milijone € sredstev. Istocasno bomo nadaljevali tudi z izgradnjo in posodobitvami transformatorskih postaj, za te projekte bomo namenili predvidoma 1 mio €. Skupaj bomo za investicije predvidoma namenili 13,2 mio €. Kljucna pozornost na ravni distribucije bo v letu 2021 usmerjena v oblikovanje predlogov novega regulativnega okvira, ki bo temeljil na novem razvojnem nacrtovanju omrežij, zagotovitvi dodatnih virov financiranja za premišljena vlaganja in uvedbo pametnih omrežij, ki bodo omogocili zeleno transformacijo in aktivno vlogo odjemalca. 5. Kako so letni nacrti povezani z vizijo, s poslanstvom in strateškimi razvojnimi usmeritvami Skupine Elektro Gorenjska? V letu 2019 so zacela veljati nova triletna pravila in pogoji regulacije, ki jih je definiral regulator. V družbi Elektro Gorenjska smo se na nove potrjene in predvidene robne pogoje odzvali z oblikovanjem strategije za obdobje od leta 2018 do leta 2022, katere glavni poudarki temeljijo na izkorišcanju sinergijskih ucinkov v Skupini Elektro Gorenjska kot celote in ne na delovanju posamezne družbe. Osnovni vodili oblikovanja in izvajanja strategije sta zagotavljanje poslovne rasti in povecevanje dobickonosnosti poslovanja. Poslujemo v svetu, ki se hitro spreminja. V Skupini Elektro Gorenjska smo se zato odlocili, da v letu 2021 revidiramo postavljeno strategijo za obdobje 2018–2022, ovrednotimo strateške cilje v luci pregleda vseh poslovnih stebrov, njihove realizacije in ciljev, s postavljeno novo casovnico ter prioritetami po poslovnih stebrih. Z mislijo na koncnega uporabnika je v pripravi revidirane strategije velik poudarek na tržnem segmentu ter na celovitih in trajnostnih energetskih rešitvah, ki bodo pripomogle k hitrejšemu prehodu v nizkoogljicno družbo. V strategiji smo združili vse svoje znanje z namenom, da bo na koncu naš koncni uporabnik zadovoljen s ponujenimi storitvami in da mu bomo ponudili koristi, na podlagi katerih bo ustvarjal prihranke. Naše osnovno poslanstvo je zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektricno energijo, zato bomo veliko naporov vložili v izgradnjo zanesljivega in robustnega omrežja, pripravo ustreznih in izvedljivih razvojnih nacrtov in izvedbo energetskih strateških dokumentov, predvsem NEPN, s poudarkom na iskanju dodatnih financnih virov financiranja. Na tem mestu izpostavljam politiko regulatorja in zakonodajne okvire, ki postavljajo veliko omejitev distribucijskim podjetjem. 6. Kako aktivnosti Skupine Elektro Gorenjska sledijo zeleni transformaciji in ciljem evropske zakonodaje na poti k nizkoogljicni družbi? Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov v lokalnem okolju je v Skupini Elektro Gorenjska prepoznana kot pomemben dejavnik pri uresnicevanju strategije. Povpraševanje po elektricni energiji raste, zato bomo portfelj lastnih elektrarn širili, dopolnjevali ga bomo z energenti, ki bodo oblikovali tudi optimalno ceno za koncne uporabnike. V svetu se prav tako hitro spreminja podrocje mobilnosti in temu v Skupini ne samo sledimo, ampak smo na Gorenjskem ena prvih organizacij, ki vlaga v nove nacine mobilnosti ter jih tudi soustvarja. Gradimo mrežo elektricnih polnilnih postaj, aktivno se povezujemo z obcinami na podrocju upravljanja in vzdrževanja njihovih elektricnih sistemov mobilnosti. V Skupini razumemo mobilnost zelo široko. Sodelujemo in se aktivno vkljucujemo v tržne in pilotne projekte Mestne obcine Kranj, sodelujemo kot partner na podrocju celovitih energetskih prenov javnih objektov ter sodelujemo v projektih na javnih in poslovnih prostorih, ki bodo omogocali samooskrbnost. Dosledno spoštujemo okoljske predpise in smo aktivni pri razvoju in uporabi alternativnih, okolju prijaznih energentov. Seveda ne smemo pozabiti potrebne digitalizacije elektrodistribucijskega sistema in storitev, ki bodo posledicno aktivirale koncnega uporabnika in omogocile razvoj novih poslovnih modelov in trga prožnosti. Poslovne rezultate želimo dosegati na trajnosten nacin. Samo tako bomo pripomogli k ohranjanju našega planeta zanamcem. Skrb za varovanje okolja je vpeta v vse ravni našega poslovanja. 7. Kako je na podrocju raziskovalnih in razvojnih projektov ter na podrocju crpanja evropskih nepovratnih sredstev? Skupina Elektro Gorenjska že vrsto let aktivno sodeluje v razvojnih in raziskovalnih projektih, ki zagotavljajo ustrezna demonstracijska okolja, pomembna pri izvedbi in vrednotenju novih konceptov vodenja in obratovanja distribucijskih omrežij. V letu 2020 sta se uspešno zakljucila pilotna projekta STORY (Added value of STORage in distribution sYstems) in TDX-ASSIST (Coordination of Transmission and Distribution data eXchanges for renewables integration in the European marketplace through Advanced, Scalable and Secure ICT Systems and Tools). Aktivno sodelujemo tudi v projektih EASY-RES (Enable Ancillary Services By Renewable Energy Sources), CREATORS (CREATing cOmmunity eneRgy Systems) in OneNet (ONE NETwork for Europe). Prav tako smo partnerji v slovenskem konzorciju za pospešitev zelene transformacije s pomocjo pametnih omrežij, clani tehnološke platforme za pametna omrežja, clani WEC, Eurelectric in EU DSO ter spremljevalci pri posodobitvi nacionalnega programa pametnih omrežij. Kljucni namen sodelovanja v raziskovalnih in razvojnih projektih je preizkušati nove in napredne tehnologije, ki so potrebne za vkljucevanje novih storitev distribucijskih omrežij in njihov potencial v prihodnosti. 8. Za konec še dve vprašanji: Kaj bi izpostavili v letošnjem porocilu kot pomemben doprinos k porocanju Skupine Elektro Gorenjska in na kaj se boste osredotocili pri uvajanju sprememb? Letošnje porocilo Skupine Elektro Gorenjska je drugacno kot v preteklih letih. Predstavlja uravnotežen pregled poslovanja v koledarskem letu 2020 tako na financnem kot nefinancnem podrocju. Letno porocilo je tudi prvic pripravljeno v skladu s svetovnimi smernicami GRI (Global Reporting Initiative), ki postavlja standarde v trajnostnem porocanju. Porocilo obsega kljucne informacije o ekonomskem, okoljskem, družbenem in upravljavskem odnosu ter o njihovih dolgorocnih vplivih na poslovanje družbe. S tem porocilom prav tako sledimo tudi smernicam o nefinancnem porocanju. Pri pripravi vsebine so bila kljucna nacela trajnostnega porocanja, in sicer: trajnostni koncept, bistvenost porocanih podatkov, celovitost in vkljucenost deležnikov, pri cemer smo za dosego kakovosti porocila sledili nacelom uravnoteženosti, primerljivosti, tocnosti, jasnosti in zanesljivosti podatkov. Obseg in osnove porocila ter posledicno izbor indikatorjev GRI je sicer že vnaprej dolocen z naravo in s poslanstvom naše družbe ter z izborom pricakovanj in koristi, ki jih ustvarjamo za naše deležnike. Narava delovanja družb v Skupini Elektro Gorenjska omejuje porocanje o naši dejavnosti izkljucno v Sloveniji, prav tako je v vecinski lasti države. Nic od naštetega, prav tako nobenih sprememb, ki so edina stalnica v življenju, ne bi bilo brez zaposlenih. Energija, sposobnost in volja do doseganja in preseganja zastavljenih ciljev vseh zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska me vsak dan znova utrjujejo v prepricanju, da so motivirani zaposleni bistven dejavnik uspeha. Zaposlenim v Skupini Elektro Gorenjska nudimo veliko možnosti za izobraževanje ter izpopolnjevanje znanja in vešcin, ki jih potrebujejo pri svojem delu. To je odgovornost delodajalca. Drznem si zapisati, da imajo na drugi strani zaposleni tudi svoje odgovornosti. Te temeljijo na vestnem delu, kar je pomemben vzgled za mlade generacije, ki prihajajo. Energetski poklici so poklici prihodnosti, zato smo vsi skupaj dolžni oblikovati pogoje, da bodo zaživeli tudi v praksi, predvsem pa omogocili uresnicevanje zastavljenih podnebnih ciljev naše in širše družbe. 3 1. Delovanje nadzornega sveta v letu 2019 V letu 2020 je bilo delo nadzornega sveta prilagojeno razmeram v RS in po vsem svetu. V casu razglašene epidemije COVIDA-19 je delo nadzornega sveta potekalo na daljavo, kar je bilo omogoceno že po veljavnem poslovniku. V letu 2020 je bilo tako od skupno 13 sej nadzornega sveta kar 6 rednih sej, ob zagotovljeni varni uporabi in identifikaciji clanov nadzornega sveta, opravljenih na daljavo v aplikaciji Microsoft Teams. Kadar pa so razmere to dopušcale, so bile seje ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in priporocil NIJZ izvedene na seji sedeža družbe. Za delovanje nadzornega sveta v letu 2020 je bilo znacilno prilagajanje nacina izvedbe sej glede na trenutno situacijo, kar je omogocilo redno in kontinuirano delo. Tak nacin dela je omogocila tudi predhodna digitalizacija dela nadzornega sveta, zato je potekal nadzor nad delovanjem družbe kljub izredni situaciji v RS prakticno nemoteno. Vsi clani nadzornega sveta so se za cas prve razglasitve epidemije odpovedali prejemkom iz naslova opravljanja nadzorne funkcije v višini 30 %, o cemer so seznanili delnicarje na skupšcini družbe. Nadzorni svet je v letu 2020 izvedel dvanajst rednih sej in eno dopisno sejo. Kot je bilo že uvodoma navedeno, je bila zaradi predpisanih ukrepov polovica rednih sej izvedenih na daljavo. Vse seje, ki so bile izvedene na daljavo, so bile v skladu s poslovnikom tudi posnete. Nadzorni svet je v letu 2020 sprejel 107 sklepov. Glede na ustaljeno prakso se realizacija sklepov redno spremlja na zacetku vsake redne seje. Vsi clani nadzornega sveta so pri svojem odlocanju v nadzornem svetu delovali neodvisno, v skladu s podanimi izjavami, ki so transparentno objavljene na spletni strani družbe. Na seje in obravnavane teme posameznih sej so se ustrezno pripravili in dajali konstruktivne predloge, korekcije, pripombe in (predvsem po predhodno opravljenih razpravah) sprejemali odlocitve v skladu s svojimi pristojnostmi. Svoje delo so clani nadzornega sveta opravljali vestno in odgovorno z dolžnostjo skrbnega in vestnega gospodarjenja, v skladu s temeljno funkcijo nadzora nad vodenjem poslovanja družb in na podlagi pristojnosti, kot so opredeljene predvsem v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), statutu družbe in v poslovniku o delu nadzornega sveta. Pri svojem delovanju so clani nadzornega sveta delovali v skladu s Priporocili in pricakovanji Slovenskega državnega holdinga in Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Uprava družbe se je o spoštovanju ter izpolnjevanju naštetih predpisov in priporocil izrekla v izjavi o upravljanju družbe, ki je sestavni del letnega porocila. Nadzorni svet si je še naprej prizadeval za nadgraditev izvajanja dobrih praks nadzora nad delovanjem družbe. Zaradi sprejetih pravnih podlag za delovanje na daljavo in digitalnega poslovanja nadzornega sveta ni bilo nobenih vrzeli ali daljših obdobij brez izvedenih sej, vse delo je potekalo v skladu s sprejetim financnim planom in letnim nacrtom poslovanja nadzornega sveta in komisij. Uprava je poleg obicajnih porocil redno porocala o stanju in napredku strateških projektov ter omogocila vse potrebno za nemoteno delo na daljavo. Na nadzornem svetu je bilo v letu 2020 najvec pozornosti usmerjene v spremljanje in usmerjanje uprave za hiter odziv na nove zakonske okvire, da je pripravila analize in ukrepe za prilagoditev na novo višino donosa kot posledico ukrepov, povezanih z epidemijo COVIDA-19. Poslovanje je bilo zaradi znižanega donosa treba prilagoditi, kar je nadzorni svet skrbno spremljal. Na osnovi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVIDA-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, ZIUZEOP-A) je zakonodajalec Agenciji za energijo naložil, da zniža donos na sredstva za leto 2020. Tako se je donos poleg znižanja za približno 1 mio € na osnovi Akta o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki velja v regulativnem obdobju 2019–2021 na sredstva v letu 2020, za družbo še dodatno znižal zaradi ZIUZEOP oz. sprememb Akta, ki ga je sprejela Agencija za energijo. Na podlagi ZIUZEOP se je priznani regulirani donos na sredstva za leto 2020 znižal s 5,26 % na 4,13 %, kar je za družbo pomenilo znižanje prihodkov še za 2,2 mio €. Hkrati spremembe Akta dolocajo še, da se državne pomoci obravnavajo kot drugi prihodki, kar pomeni, da pomoc države po ZIUZEOP znižuje prihodke po pogodbi s SODO oz. da državna pomoc na dejavnosti SODO nima ucinka na rezultat poslovanja družbe. Na nadzornem svetu je bilo veliko pozornosti namenjene tudi spremljanju porocil uprave o poslovanju in nadaljnjem razvoju družbe ECE, d. o. o., kot pomembnejše financne naložbe družbe. Kljub znižanemu zagotovljenemu donosu je bilo treba izvajati nacrtovane investicije v družbi, zato je nadzorni svet spremljal stanje investicijskih projektov, v skladu z ustaljeno prakso prek rednih polletnih porocanj o stanju vecjih investicij in izvedbi postopkov javnih narocil. Redno je spremljal spremembe v notranji organizaciji družbe kot posledico implementiranja Strategije Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022, s cimer se je še povecalo delovanje v družbi v smislu korporativnega upravljanja. Nadzorni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi in dobro prakso korporativnega upravljanja tudi v letu 2020 v okviru porocanj o stanju poslovanja družb v Skupini EG spremljal poslovanje družb Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o. 2. Sestava nadzornega sveta v letu 2020 3. Preverjanje poslovanja družbe in dela Clanstvo v nadzornem svetu v letu 2020 ni bilo spremenjeno, uprave v letu 2020 nadzorni svet je deloval v naslednji sestavi: Nadzorni svet je poslovanje družbe med letom preverjal predvsem na podlagi kvartalnih financnih porocil in porocil o izvajanju strateških projektov uprave družbe ter pridobljenih mag. Samo Logar, podatkov o poslovanju (mesecne ocene poslovanja družb v predsednik nadzornega sveta, Skupini). mag. Tedo Djekanovic, namestnik predsednika nadzornega sveta, Clani nadzornega sveta so najvec pozornosti namenili: Andrej Koprivec, › rednemu poslovanju družb, predvsem prilagoditvam glede na clan, nastale razmere, povezane z epidemijo COVIDA-19, ki so v veliki meri vplivale na delovanje maticne družbe Elektro Gorenjska, Franjo Curanovic, d. d., s poudarkom na tekocem spremljanju poslovanja in clan, financnem porocanju, Borut Jereb, › tekocemu spremljanju poslovanja družb v Skupini EG – clan, predstavnik delavcev in Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o., Iztok Štular, spremljanju poslovanja družbe ECE, d. o. o., kot pomembnejše clan, predstavnik delavcev › financne naložbe in spremljanju nadaljnjega združevanja na podrocju tržnih in proizvodnih dejavnosti, s cimer je bil Clani nadzornega sveta se s svojimi znanji in z izkušnjami nadzorni svet prav tako seznanjen, medsebojno dopolnjujejo, saj so zastopane razlicne strokovne in teoreticne kompetence. Nadzorni svet je sestavljen tako, da › spremljanju izvedbe skupšcinskih sklepov, imajo clani vse potrebne strokovne kompetence za ucinkovit › spremljanju vecjih investicijskih projektov, nadzor nad poslovanjem družbe. Poudariti je treba tudi prispevek obeh predstavnikov zaposlenih, ki kažeta veliko › spremljanju strateških projektov po strategiji skupine za angažiranost pri spremljanju sej nadzornega sveta in sej komisij obdobje 2018–2022, nadzornega sveta, s tem pa na podlagi dobrega poznavanja › nadzoru pogodb, pri katerih je glede na dolocbe statuta družbe prispevata k ucinkovitemu nadzoru poslovanja. potrebno soglasje nadzornega sveta družbe, › spremljanju postopkov javnih narocil, › oblikovanju predlogov sklepov za redno letno skupšcino, › spremljanju tveganj. Glede na navedena podrocja dela je še posebej treba izpostaviti › Nadzorni svet je nadaljeval s prakso seznanitve nadzornega naslednje aktivnosti nadzornega sveta: sveta z zadevami s podrocja javnih narocil, in sicer že ob › Nadzorni svet je sproti spremljal poslovanje družb v Skupini, prilagoditve na situacijo COVID-19 in nove zakonodajne okvire, obravnaval kvartalne informacije o poslovanju družb v Skupini ter ocene poslovanja družb v Skupini in se posvecal uresnicevanju poslovnega nacrta za leto 2020. › Nadzorni svet je v skladu z ZDG-1 preveril in potrdil revidirano Letno porocilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidirano Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska za leto 2019 in sestavil pisno porocilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi navedenih porocil za poslovno leto 2019. › Nadzorni svet je sodeloval pri pripravi predlogov sklepov za 27. redno sejo skupšcine delniške družbe, ki je bila izvedena 23. junija 2020. Nadzorni svet je skupšcini predlagal potrditev in odobritev dela predsednika uprave v poslovnem letu 2019 ter ji predlagal podelitev razrešnice. Po izvedenem postopku izbire revizijske komisije je za izvedbo pooblašcene revizije za poslovna leta 2020–2022 skupšcini predlagal družbo BDO Revizija, d. o. o., Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana. › Nadzorni svet je v skladu s spremembami poslovnika o delu komisij nadzornega sveta na Revizijski komisiji in Komisiji za imenovanja in kadrovske zadeve redno spremljal strateške projekte iz Strategije Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022 ter z Novelacijo strateških ciljev in aktivnosti iz februarja 2020. › Nadzorni svet se je redno seznanjal s porocili o pregledu posamicnih projektov v družbi; dvakrat letno je uprava dolžna porocati o stanju vseh vecjih investicijskih projektov iz poslovnega nacrta, in sicer po stanju na 31. 5. in 31.10. 2020. Porocanje se je še bolj preciziralo v skladu z razpravami na sejah. › Nadzorni svet se je redno seznanjal s poslovanjem družbe ECE, d. o. o., ki predstavlja pomembnejšo financno naložbo, z nadaljnjim združevanjem in predvsem z vertikalno integracijo z družbo HSE, d. o. o., ter v skladu s svojimi pristojnostmi podal soglasja k predlaganim poslom v povezavi s prodajo poslovnega deleža v družbi ECE, d. o. o. uvedbi JN (v obliki informacije), na katerega daje nadzorni svet v skladu s statutom soglasje. Poleg tega je kvartalno preverjal porocila o izvedenih postopkih javnih narocil (tudi tistih, za katera se ne potrebuje soglasja nadzornega sveta). V okviru tega podrocja je še posebej podrobno pregledala javna narocila za izvedbo gradbenih del na EE-omrežju. › Nadzorni svet je do povecanja osnovnega kapitala v letu 2020 v skladu s statutom družbe dal soglasje k desetim pravnim poslom nad vrednostjo 1.041.366,15 € (1 % osnovnega kapitala družbe), in sicer so bili ti posli v skupni vrednosti 11.578.165,14 € (brez DDV). › Nadzorni svet je na podlagi dolocil statuta družbe ter na podlagi strokovne obrazložitve uprave, ki je pojasnila, da zaradi objektivnih razlogov ne bo mogla izpolniti poslovnega nacrta zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo COVIDA-19, podal soglasje k Rebalansu poslovnega nacrta družbe za leto 2020. › Nadzorni svet je na podlagi dolocil statuta družbe v okviru obravnave Poslovnega nacrta družbe Elektro Gorenjska, d. d., za leto 2021 s financno projekcijo za leti 2022 in 2023 ob zagotovilu uprave, da bo družba spoštovala dolocila Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah ter ob zagotovilu, da je družba sposobna sama najeti in odplacati nacrtovano zadolžitev, podal soglasja k zadolževanju družbe. › Nadzorni svet je v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah (ZPPOGD) odlocil o višini variabilnega dela prejemka predsednika uprave za leto 2019 in sprejel merila uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2020, vkljucno s spremembami na podlagi sprejetega rebalansa. › Nadzorni svet je redno spremljal nacin dela v Skupini zaradi razglašene epidemije novega koronavirusa in odziv ter mnenje zaposlenih. 4. Sodelovanje s predsednikom uprave Nadzorni svet je mnenja, da je predsednik uprave zelo hitro in dobro pristopil k izvajanju ukrepov zaradi nastale situacije, povezane z epidemijo COVIDA-19, ter s tem povezanim znižanjem zagotovljenih prihodkov družbi, kljub temu je bilo namrec poslovanje zelo dobro in obseg investicij v elektroenergetsko infrastrukturo ni trpel. V zacetku leta je bila sprejeta novelacija strategije, s katero so bili ukinjeni strateški projekti, ki so sedaj že del poslovanja, sprejeti pa so bili novi strateški projekti, z namenom uvedbe novih praks in ucinkovitejšega poslovanja družbe. V danih okolišcinah se je ustrezno odzval na izredne razmere zaradi razglašene epidemije, zelo hitro in uspešno organiziral delo od doma ter sprejel ostale ucinkovite ukrepe za zmanjševanje možnosti okužb virusom COVID-19. Pohvalen je tudi odziv na spremembe zakonodaje in ostale zakonske predpise, na gospodarske in ostale razmere ter upoštevanje izražene volje delnicarjev družbe, predvsem vecinskega delnicarja, zato je mnenja, da je zelo uspešno vodil družbo v navedenem obdobju. Vse predhodno navedeno kaže na zelo dobro sodelovanje nadzornega sveta s predsednikom uprave dr. Ivanom Šmonom, MBA, ki je štiriletni mandat nastopil 15. 6. 2018. Uprava je gradiva za seje nadzornemu svetu posredovala pravocasno, v pisni obliki, in jih na sejah dodatno ustno dobro razložila. Za nadzorni svet so bila redno pripravljena porocila o izvrševanju sklepov in druga porocila, ki jih je od uprave zahteval nadzorni svet. Clani nadzornega sveta so imeli na voljo vsa zahtevana in ustrezna porocila, informacije in podatke, tako da so na podlagi le-teh lahko odgovorno spremljali in nadzirali poslovanje družbe ter sprejemali svoje odlocitve. Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo sodelovanje s predsednikom uprave v preteklem letu zelo uspešno. 5. Delovanje komisij nadzornega sveta V letu 2020 sta v okviru nadzornega sveta delovali dve komisiji, in sicer brez spremembe clanstva. 5.1. Revizijska komisija Revizijska komisija nadzornega sveta se je v letu 2020 sestala na enajstih rednih sejah in eni dopisni seji. Komisijo je vse leto vodil predsednik Andrej Koprivec, CFA, FCCA, v njej pa sta delovala še Franjo Curanovic kot clan in prof. dr. Simon Cadež kot zunanji clan. Franjo Curanovic Andrej Koprivec, prof. dr. Simon clan CFA, FCCA Cadež predsednik zunanji clan Clani komisije so se sej redno udeleževali. Na vse seje komisije sta bila vabljena predsednik uprave družbe in notranji revizor, poleg njiju pa še posamezni porocevalci. Poleg ostalih clanov komisije in porocevalcev so bili na sejah obcasno prisotni tudi ostali clani nadzornega sveta. Clani nadzornega sveta so bili v skladu s poslovnikom o delu revizijske komisije sproti seznanjeni tako z vabili na seje revizijske komisije kot tudi z zapisniki sej komisije, predsednik revizijske komisije pa je nadzornemu svetu kvartalno porocal o delu komisije. V nadaljevanju predstavljamo vsebinske poudarke dela revizijske komisije v poslovnem letu 2020: Letno porocilo 2019: komisija je obravnavala letno porocilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., letno porocilo hcerinske družbe Gorenjske Elektrarne, d. o. o., letno porocilo družbe GEK Vzdrževanje, d. o. o., in konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska. V zvezi z obravnavo letnega porocila se je komisija sestala s partnerjem revizije revizijske družbe BDO in obravnavala porocilo zunanjega revizorja. Poslovni nacrt in tekoce poslovanje: komisija je obravnavala poslovna nacrta maticne družbe in hcerinskih družb za obdobje 2021–2023 in jih predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Komisija je kvartalno obravnavala poslovne rezultate družb v Skupini Elektro Gorenjska in o tem porocala nadzornemu svetu. Prav tako je komisija spremljala poslovanje družbe ECE, d. o. o., v kateri ima družba Elektro Gorenjska, d. d., 25,67 % lastniški delež. Komisija je kvartalno obravnavala izvajanje strateških projektov, ki se izvajajo v Skupini Elektro Gorenjska, in o tem porocala nadzornemu svetu. Komisija je v juniju obravnavala porocilo uprave v zvezi z vplivi epidemije COVIDA-19 na poslovanje družbe Elektro Gorenjska. Vertikalno povezovanje družbe ECE, d. o. o.: komisija je obravnavala ocene vrednosti družbe ECE, d. o. o., predlog družbene pogodbe in druge podlage za izvedbo transakcije vertikalnega povezovanja z družbo HSE, d. o. o. Notranja revizija: revizijska komisija je tesno sodelovala z notranjim revizorjem. V letu 2020 je komisija obravnavala letno porocilo o delu notranje revizije za leto 2019, obravnavala porocila notranjega revizorja o vseh izvedenih notranjerevizijskih pregledih in spremljala izvajanje podanih priporocil. Obravnavala je nacrt dela notranje revizije za leto 2021 in ga predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Izbor in sodelovanje z zunanjim revizorjem: revizijska komisija je izvedla postopek izbora zunanjega revizorja racunovodskih izkazov za obdobje 2020–2022 in predlog posredovala nadzornemu svetu. Skupšcina družbe je predlaganega izvajalca, družbo BDO Revizija, imenovala za revizorja racunovodskih izkazov za obdobje 2020–2022. Poleg navedenega je komisija opravljala druga dela skladno z ZGD-1 in Poslovnikom o delu revizijske komisije. 5.2. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve V okviru nadzornega sveta od leta 2014 redno deluje tudi Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., ki je delovala v celotnem letu 2020 v prvotni sestavi: mag. Tedo Djekanovic mag. Samo Logar Milena Pervanje clan predsednik zunanja clanica Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je v letu 2020 izvedla osem rednih sej, na katerih so bili poleg clanov komisije vecinoma prisotni še ostali clani nadzornega sveta, po navadi predstavnika delavcev. Komisija je skupaj sprejela 37 sklepov, ki so bili vsi realizirani. V letu 2020 se je komisija pri svojem delu osredotocila predvsem na: Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je v letu 2020 nadaljevala z novimi praksami, ki so se pokazale za zelo uspešne. Nudila je strokovno pomoc upravi v zvezi z nadaljnjimi procesi, ki so v družbi sledili po reorganizacije družbe, nadalje s primeri metod s kadrovskega podrocja zaradi nastale situacije COVID-19 in novih nacinov dela, nadaljevala s spremljanjem novih strateških projektov, poleg tega pa je bila zelo aktivna na podlagi pooblastil nadzornega sveta v zvezi s pregledom obstojece dokumentacije družbe v zvezi s pogodbo o zaposlitvi predsednika uprave in njegovih drugih pravic ter merili uspešnosti ter predlagala nadzornemu svetu sprejem novih Pravil o dolocanju place in drugih pravic predsednika uprave družbe Elektro Gorenjska, d. d., ki so bila sprejeta v januarju 2021. › zakljucno porocilo uprave o reorganizacije družbe, ki je bila izvedena v letu 2019, › spremljanje in seznanitev z internimi predpisi s kadrovskega podrocja, ki jih je poslovodstvo sprejelo po izvedeni reorganizaciji (Pravilnik o sistemizaciji in Pravilnik o ocenjevanju delovne uspešnosti) ter s kljucnimi spremembami pri procesu nagrajevanja delovne uspešnosti, › spremljanje in seznanitev s sklenjeno Podjetniško kolektivno pogodbo Skupine Elektro Gorenjska, › seznanitev s porocilom uprave o upravljanju kadrov v casu COVIDA-19 ter aktivnim sodelovanjem z danimi predlogi in nasveti za nadaljnje delo z zaposlenimi, › redno spremljanje in nadzor nad strateškimi projekti s kadrovskega podrocja iz Strategije družb v Skupini EG za obdobje 2018–2022, na podlagi pooblastila nadzornega sveta za spremljanje treh strateških projektov (Organizacijska kultura in zavzetost zaposlenih, Nadgradnja korporativnega upravljanja v Skupini EG in Vzpostavitev ucinkovitega projektnega vodenja na ravni Skupine EG), vse do sprememb poslovnika v mesecu juliju, › v drugi polovici leta spremljanje novih strateških projektov na podlagi pooblastila nadzornega sveta in spremembe poslovnika o delu komisije, vse v skladu z Novelacijo strateških ciljev in aktivnosti Strategije Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022 (SP Zaposleni – Ambasadorji ugleda Skupine Elektro Gorenjska (Znamka in izkušnja delodajalca) in SP Uvedba poslovne inteligence (BI) v Skupini Elektro Gorenjska, › proucitev sklenjene pogodbe o zaposlitvi predsednika uprave in predlaganih sprememb pogodbe ter sprejetih meril uspešnosti, na podlagi cesar je Nadzornemu svetu zaradi objektivnih razlogov predlagala spremembo meril uspešnosti za leto 2020, › izpolnjevanje meril uspešnosti predsednika uprave v letu 2019 in predlog višine variabilnega dela placila predsedniku uprave za opravljeno delo, › dolocitev in predlog nadzornega sveta za sprejem meril uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2021, › redno spremljanje sprememb dokumentov SDH ter še posebej proucitev novih poglavij Priporocil in pricakovanj SDH ter ostalo relevantno dokumentacijo družbe v zvezi s Priporocili za sprejem pravil o drugih pravicah clanov organov vodenja. Komisija je pripravila predlog Pravil o dolocanju place in drugih pravic predsednika uprave družbe Elektro Gorenjska, d. d., in predlagala nadzornemu svetu, naj jih sprejme. 6. Stališce nadzornega sveta do revizijskega porocila 2020 Po mnenju revizijske družbe BDO Revizija, d. o. o., iz Ljubljane, ki je opravila revizijo racunovodskih izkazov družb v Skupini za leto 2020, racunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo financni položaj družbe oz. Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. december 2020 ter njun poslovni izid, vseobsegajoci donos in denarne tokove za tedaj koncano leto v skladu s Slovenskimi racunovodskimi standardi. Revizija je bila opravljena v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (MSR). Porocilo neodvisnega revizorja je družba prejela 16. aprila 2021. O poteku postopka revizije in ugotovitvah je predstavnica revizijske družbe BDO porocala 20. aprila 2021 na 38. redni seji Revizijske komisije nadzornega sveta. Nadzorni svet se je na 47. redni seji 19. maja 2020 ob obravnavi revidiranega Letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2020, ki je sestavljeno iz Letnega porocila družbe Elektro Gorenjska, d. d., in iz Konsolidiranega letnega porocila Skupine Elektro Gorenjska za leto 2020, seznanil s sklepi revizijske komisije v zvezi z revizorjevim porocilom in pri tem ugotovil, da je revizor opravil revizijo v skladu z zakonodajo in po pravilih o revidiranju. Nadzorni svet na porocilo neodvisnega revizorja ni imel pripomb, njegovo stališce do revizijskega porocila je pozitivno. Revizijska komisija in nadzorni svet sta ugotovila, da je bilo izdano pozitivno mnenje revizorjev. 7. Potrditev letnega porocila družbe in skupine za leto 2020 ter predlog za uporabo bilancnega dobicka Uprava družbe je v zakonitem roku predložila nadzornemu svetu v preveritev letno porocilo družbe in skupine, skupaj z revizijskim porocilom. Revizijska komisija je podrobno preverila letno porocilo družbe in Skupine ter revizijsko porocilo in podala svoja mnenja in stališca. Na podlagi rednega spremljanja poslovanja družbe in ostalih družb v Skupini ter podrobne preveritve naštetih porocil nadzorni svet ugotavlja, da je porocilo za leto 2020 sestavljeno v skladu s podrocno zakonodajo in predpisi ter na jasen in pregleden nacin izkazuje resnicen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, financnega položaja, poslovnega izida in vseobsegajocega donosa družbe. Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2020 je sestavljeno v skladu z dolocbami Zakona o gospodarskih družbah in veljavnimi mednarodnimi racunovodskimi standardi. Skupino Elektro Gorenjska poleg maticne družbe sestavlja še družba Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o., ki je v 100 % lasti maticne družbe, ter družba GEK Vzdrževanje d. o. o., ki je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o. Vse družbe v Skupini so poslovno leto zakljucile z dobickom. Bilancni dobicek Elektra Gorenjska, d. d., za leto 2020 skupaj znaša 2.072.817,00 €, ki je sestavljen iz preostanka cistega poslovnega izida za poslovno leto 2020 v znesku 2.064.645,99 € ter prenesenega cistega poslovnega izida v znesku 8.171,01 €. Uprava družbe bo skupšcini delnicarjev predlagala, da se bilancni dobicek leta 2020 v celoti izplaca delnicarjem v obliki dividend v višini 0,12 €/delnico, kar je v primerjavi z lanskim izplacilom nižje za 2 centa na delnico ali 14,29 % znižanje dividend na delnico. Uprava bo skupšcini predlagala, da bo izplacilo dividend izvedeno 23. 7. 2021 tistim delnicarjem, ki bodo na dan 22. 7. 2021 vpisani v delniško knjigo družbe. Predlog za uporabo bilancnega dobicka je nadzorni svet preveril in se strinja s predlogom uprave. Clani nadzornega sveta po opravljeni preveritvi na letno porocilo družbe in Skupine za leto 2020 niso imeli pripomb in nadzorni svet je nato soglasno sprejel to porocilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi na svoji 47. redni seji, ki je bila izvedena 19. maja 2021. V Kranju, 19. maja 2021 mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta Skupine Elektro Gorenjska 4.1. Dejavnost in sestava Skupine Elektro Gorenjska Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoca družba Elektro Gorenjska in njena odvisna družba Gorenjske elektrarne, ki je v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska. Skupina kot povezane osebe obravnava še družbi GEK Vzdrževanje, v kateri ima družba Gorenjske elektrarne 100 % lastniški delež, družbo ECE, v kateri ima Elektro Gorenjska 25,6744 % lastniški delež, in družbo Soenergetika, v kateri imajo Gorenjske elektrarne 25 % lastniški delež. Racunovodski izkazi Skupine poleg izkazov maticne družbe Elektro Gorenjska vkljucujejo tudi izkaze odvisnih družb ter dobicke in izgube pridruženih družb, glede na lastniški delež. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, d. d., v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Nobena izmed družb v Skupini Elektro Gorenjska nima podružnic. Graf 1: Organizacijska shema Skupine Elektro Gorenjska 4.2. Glavne dejavnosti in podrocja Dejavnost proizvodnje obsega proizvodnjo elektricne energije: poslovanja › v hidroelektrarnah, Družbe v Skupini Elektro Gorenjska izvajajo tri glavne › v soncnih ali fotovoltaicnih elektrarnah dejavnosti: › ter proizvodnjo energije v soproizvodnji z visokim › dejavnost distribucije, ki je regulirana dejavnost (pogodba s izkoristkom. SODO), Ostale dejavnosti, ki se izvajajo tako za regulirano dejavnost › dejavnost proizvodnje elektricne energije kot tudi za trg, obsegajo: › in ostale dejavnost (tržne storitve). › izvajanje investicij in vzdrževanja, Dejavnost distribucije obsega naloge (storitve) gospodarske › raziskave in razvoj, javne službe distribucijski operater, ki jih družba Elektro › projektiranje, Gorenjska po pogodbi izvaja za distribucijskega operaterja: › projekte ucinkovite rabe elektricne energije in energetski › vzdrževanje primarne elektroenergetske infrastrukture, management ter › organiziranje in izvajanje dežurne službe, › inženiring. › vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja, › nacrtovanje razvoja omrežja, › priprava in vodenje investicij v elektroenergetsko infrastrukturo, › spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe z elektricno energijo, › izvajanje merjenja elektricne energije, › izvajanje storitev dostopa in drugih storitev za uporabnika, › prikljucevanje uporabnikov, › zagotavljanje podatkov za pokrivanje izgub elektricne energije v distribucijskem omrežju in oskrbe SODO, › druge storitve za uporabnike. 4.3. Glavno obmocje poslovanja Glavno obmocje poslovanja Skupine Elektro Gorenjska je severozahodni del Slovenije – obmocje Gorenjske. Družba Elektro Gorenjska ima na obmocju 1.986 km˛ postavljeno svoje distribucijsko omrežje, ki obsega vec kot 5.100 kilometrov, s pomocjo katerega skrbi za zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektricno energijo vec kot 90.500 uporabnikov. Na tem obmocju se nahajajo tudi hidroelektrarne družbe Gorenjske elektrarne. 4.4. Osebne izkaznice družb Skrajšana firma: ELEKTRO GORENJSKA, d. d. GORENJSKE ELEKTRARNE, d. o. o. Sedež družbe: Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Stara cesta 3, 4000 Kranj Telefon: 080 30 19 04 20 83 531 Faks: 04 20 83 600 04 20 83 512 Spletni naslov: www.elektro-gorenjska.si www.gek.si Elektronski naslov: info@elektro-gorenjska.si info@gek.si Maticna številka: 5175348000 1658298000 Identifikacijska številka za DDV: SI20389264 SI76567788 Šifra glavne dejavnosti: 35.130 distribucija elektricne energije 35.111 proizvodnja elektricne energije v HE Ustanovitelj: Elektro Gorenjska, d. d. Pravna oblika: delniška družba družba z omejeno odgovornostjo Številka vpisa v sodni register: 1/00259/00 4. 1. 2002 Datum vpisa v sodni register: 27. 1. 1998 (sprememba 21. 9. 2004) Kraj vpisa v sodni register: Okrožno sodišce v Kranju Okrožno sodišce v Kranju Osnovni kapital na dan 31. 12. 2020: 104.136.615,39 € 13.684.880,11 € Število vseh delnic na dan 31. 12. 2020: 17.273.475 Predsednik uprave: dr. Ivan Šmon, MBA Predsednik nadzornega sveta: mag. Samo Logar Direktor: Aleš Ažman, MBA Osnovna dejavnost: Osnovna dejavnost družbe Elektro Gorenjska je Osnovna dejavnost hcerinske družbe Gorenjske zagotavljanje distribucije elektricne energije koncnim elektrarne, d. o. o., je proizvodnja elektricne energije v uporabnikom. Gre za regulirano dejavnost, ki jo izvaja hidroelektrarnah, v soncnih elektrarnah ter proizvodnja v okviru pogodbe z družbo SODO, d. o. o., ki ima energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Že vrsto koncesijo. Družba Elektro Gorenjska je že vrsto let let je dejavna na podrocju ucinkovite rabe elektricne prisotna tudi na trgu storitev s podrocja energetskih energije in energetskega managementa. dejavnosti, kjer je dejavna predvsem na segmentu gradenj, inženiringa in opravljanja drugih storitev za trg. Ukvarja se tudi z vzdrževanjem, izvaja dejavnosti s podrocja raziskav in razvoja, projektiranja, deluje na projektih ucinkovite rabe elektricne energije in energetskega managementa Sedež družbe: Stara cesta 3, 4000 Kranj Vrunceva 2a, 3000 Celje Telefon: 04 20 83 531 080 22 04 Faks: 04 20 83 512 03 62 09 559 Spletni naslov: www.ece.si Elektronski naslov: info@ece.si, prodaja@ece.si, podjetja@ece.si Maticna številka: 7239360000 6064892000 Identifikacijska številka za DDV: SI 53409540 SI 55722679 68.320 upravljanje nepremicnin Šifra glavne dejavnosti: 35.140 trgovanje z elektricno energijo za placilo ali pogodbi Ustanovitelj: Gorenjske elektrarne, d. o. o. Elektro Celje, d. d.; Elektro Gorenjska, d. d. Pravna oblika: družba z omejeno odgovornostjo družba z omejeno odgovornostjo Številka vpisa v sodni register: 2015/37235 Datum vpisa v sodni register: 27. 2. 2017 1. 10. 2015 Kraj vpisa v sodni register: Okrožno sodišce v Kranju Okrožno sodišce v Celju Osnovni kapital na dan 31. 12. 2020: 121.050,64 € 3.436.767,65 € Direktor: Matej Kuhar mag. Sebastijan Roudi Osnovna dejavnost: GEK Vzdrževanje, d. o. o., je odvisna družba družbe Glavna dejavnost družbe ECE je trgovanje z Gorenjske elektrarne, ki je bila ustanovljena leta 2017. elektricno energijo. Dejavnost družbe se nanaša na vzdrževanje energetskih naprav, ki so v lasti družbe Gorenjske elektrarne. Na trgu ponujajo storitev s podrocja vzdrževanja energetskih naprav in ostalih elektromontažnih storitev. SOENERGETIKA Skrajšana firma: SOENERGETIKA d. o. o. Sedež družbe: Stara cesta 3, 4000 Kranj Maticna številka: 3700054000 Identifikacijska številka za DDV: SI 26004330 35.112 Proizvodnja elektricne Šifra glavne dejavnosti: energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah Elektro Gorenjska, d. d., Holding Slovenske elektrarne, Ustanovitelj: d. o. o., Domplan, d. d., in Petrol, d. d. družba z omejeno Pravna oblika: odgovornostjo Številka vpisa v sodni register: 2010/6818 Datum vpisa v sodni register: 26. 2. 2010 Kraj vpisa v sodni register: Okrožno sodišce v Kranju Osnovni kapital na dan 31. 12. 2020: 1.020.000,00 € Direktor: Aleš Ažman, MBA Osnovna dejavnost: Družba Soenergetika proizvaja elektricno in toplotno energijo v kogeneracijskih napravah. 4.4.1. Druge povezane družbe oziroma povezane pravne osebe Družba Elektro Gorenjska identificira povezane osebe na podlagi dolocb Mednarodnih standardov racunovodskega porocanja, predvsem MRS 24 in MRS 28, Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Elektro Gorenjska v nobeni drugi družbi, razen že navedenih, nima neposredno ali posredno v lasti najmanj 20 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru. Prav tako družba ne obvladuje druge družbe na podlagi pogodbe na nacin, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami oziroma nima pomembnega vpliva na nobeno izmed drugih družb. 4.5. Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Elektro Gorenjska Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska je 31. 12. 2020 znašal 104.136.615 €. Razdeljen je na 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic (oznaka EGKG). Vse delnice so delnice enega razreda. Družba nima odobrenega kapitala. Z delnicami družbe Elektro Gorenjska se v letu 2020 ni trgovalo na organiziranem trgu. Na dan 31. 12. 2020 je bilo v lasti Republike Slovenije in pravnih oseb, ki predstavljajo 18,95 % vseh delnicarjev, 96,18 % delnic družbe. Graf 2: Gibanje števila delnicarjev družbe Elektra Gorenjska od 31. 12. 2016 do 31. 12. 2020 2016 2017 2018 2019 2020 Graf 3: Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 (v %) Po stanju na dan 31. 12. 2020 je najvecji delnicar Republika 4.6. Vizija, poslanstvo in vrednote Slovenija z 79,48 % deležem. Sledi ji Kapitalska družba z 2,50 % Skupine deležem in Bau 1, d. o. o., z 1,67 % deležem. Deset najvecjih lastnikov je imelo na dan 31. 12. 2020 v lasti skupaj 91,50 % delež družbe. Tabela 1: Lastniki delnic, ki imajo na dan 31. 12. 2020 vec kot 1 % delež Lastništvo nad 1 % število delnic % Republika Slovenija 13.728.882 79,48 Kapitalska družba, d. d. 431.933 2,50 BAU 1, d. o. o. 287.792 1,67 Sava Re, d. d. 280.000 1,62 Pivovarna Laško Union, d. o. o. 270.648 1,57 Vizija DUTB, d. d. 207.200 1,20 Naša vizija nas zavezuje, da bo Skupina Elektro DZS, d. d. 200.000 1,16 Gorenjska sodoben, inovativen in v javnosti prepoznan osrednji akter razvoja trga storitev prožnosti. Vzporedno z narašcajoco dinamiko uvajanja in vgrajevanja novih tehnologij bomo zagotavljali 100-odstotno prikljucenost vseh uporabnikov omrežja. Poleg najkakovostnejše oskrbe z elektricno energijo v Sloveniji bomo strankam zagotavljali tudi sodobno in celovito uporabniško izkušnjo. Ustvarjali bomo cisto energijo za trajnostni razvoj. Za vse udeležence v verigi vrednosti bomo kakovosten, zaupanja vrednega in zaželen poslovni partner. Hitro in ucinkovito se bomo prilagajali vsem sodobnim izzivom, trendom in razlicnim zunanjim dejavnikom. Povecevali bomo svojo prisotnost v tržnem okolju, s cimer bomo neprestano izboljševali svoje ekonomske kazalnike in zmanjševali poslovna, razvojna, varnostna, regulatorna in okoljska tveganja. Poslanstvo Vsem uporabnikom zagotavljamo enakopraven in zanesljiv dostop do elektricne energije z nadstandardno uporabniško izkušnjo. S proizvodnjo energije na okolju prijazen nacin in izvedbo storitev za povecevanje ucinkovite rabe energije skrbimo za lepše prihodnje sožitje cloveštva in narave. S strokovnimi in z ucinkovitimi storitvami dosegamo zadovoljstvo odjemalcev. S svojim znanjem in z izkušnjami povecujemo proizvodnjo obnovljivih virov energije. Vrednote ZNANJE IN SODELOVANJE S sodelavci in partnerji delimo znanje, izkušnje ter pozitivno energijo. ODLICNOST IN STROKOVNOST Smo ciljno usmerjeni. PRIJAZNOST IN ODPRTOST Vzdržujemo prijateljstvo in družabnost. KAKOVOST IN ZAUPANJE Strankam vzbujamo zaupanje. ODGOVORNOST IN SKRBNOST Prevzemamo odgovornost. PODJETNIŠKA INOVATIVNOST Izvajamo storitve in procese v skladu s tržnimi trendi. 4.7. Kljucne strateške usmeritve 4.7.1. Kljucni izzivi Strateške usmeritve, s katerimi bo Skupina Elektro Gorenjska dosegla zastavljeno vizijo, izhajajo iz strategije Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022 in so sledece: › opolnomocenje za delovanje na trgu prožnosti (pridobitev lastne koncesije za GJS DO, ohranitev Skupine Elektro Gorenjska); › biti najboljši operater po tehnicnih in ekonomskih kazalnikih za distribucijo elektricne energije v Sloveniji in primerljiv z najboljšimi v EU; › inovativen razvoj tistih tržnih dejavnosti v okviru Skupine Elektro Gorenjska, ki so sprejemljive z vidika (nove EU in slovenske) regulative in zagotavljajo celovitost rešitve uporabnikom; › povecanje proizvodnje ekološko ciste energije in zagotavljanje sistemskih storitev oziroma storitev na trgu prožnosti. 4.7.2. Strateški projekti V Skupini Elektro Gorenjska smo se odlocili, da zaradi dinamicnega spreminjanja zunanjih okolišcin (zaostreni pogoji regulacije, elektrifikacija, decentralizacija, dekarbonizacija in ambiciozni nacionalni energetsko-podnebni nacrti) posodobimo strateške aktivnosti in cilje, ki smo jih prvotno opredelili v Strategiji 2022. V izvajanju dinamicnega strateškega procesa so se izvedle tudi vecje organizacijske in vsebinske spremembe. Odlocili smo se, da noveliramo strateške aktivnosti in cilje, ki so bili prvotno sprejeti do leta 2022. Novelirana strategija kot kljucne elemente za izvajanje strategije opredeljuje naslednje strateške projekte: › pridobitev lastne koncesije za distribucijo elektricne energije; › znamka delodajalca; › konsolidacija in zagon inženiringa na ravni Skupine Elektro Gorenjska; › uvedba poslovne inteligence (BI) v Skupini Elektro Gorenjska; › optimalno nacrtovanje in izvajanje razvoja, investicij in vzdrževanja. Strateški projekt Konsolidacija in zagon inženiringa na ravni Skupine Elektro Gorenjska se je v letu 2020 zakljucil. V letih 2019 in 2020 smo izvedli ustrezno spremembo organizacijske strukture, ki podpira uvedbo vitke in agilne organizacije in pristopili k optimizaciji procesov in posledicno tudi kadrovskih virov. Postavili smo dobre osnove za boljše izkorišcanje sinergij v Skupini in za povecanje prisotnosti v tržnem okolju. Kljucne aktivnosti so bile: sprememba organizacijske strukture in sistemizacije, vzpostavitev naprednih sistemov inoviranja in popis oziroma optimizacija poslovnih procesov. Veliko pozornost smo namenili razvoju in planiranju kadrov ter vzpostavljanju agilne organizacijske kulture. V skladu s strateškim projektom smo nadgradili korporativno upravljanje v smeri poenotenja predpisov in ravnanj v celotni Skupini ter uvedli digitalizacijo v poslovanje. Pomembno pozornost posvecamo tudi kulturi inoviranja in stalnemu nadgrajevanju informacijskih sistemov ter informacijske varnosti. Z vsemi korporativnimi aktivnostmi se želimo pripraviti tudi na morebitno podelitev koncesije. Kljucne aktivnosti so bile: sprememba organizacijske strukture in sistemizacije, vzpostavitev naprednih sistemov inoviranja in popis oziroma optimizacija poslovnih procesov. 4.7.3. Povzetek srednjerocnega nacrta V letih 2021 in 2022 nameravamo nadaljevati novelirane aktivnosti, zacrtane v Strategiji Skupine Elektro Gorenjska 2018–2022. Poleg nadaljnje optimizacije poslovnih procesov bo v letu 2021 Skupina izvajala strateške projekte, ki bodo omogocili realizacijo zastavljenih strateških ciljev. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za pridobitev lastne koncesije, ki bo omogocala razvoj družbe in uresnicevanje dolgorocne vizije delovanja Elektra Gorenjska ter s tem tudi zanesljivo in varno oskrbo z elektricno energijo vsaj na sedanjih ravneh. Pridobljena koncesija bo temeljno izhodišce za vlogo osrednjega akterja na trgu prožnosti, ki jo predvideva nova zakonodaja. Prednosti mocne blagovne znamke delodajalca so ohranjanje zaposlenih, povecanje produktivnosti, povecanje kreativnosti in inovativnosti in lažje pridobivanje kompetentnih kadrov. To so tudi kljucni razlogi, da v okviru strateškega projekta Znamka delodajalca v prihodnje nadaljujemo z dvigovanjem ravni kulture in zavzetosti zaposlenih in tako vplivamo na uresnicevanje celovite in korporacijske strategije. V prihodnjih letih bomo nadaljevali s strateškim projektom Uvedba poslovne inteligence (BI) v Skupini Elektro Gorenjska. Uporabnikom bomo omogocili pravocasen dostop do podatkov, ucinkovito analizo informacij in vizualno prepricljivo predstavitev, kar pomeni sprejemanje pravilnih odlocitev in ustreznih ukrepov za vrsto poslovnih dejavnosti. Narava dejavnosti distribucije elektricne energije zahteva stalna investicijska vlaganja in vzdrževanje obstojecih sredstev. V naslednjih letih želimo s projektom Optimalno nacrtovanje razvoja, investicij in vzdrževanja zagotoviti optimalno nacrtovanje, ocenjevanje vrednosti in izvajanje razvojnih, investicijskih in vzdrževalnih aktivnosti po sodobnih konceptih upravljanja s sredstvi in prediktivnega vzdrževanja. Izvajali bomo aktivnosti za pridobitev lastne koncesije, gradili Znamko delodajalca, nadaljevali s strateškim projektom Uvedba poslovne inteligence, uresnicevali projekt Optimalno nacrtovanje razvoja, investicij in vzdrževanja. Ne glede na to, da je poslovanje družbe Elektro Gorenjska v 76 % vezano na pogodbeni odnos s SODO, je zagotavljanje trajnostnega razvoja distribucijskega omrežja in proizvodnje elektricne energije v celoti odgovornost družb v Skupini Elektro Gorenjska. Trajnostni razvoj v panogi distribucije pomeni vzdrževanje ravnotežja med optimizacijo stroškov, vezanih na razvoj omrežja, in zagotavljanjem, da bodo odjemalci imeli dostop do elektrike tudi v pogojih novih virov elektricne energije, ki so neprimerno manj stabilni od tradicionalnih, neobnovljivih virov. Trajnostni razvoj v proizvodnji pomeni optimizacijo delovanja obnovljivih virov, ne glede na stopnjo subvencioniranja le-teh. V obeh primerih je potrebna uravnoteženost med okoljsko in družbeno odgovornostjo ter zagotavljanjem financne stabilnosti (primernih reguliranih prihodkov in razvojem novih, nereguliranih). Pri tem je kljucno maksimalno obvladovanje tveganj, ki je na podrocju kriticne infrastrukture elektroenergetike predpogoj trajnosti. 5 5.1. Analiza okolja in njegov vpliv na delovanje Skupine Na poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska pomembno vplivajo tako splošno gospodarske razmere kot specificni pogoji poslovanja, ki jih narekuje regulativa s podrocja elektricne energije. 5.1.1. Splošno gospodarsko okolje in napovedi gospodarskih gibanj Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Pandemija COVID-19 je v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zašcitnimi ukrepi mocno prizadela gospodarsko aktivnost v letu 2020, vpliv pa je obcuten tudi v prvem cetrtletju leta 2021. Strogi ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so na globalni ravni in v Sloveniji povzrocili mocan padec gospodarske aktivnosti, ki je bil najizrazitejši v drugem cetrtletju zaradi zaustavitve poslovanja nenujnih storitvenih dejavnosti ter otežene aktivnosti industrije in ostalih storitvenih dejavnosti. Po globokem upadu gospodarske aktivnosti v letu 2020 se za leto 2021 predvideva 4,6 % rast BDP. Okrevanje naj bi se ob predpostavkah izboljšanja epidemiološke situacije in postopoma vecje precepljenosti prebivalstva zacelo v drugem cetrtletju leta 2021. Gospodarsko okrevanje bo sicer še naprej diferencirano po posameznih dejavnostih. S postopnim odpiranjem storitvenih dejavnosti se bo krepila tudi zasebna potrošnja; poleg rasti razpoložljivega dohodka bo k temu prispevalo tudi sprošcanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varcevanja gospodinjstev. Nadaljevala se bo tudi rast mednarodne menjave, zlasti blaga in postopoma tudi vecine segmentov storitev, najpocasnejše in tudi dolgotrajnejše pa bo okrevanje storitev, povezanih s turizmom. Gospodarsko okrevanje se bo nadaljevalo tudi v naslednjih dveh letih, v letu 2022 naj bi bila rast BDP 4,4 %, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Epidemiološke razmere ostajajo negotove, s tem pa so povezana tudi najvecja tveganja za uresnicitev napovedi, ki bo mocno odvisna od nadaljnjega poteka epidemije in izvajanja strategije cepljenja v Sloveniji in drugih državah. Med tveganji, ki so nekoliko bolj uravnotežena kot v letu 2020, sicer še vedno prevladujejo negativna. Zelo pomembno bo tudi postopno in premišljeno umikanje ukrepov za blaženje posledic epidemije in prehod na njihovo razvojno komponento v okviru Nacrta za okrevanje in odpornost ter Vecletnega financnega okvira. Poraba elektricne energije je dovolj enoznacno povezana z gospodarsko rastjo oziroma z rastjo BDP. Napovedovanje gospodarske rasti oziroma padca je pandemija SARS-COVID 19 leta 2020 še dodatno zrelativizirala. To dejstvo je vplivalo tako na tržne kot tudi netržne dejavnosti Elektra Gorenjska in tako negotovost vgrajujemo v naše nacrte tudi za leto 2021. V letu 2020 se je pandemija odrazila na 3,6 % znižanju distribucije elektricne energije glede na leto 2019 oz. 7,2 % znižanju glede na nacrt za leto 2020. Ekonomske posledice za Elektro Gorenjska izhajajo iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, ZIUZEOP-A), s katerim je zakonodajalec Agenciji za energijo naložil, da zniža donos na sredstva za leto 2020. Zaradi sprememb Akta, na podlagi ZIUZEOP, se je priznani regulirani donos na sredstva za leto 2020 znižal iz 5,26 % na 4,13 %, kar je pomenilo znižanje prihodkov za 2,2 mio €. Hkrati so spremembe Akta dolocile še, da se državne pomoci obravnavajo kot drugi prihodki, kar pomeni, da pomoc države po ZIUZEOP znižuje prihodke po pogodbi s SODO oz. da državna pomoc na dejavnosti SODO ni imela ucinka na rezultat poslovanja. Glede na to, da so napovedi glede prihodnjega gibanja BDP zaradi negotovih razmer v povezavi z epidemijo koronavirusa zelo negotove, je negotova tudi poraba elektricne energije. Podobno negotovo je tudi izvajanje tržnih dejavnosti. Pandemija pa ni imela zgolj ekonomskih, ampak tudi varnostne posledice. Dejavnost DSO sodi na podrocje kriticne infrastrukture Slovenije. Širitev okužb s koronavirusom SARS­CoV-2 smo prepoznali kot grožnjo zagotavljanju nemotene oskrbe z elektricno energijo koncnim uporabnikom, zaradi cesar smo v skladu z nacrti takoj po razglasitvi epidemije zaceli s sprejemanjem ukrepov za nadaljnjo nemoteno delovanje sistema. Pripravili smo tudi nacrt za zagotovitev nemotenega opravljanja delovnih procesov v družbah. 5.1.2. Regulativa Poslovanje družbe Elektro Gorenjska je v veliki meri regulirano. Pogoje regulacije skladno z EZ-1 in s podzakonskim akti doloca Agencija za energijo. Od teh pogojev so odvisni tudi prihodki, ki jih družba realizira na osnovi pogodbe z družbo SODO in predstavljajo skoraj 76 % vseh prihodkov družbe oz. 68 % prihodkov Skupine. Regulativa predstavlja okvire, ki jih mora družba upoštevati pri svojem poslovanju oz. se jim pogosto prilagajati, saj se pogoji regulacije navadno spremenijo vsaka tri leta. Posebna skrb družbe je namenjena aktivnemu sodelovanju v postopkih sprejemanja novih regulativnih okvirov. Leto 2020 je zadnje leto regulativnega obdobja 2019–2020, zato v letu 2021 pricakujemo spremembe oz. nov Akt o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Spremembe Akta lahko pomembno vplivajo na poslovanje družbe. Družba Elektro Gorenjska bo tako kot v preteklosti tudi tokrat aktivno sodelovala pri njegovi javni obravnavi. Skladno s sedaj veljavno pogodbo naj bi bila do 30. 6. 2021 sklenjena tudi nova pogodba z družbo SODO, ki se bo nanašala na regulativno obdobje 2022–2024. Pricakujemo, da se s tem trenutno veljavna razmerja z družbo SODO ne bodo bistveno spremenila. 5.1.3. Napovedane spremembe na podrocju regulative V letu 2020 je bil v javni obravnavi Zakon o oskrbi z elektricno energijo (ZOEE), ki bo (med drugim) deloma nadomestil, deloma pa spremenil Energetski zakon. Pricakujemo, da bo zakon sprejet v letu 2021. Namen ZOEE je uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravom EU. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenašajo zakonodajni akti t. i. paketa Cista energija za vse Evropejce, ki se nanašajo na delovanje trga z elektricno energijo (Direktiva 2019/944/EU o skupnih pravilih notranjega trga elektricne energije) in 17. clen Direktive (EU) 2018/2001/EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Zakon ureja nacin izvajanja Uredbe (EU) 2019/941 o pripravljenosti na tveganja v sektorju elektricne energije; Uredbe (EU) 2019/943 o notranjem trgu elektricne energije in Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Predlog zakona doloca pravila delovanja trga z elektricno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanje in dobave elektricne energije, skupaj z dolocbami za varstvo koncnih odjemalcev, nacine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na podrocju prenosa in distribucije elektricne energije ter trga z elektricno energijo, nacela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z elektricno energijo, ureja ukrepe za preprecevanje energetske revšcine in druga vprašanja oskrbe z elektricno energijo. Zakon ohranja sedanjo ureditev gospodarskih javnih služb na podrocju prenosa, distribucije in operaterja trga, snovno ureditev trga z elektricno energijo ter zasilno in nujno oskrbo. Popolnoma na novo pa se skladno s pravom EU urejajo naslednja podrocja: Ocenjujemo, da zakon ne bo pomembno vplival na poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska. › storitve agregiranja, › pravice koncnih odjemalcev, › napredno merjenje, › uvajajo se aktivni odjemalci in energetske skupnosti, › definira se energetska revšcina, › ureja se lastništvo in upravljanje shranjevalnikov energije, › obveznosti glede sistemskih storitev, › energetski regulator dobiva vec pristojnosti. Konec leta 2020 je potekala javna obravnava Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Predlog zakona vsebinsko ureja izvajanje politike države in obcin na podrocju rabe obnovljivih virov energije, doloca zavezujoc cilj za delež energije iz OVE v bruto koncni porabi v Republiki Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in nacine njihovega financiranja (vkljucno z mednarodnim sodelovanjem in s pravili o financni podpori za spodbujanje energije iz OVE in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom), potrdila o izvoru energije, samooskrbo z elektricno energijo iz OVE, uporabo energije iz OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa, upravne postopke ter informiranje in usposabljanje inštalaterjev. Nekatere dolocbe so enake dolocbam v trenutno veljavnem Energetskem zakonu, nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom prenosa evropske zakonodaje v slovenski pravni red. Vkljucevanje dodatnih proizvodnih naprav OVE in SPTE bo zahtevalo hitro in intenzivno krepitev distribucijskega omrežja, predvsem nizkonapetostnega, skladno s sprejetim Razvojnim nacrtom distribucijskega omrežja SODO za obdobje 2021–2030, za kar pa Elektro Gorenjska trenutno nima zagotovljenih zadostnih sredstev. 5.1.4. Primerjalna analiza družb, ki zagotavljajo distribucijo elektricne energije Družba Elektro Gorenjska že vrsto let letno pripravlja primerjalno analizo poslovanja družb, ki zagotavljajo distribucijo elektricne energije. V nadaljevanju je predstavljena analiza za obdobje od leta 2012 do leta 2019, v katero so vkljucene vse elektrodistribucijske družbe. Družba Elektro Gorenjska si neprestano prizadeva zagotavljati najvišjo možno raven kakovosti oskrbe uporabnikov. Iz letnih porocil družb za leto 2019 izhaja, da je družba Elektro Gorenjska pri tem med vsemi distribucijskimi podjetji najuspešnejša oz. med najuspešnejšimi kar zadeva nenacrtovane dolgotrajne prekinitve. Graf 4: Parameter SAIDI za nenacrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2015–2020 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Graf 5: Parameter SAIFI za nenacrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2015–2020 Ucinkovitost poslovanja družbe Elektro Gorenjska je dodatno razvidna tudi iz primerjave ekonomskih kazalnikov. Primerjava ekonomskih kazalnikov pri vseh obravnavanih družbah izkazuje bolj ali manj prisoten trend rasti do leta 2019. V letu 2019 se trend obrne, kar je posledica novega Akta o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki velja v regulativnem obdobju 2019–2021 in je opredelil nižji donos na sredstva, v primerjavi z Aktom iz prejšnjega regulativnega obdobja. Primerjava gibanja kljucnih ekonomskih kazalnikov od leta 2012 do leta 2019 je prikazana na naslednjih grafih. Graf 6: Gibanja kljucnih ekonomskih kazalnikov distribucijskih 4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 2,00 1,50 1,00 6,50 5,50 4,50 3,50 2,50 1,50 podjetij od leta 2012 do leta 2019 ROA (%) - donos na sredstva 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 ROE (%) - donos na kapital 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Elektro Ljubljana Elektro Celje Elektro Maribor Elektro Gorenjska Elektro Primorska Dodana vrednost/zaposlenega 120.000,00 110.000,00 100.000,00 90.000,00 80.000,00 70.000,00 60.000,00 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Poslovni prihodki /zaposlenega 150.000,00 140.000,00 130.000,00 120.000,00 110.000,00 100.000,00 90.000,00 80.000,00 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Cisti dobicek/zaposlenega CAPEX/Cisti prih.od prodaje (%) 5.1.5. Primerjalna analiza proizvodnih družb 60 Družba Gorenjske elektrarne že vrsto let na letni osnovi pripravlja primerjalno analizo poslovanja podobnih proizvodnih družb. V nadaljevanju je predstavljena primerjalna analiza za obdobje od leta 2012 do leta 2019. Na osnovi dolocenih kriterijev (obseg poslovanja, velikost družb …) se je dolocilo nabor družb, ki so vkljucene v analizo. V analizo so vkljucene naslednje družbe: Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o. (SEL), Elektro Ljubljana OVE, d. o. o. (EL OVE), OVEN Elektro Maribor, d. o. o. (OVEN), in Elektro Celje OVI, d. o. o. (EC OVI). Ucinkovitost poslovanja družbe Gorenjske elektrarne je razvidna iz primerjave spodnji ekonomskih kazalnikov. Primerjava 25 ekonomskih kazalnikov pri vseh obravnavanih družbah izkazuje bolj ali manj prisoten trend rasti do leta 2019. Neto financni dolg/EBITDA Graf 7: Gibanja kljucnih ekonomskih kazalnikov proizvodnih družb od leta 2012 do leta 2019 3,4 EBITDA 2,9 8.000.000 2,4 7.000.000 1,9 6.000.000 1,4 5.000.000 4.000.000 0,9 3.000.000 0,4 2.000.000 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1.000.000 0 Kratkorocni koeficient 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1,8 1,6 Cisti dobicek 2.500.000 1,4 1,2 2.000.000 1,0 1.500.000 0,8 0,6 1.000.000 0,4 500.000 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Elektro Ljubljana Elektro Celje 0 Elektro Maribor Elektro Gorenjska 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Elektro Primorska ROA (%) 5.2. Proizvodnja in distribucija 18,00 16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0,00 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 ROE (%) 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0,00 elektricne energije 5.2.1. Pomembnejši kazalniki proizvodnje in distribucije Družba/kazalnik enota mere 2019 2020 Kolicina proizvedene EE MWh 56.071 CAPEX mio € 0,5 Kolicina distribuirane EE MWh 1.161.866 SAIDI (nenacrtovano, lastni min/ 17,88 vzrok) odjemalca SAIFI (nenacrtovano, lastni prekinitev/ 0,73 vzrok) odjemalca Delež izgub v omrežju % 4,0 CAPEX mio € 16,4 CAPEX mio € 16,9 17,1 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 EBIT 1.500.000 -1.000.000 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Savske elektrarne Ljubljana Elektro Celje OVI Elektro Ljubljana OVE Gorenjske elektrarne OVEN Elektro Maribor 5.2.2. Proizvodnja elektricne energije V letu 2020 je družba Gorenjske elektrarne proizvedla in prodala 57.404 MWh elektricne energije, kar je za 2,4 % vec kot v letu 2019. Družba Gorenjske elektrarne je elektricno energijo proizvajala v 15 hidroelektrarnah (v nadaljevanju: HE), od katerih ima družba eno vse od ustanovitve v najemu pri družbi Elektro Gorenjska, ter v 19 soncnih elektrarnah (v nadaljevanju: FE). Poleg tega je družba v sedmih kogeneracijah proizvajala toplotno in elektricno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom (v nadaljevanju: SPTE). Proizvedli smo 2,4 % vec elektricne energije kot v letu 2019. Tabela 2: Naprave družbe Gorenjske elektrarne Družba Gorenjske elektrarne ima pridobljene vse potrebne licence za opravljanje energetskih dejavnosti, elektrarne pa so pridobile deklaracije za proizvodne naprave elektricne energije iz obnovljivih virov (OVE) in soproizvodnjo toplote in elektricne energije (SPTE) z visokim izkoristkom. Elektrarne so zato upravicene do prejemanja obratovalnih podpor, in sicer v obliki zagotovljenega odkupa (ZO) proizvedene elektricne energije in v obliki financne pomoci za tekoce poslovanje za ostale proizvajalce (obratovalna podpora). Graf 8: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v obdobju 2016–2020 2016 2017 2018 2019 2020 HE FE SPTE Graf 9: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v HE po mesecih leta 2020 Vecino oziroma 68,5 % celotnih prihodkov od prodaje elektricne energije družba Gorenjske elektrarne ustvari v HE, sledijo FE s 24,5 % deležem, najmanj (7 %) pa predstavljajo SPTE. Graf 11: Delež prihodkov od prodaje elektricne energije po posameznih proizvodnih virih v letu 2020 5.2.3. Distribucija elektricne energije Družba Elektro Gorenjska je v letu 2020 po omrežju distribuirala 1.120 GWh elektricne energije. Tabela 3: Obseg omrežja Omrežje/naprave Daljnovodi 110 kV Daljnovodi 35 kV Daljnovodi 20 kV GWh 2019 2020 Obseg distribuirane elektricne energije se je od leta 2015 dalje vsako leto poveceval, v letu 2020 pa je zaradi epidemije COVID-19 nekoliko padel. 5.2.4. Izgube elektricne energije v omrežju Izgube v omrežju so znašale 3,99 %, kar je najnižja vrednost do sedaj. 5.2.5. Kakovost oskrbe Kakovost oskrbe uporabnikov sistema z elektricno energijo se v družbi Elektro Gorenjska odraža na vec kot 90.000 prevzemno-predajnih mestih. Kakovost oskrbe elektricne energije se ugotavlja glede na: › neprekinjenost napajanja, ki se nanaša na število in trajanje prekinitev, ki jih zazna uporabnik, › komercialno kakovost, ki se nanaša na storitve med operaterjem sistema in uporabnikom, ter › kakovost napetosti, ki se nanaša na tehnicne karakteristike napetosti, merljive na prevzemno­ predajnem mestu uporabnika. Neprekinjenost napajanja Minimalni standardi neprekinjenosti napajanja se izražajo z zajamcenimi ali s sistemskimi standardi, ki jih doloca regulator. Zajamceni standardi neprekinjenosti napajanja veljajo na posameznem prevzemno-predajnem mestu uporabnika, in sicer za skupno število in trajanje nenapovedanih dolgotrajnih in kratkotrajnih prekinitev v enem letu. Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja se odražajo s parametroma SAIDI in SAIFI. Tabela 4: Nenacrtovane dolgotrajne prekinitve po tipu omrežja v letu 2020 Lastni Tuji Višja sila Skupaj SAIFI [prek./ upor.] SAIDI [min/ upor.] CAIFI [prek./ upor.] CAIDI [min/ prek.] SAIFI [prek./ upor.] SAIDI [min/ upor.] CAIFI [prek./ upor.] CAIDI [min/ prek.] SAIFI [prek./ upor.] SAIDI [min/ upor.] CAIFI [prek./ upor.] CAIDI [min/ prek.] SAIFI [prek./ upor.] SAIDI [min/ upor.] CAIFI [prek./ upor.] CAIDI [min/ prek.] Skupaj mestni 0,165 2,737 0,437 16,607 0,018 0,266 0,985 14,418 0,003 0,119 0,096 40,567 0,186 3,122 2,407 16,766 Skupaj mešani 0,091 2,201 0,242 24,131 0,002 0,342 0,071 158,57 0,093 2,543 0,242 27,239 Skupaj podeželski 0,405 14,889 1,074 36,72 0,006 0,107 0,317 17,971 0,030 0,584 0,989 19,328 0,442 15,579 1,707 35,279 Skupaj 0,661 19,827 1,753 29,973 0,024 0,373 1,302 15,282 0,035 1,045 1,155 29,609 0,721 21,245 4,356 29,458 Tabela 5: Nacrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2020 SAIFI SAIDI CAIFI CAIDI [prek./upor.] [min/upor.] [prek./upor.] [min/prek.] Skupaj mestni 0,061 8,402 0,348 138,868 Skupaj mešani 0,015 3,096 0,089 199,97 Skupaj podeželski 0,117 18,962 0,675 161,739 Tabela 6: Kratkotrajne prekinitve v letu 2020 Ruralni Urbani MAIFI 1,9 2 MAIFIe 1,3 1,3 Graf 14: SAIDI – Povprecni cas trajanja vseh dolgotrajnih prekinitev 2016 2017 2018 2019 2020 48,542 37,807 36,720 41,240 30,461 3,484 2,528 4,090 1,430 0,373 8,798 24,430 7,150 1,880 1,045 15,235 19,741 25,650 17,880 19,827 Nenacrtovane vrednosti kazalca SAIDI so se glede na predhodno leto nekoliko zvišale predvsem zaradi epidemije novega koronavirusa in v manjši meri zaradi vremenskih vplivov. Epidemija je vplivala na organizacijo dela, odsotnosti zaradi bolezni in karanten ter s tem posledicno na izlocevanja okvarjenih delov elektroenergetskih naprav (v nadaljevanju: EEN) iz obratovanja. Nekoliko so se izboljšale vrednosti nacrtovanih prekinitev, kar pomeni, da je bilo v preteklem letu kakovostnejše nacrtovanje vzdrževanja EEN in da je bilo izvajanje nacrtovanih prekinitev v vecji meri s prenapajanjem uporabnikov in s pomocjo agregatov. Graf 15: SAIFI – Povprecno število vseh dolgotrajnih prekinitev 1,600 1,400 prekinitev / odjemalca 1,200 1,00 0,800 0,600 0,400 0,200 2016 2017 2018 2019 2020 0,365 0,245 0,280 0,295 0,193 0,124 0,224 0,150 0,070 0,024 0,243 0,285 0,060 0,008 0,035 0,614 0,667 0,890 0,732 0,661 Nenacrtovane vrednosti kazalca SAIFI so se glede na predhodno leto znižale. Vzroki za znižanje števila nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev so bili prizanesljivejši vremenski vplivi in kakovostnejše izlocevanje okvarjenih delov EEN iz obratovanja. Nenacrtovane vrednosti kazalcev MAIFI in MAIFIe so se glede na predhodno leto nekoliko zvišale. Vzroki za zvišanje števila nenacrtovanih kratkotrajnih prekinitev so bili vremenski vplivi, predvsem novozapadli sneg konec leta 2020. Kakovost napetosti Razmere na podrocju kakovosti napetosti se v primerjavi z letom 2019 niso bistveno spremenile. Vzrok za neskladne napetostne razmere predstavlja fliker, ki se prenaša iz prenosnega visoko­ napetostnega (v nadaljevanju: VN) 110 kV omrežja ter širi na nižje napetostne nivoje. Ostali parametri so bili v letu 2020 vecino casa merjenja v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. V obravnavanem letu smo prejeli enaindvajset pritožb uporabnikov na kakovost napetosti na nizkonapetostnem (v nadaljevanju: NN) nivoju. Od teh je bilo šest upravicenih. Neskladja se trudimo odpraviti cim hitreje in v skladu z zakonskimi roki. Tabela 7: Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN-nivoju za leto 2020 Objekti Št. tednov pod nadzorom Odstopanje Uef Nerav-Harmoniki Fliker notežje Signalne napetosti Frekvenca Upadi Porasti Skladnost KEE Število neskladnih tednov Št. Št. ne­skladnih skladnih tednov tednov RTP Jesenice 110 kV 51 0 0 45 0 0 0 52 15 6 45 RTP Radovljica 110 kV 51 0 0 45 0 0 0 57 28 6 45 RTP Tržic 110 kV 51 0 0 45 0 0 0 57 28 6 45 RTP Primskovo 110 kV 51 0 0 45 0 0 0 76 19 6 45 RTP Zlato polje 110 kV 51 0 0 46 0 0 0 65 20 5 46 RTP Labore 110 kV DV Okroglo 51 0 0 45 0 0 0 64 27 6 45 RTP Škofja Loka 110 kV DV Okroglo 51 0 0 29 0 0 0 58 21 22 29 RTP Škofja Loka 110 kV DV Klece 51 0 0 31 0 0 0 60 20 20 31 RTP Bohinj 110 kV 51 0 0 39 0 0 0 63 25 26 23 Zakljucimo lahko, da je stanje kakovosti napetosti na obmocju Elektra Gorenjska dobro ter da družba z gradnjo ter vzdrževanjem komunikacijske in merilne infrastrukture na NN-nivoju še izboljšuje proces ugotavljanja ter odprave neustreznih napetostnih razmer. Komercialna kakovost Pri vecini kazalnikov komercialne kakovosti za leto 2020 ugotavljamo, da so dosežene povprecne vrednosti kazalnikov bistveno boljše od mejnih vrednosti minimalnih standardov kakovosti. Pri nekaterih kazalnikih je prišlo do odstopanj posameznih primerov nad mejnimi vrednostmi. Delež vec kot 10 % opravljenih storitev nad mejno vrednostjo je presežen pri parametrih št. 1.1 in 4.1. Pri parametru št. 1.1 Povprecni cas, potreben za izdajo soglasja za prikljucitev je razlog za delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (33 %) dejstvo, da se podatki glede na Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) nanašajo na skrajšane in ugotovitvene postopke skupaj. ZUP sicer doloca, da je pri skrajšanih postopkih dopustni cas izdaje odlocbe 30 dni, pri ugotovitvenih postopkih, kjer se izvede tudi ustna obravnava, pa 60 dni. Pri parametru št. 4.1. Povprecni cas za odpravo okvare števca se delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (24 %) pri vecini primerov nanaša na reklamacije obracunskih podatkov, ki so povezane z zamenjavo, odpravo napake ali ugotavljanjem pravilnosti delovanja števca. V teh primerih je treba pred odgovorom na pritožbo predmetni števec zamenjati, odpraviti napako oz. preveriti ustreznost delovanja števca s strani merilnega servisa, kar lahko traja dlje kot osem delovnih dni. Tabela 8: Prikaz parametrov komercialne kakovosti za leto 2020 Parameter komercialne kakovosti Minimalni standardi kakovosti (MSK) Dosežene vrednosti Delež opravljenih storitev Zahtevana Sistemski ali raven Mejna zajamceni Enota skladnosti vrednost standard [%] Število vseh Število zahtevanih upravicenih Vrednost Standardna ali izvzetij parametra deviacija izvedenih (višja sila, storitev tuji vzrok) Do vkljucno Nad mejno mejne vrednostjo vrednosti [%] [%] 1.1 Povprecni cas, potreben za izdajo soglasja za prikljucitev Delovnih S 95 20 dni 1956 0 20,55 27,93 67,00 33,00 1.2 Povprecni cas, potreben za izdajo ocene stroškov oziroma predracun za enostavna dela Delovnih Z 100 8 dni 383 0 4,27 3,20 100,00 0 1.3 Povprecni cas, potreben za izdajo pogodbe o prikljucitvi na NN-sistem Delovnih S 95 20 dni 1729 0 2,73 8,76 97,00 3,00 1.4 Povprecni cas, potreben za aktiviranje prikljucka na sistem Delovnih Z 100 8 dni 1794 0 0,63 4,17 99,00 1,00 2.1 Povprecni cas, potreben za odgovore na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov Delovnih Z 100 8 dni 203 0 4,32 4,95 92,00 8,00 2.2 Povprecni cas zadržanja klica v klicnem centru -0 0 - 48343 0 16,00 14,00 -- 2.3 Parameter ravni nivoja strežbe klicnega centra -0 0 - 48343 0 92,31 - -- 3.1 Povprecni cas do ponovitve vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (06:00 - 22:00) Z 100 4 Ure 2661 0 0,91 1,49 99,00 1,00 3.1 Povprecni cas do ponovitve vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (22:00 - 06:00) Z 100 6 Ure 30 0 0,77 0,52 100,00 0 3.2 Povprecni cas, potreben za odgovor na pritožbo v zvezi s kakovostjo napetosti Delovnih S 95 30 dni 21 0 13,70 5,20 100,00 0 3.3 Povprecni cas, potreben za rešitev odstopanj kakovosti napetosti S 50 6 Meseci 2 0 6,10 4,70 100,00 0 4.1 Povprecni cas, potreben za odpravo okvare števca Delovnih Z 100 8 dni 560 0 7,22 13,08 76,00 24,00 4.2 Povprecni cas, potreben za vzpostavitev ponovnega napajanja zaradi neplacila uporabnika Delovnih Z 100 3 dni 305 0 2,40 12,05 91,00 9,00 5.3. Trženje Družba Elektro Gorenjska je z novo strategijo dolocila osnovne dejavnosti, ki sodijo na podrocje tržnega segmenta in so sprejemljive z vidika nove evropske in slovenske regulative. S tem želi družba postati pomemben akter na trgu energetskih storitev. Svojo vlogo vidi predvsem na podrocju inovativnih elektroenergetskih rešitev, raziskovalno-razvojnih projektov ter izvajanju investicij in vzdrževanj predvsem na obmocju Gorenjske, kjer je že dlje casa pomemben in kljucen akter. V letu 2020 smo združili pretekle izkušnje in s tem pridobljeno znanje, trende in trenutno povpraševanje trga ter se osredo­tocili na dejavnosti, ki smo jih lahko glede na obstojece vire (financne, kadrovske) ponudili tako slovenskemu trgu kot tudi tujim trgom. V nadaljevanju prikazujemo dejavnosti, ki so bile v fokusu tržnih aktivnosti. Vzdrževanje in gradnja elektroenergetskih objektov in naprav s pomocjo uporabe sodobnih tehnologij Uspešni smo bili na podrocju gradenj vseh vrst TP 10-20/0,4 kV, NN- in SN-podzemnih ter nadzemnih elektroenergetskih vodov, NN-prikljuckov za vse vrste odjema, na prestavitvah, predelavah in rekonstrukcijah elektroenergetskih objektov, naprav in vodov. Nadaljevali smo z vzdrževanjem elektroenergetskih objektov in naprav s pogodbenim izvajanjem rednih pregledov, meritev in revizij transformatorskih postaj, prikljucno-merilnih mest, naprav ter vodov na NN- in SN-nivoju s spremljanjem obratovalnega stanja in z vodenjem evidenc. Uporabnikom smo nudili celovito izvedbo del pod napetostjo na NN- in SN-nivoju. Telekomunikacijske storitve Osvežili in nadgradili smo dolgorocno sodelovanje z obstojecimi ter pridobili nove poslovne partnerje na podrocju »inovativnih« telekomunikacijskih rešitev. Poudarek sodelovanja je bil na povezljivosti, zanesljivosti in ucinkovitosti izmenjave razlicnih vrst podatkov ter na zagotavljanju kakovostnega komuniciranja. Celovite rešitve na podrocju projektiranja Uporabnikom smo izdelali celotno projektno dokumentacijo za vse vrste elektroenergetskih objektov, podzemne in nadzemne vode vseh napetostnih nivojev, transformatorske postaje (TP, RP, RTP) ter nizkonapetostne prikljucne kablovode s prikljucno­merilnimi mesti. Svetovali smo pri pripravi vodilnih map ter urbanizma energetskih objektov, pri nacrtovanju soproizvodnih enot, hidroelektrarn in soncnih elektrarn, pri nacrtovanju projektov za cestno razsvetljavo, prav tako pri pripravi projektov za elektroenergetsko infrastrukturo industrijskih, obrtnih, trgovskih in stanovanjskih con, sodelovali smo tudi pri pripravi elektroinštalacij v razlicnih objektih. Trend sodelovanja s poslovnimi partnerji je bil pozitiven. Izvajanje razlicnih vrst meritev Vzpostavili smo merilni laboratorij za izvajanje kontrol in overitve števcev elektricne energije. Trgu smo ponudili meritve kakovosti napetosti po standardu SIST EN50160 obremenilnih diagramov in meritve na elektroenergetskih kablih z metodo zelo nizkih frekvenc. Uporabnikom omogocamo možnost izvedbe diagnostike na NN- in SN-kablovodih. Izvajali smo lociranje napak na SN-kablovodih, umerjanje in nastavitve zašcite locilnih mest, ostale zašcite hidroelektrarn in soncnih elektrarn in razpršene proizvodnje ter preglede ustreznosti elektroenergetskih elementov s pomocjo termovizije. Energetski pregledi, svetovanje in oblikovanje rešitev na podrocju ucinkovitejšega upravljanja z energijo za poslovne uporabnike Za narocnike smo izvajali razlicne vrste analiz s podrocja energetskih virov, oblikovali smo programe s podrocja ukrepov za obvladovanje porabe in za ucinkovitejšo rabo elektricne energije, pripravljali ustrezne investicijske dokumentacije ter oblikovali celovite rešitve za koncne uporabnike. Energetske sanacije Gorenjske elektrarne skladno s strategijo sodelujejo v projektih energetskih sanacij, in sicer na podrocju zamenjave razsvetljave v energetsko varcnejšo razsvetljavo in pri projektih energetske sanacije objektov, prav tako na podrocju energetskega pogodbeništva. V letu 2012 je bil izveden prvi projekt t. i. energetske sanacije, ko smo pri narocniku v trgovskem centru v celoti financirali zamenjavo zastarele razsvetljave z novejšo, energetsko varcnejšo. Vlaganja v takšne projekte se povrnejo v obliki deleža zmanjšanja stroškov energije, ki si ga delita pogodbena partnerja, po poteku pogodbenega razmerja pa celoten prihranek ostane narocniku. Ekonomski ucinki takšnih projektov so v zmanjšanju rabe energije, ki se kažejo skozi celotno življenjsko dobo objekta prenove. S projekti energetskih sanacij objektov se ukvarjamo od leta 2018, ko smo bili kot del konzorcija izbrani za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne obcine Kranj. Prenova je bila zakljucena v letu 2019. V letu 2020 smo z istim konzorcijem izvedli celovito energetsko sanacijo objektov pod okriljem Univerze v Mariboru na Zlatem Polju. Kljucni okoljski cilji celovitih sanacij so v zmanjšanju rabe energije. Prihranki so predstavljeni v tabeli, na zacetku poglavja. Polnilnice za elektricna vozila V Gorenjskih elektrarnah od leta 2015 naprej investiramo v izgradnjo e-polnilnic. Ob zakljucku leta 2020 je bilo v lastnem portfelju že 10 e-polnilnic, dodatnih 18 e-polnilnic, ki so v lasti gorenjskih obcin, pa družba upravlja in vzdržuje. Vse e-polnilnice smo prikljucili v zaledno pisarno Elektra Ljubljana, v projekt Gremo na elektriko, za namene raziskovalne dejavnosti pa smo vkljuceni tudi v projekt E-moticon Europe, ki ga podpira tudi BSC Kranj. Ostale tržne storitve (CIM) Poleg omenjenih storitev smo uspešno nastopili na srbskem trgu, kjer smo pridobili narocilo za IT-storitev (CIM), ki smo jo v preteklih letih implementirali tudi za lastne potrebe. Uporabnikom že ponujamo razlicne storitve in najem tiste opreme, ki za lastne potrebe niso polno zasedene. Tudi v nadaljevanju bomo trgu ponujali rešitve po sistemu POC (proof of concept), ki smo jih sami testirali/implementirali in so se izkazale za ucinkovite. Družba Elektro Gorenjska nadaljuje z intenzivnimi tržnimi aktivnostmi na podrocju prepoznavnosti družbe kot inovativnega ponudnika celovitih energetskih rešitev. 5.4. Razvoj, investicije in vzdrževanje 5.4.1. Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja v družbi Elektro Gorenjska obsega vse napetostne nivoje. S pripravo sodobnih razvojnih nacrtov ter z uvajanjem novih in sodobnih tehnologij usmerjamo investicijska vlaganja v nove naprave in zagotavljamo ustrezne obnove obstojecih naprav. Razvojne nacrte vsaki dve leti posredujemo družbi SODO, ki jih kot izvajalec gospodarske javne službe distribucijskega operaterja združi na ravni celotne države. Razvojni nacrt za obdobje 2021–2030, ki smo ga pripravili v letu 2020, je Ministrstvo za infrastrukturo RS potrdilo decembra 2020. Nacrtovanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja postaja vse bolj kompleksno. Prihod novih tehnologij, kot so razpršeni viri, toplotne crpalke, hranilniki in elektricni avtomobili, se zaradi povecanih obremenitev najbolj odraža na nizkonapetostnem nivoju. Nacrtovanje tako zahteva nove pristope, izkušnje pa pridobivamo tudi s sodelovanjem v evropskih projektih. V letu 2020 je bil ustanovljen Konzorcij zelene transformacije, sodelovati smo zaceli v evropskem projektu OneNet, ki prinaša znanje in izkušnje uporabe novih tehnologij – pametnih omrežij. Z ustreznim nacrtovanjem bomo tudi v prihodnje zagotavljali robustnost distribucijskega omrežja, ki bo ne glede na nove trende vsem uporabnikom še vedno zagotavljalo zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektricno energijo. Robustnost bomo nadgradili z ustreznimi in ekonomsko upravicenimi rešitvami pametnih omrežij. Najpomembnejši projekti na podrocju razvoja elektroenergetskega sistema do leta 2025 so naslednji: › 110 kV daljnovod Kamnik–Visoko, › napajanje podrocja IC Brnik, › napajanje podrocja IC Trata, › rezervno napajanje Planice, › rezervno napajanje RTP Jesenice, › obnovitev izvoda proti Kropi, › izgradnja novih TP in NNO za potrebe prikljucevanja in obratovanja razpršenih virov in ostalih novih tehnologij, › nadaljevanje mednarodnega projekta OneNet. 5.4.2. Investicijska vlaganja Vrednost investicij v SN- in NN-omrežje je v letu 2020 znašala 9,6 mio €. › V letu 2020 smo izvajali širitve in predelave SN-omrežja, Investicije Skupine Elektro Gorenjska so v letu predvsem sanacijo kriticnih predelov omrežja oziroma 2020 znašale 17,1 mio €, investicije družbe Elektro za zagotavljanje boljše robustnosti omrežja. Velik delež Gorenjska pa 15,6 mio €. Pomembnejše naložbe so financnih sredstev smo tudi v letu 2020 namenili za izgradnjo predstavljene v nadaljevanju. novega kabelskega omrežja in pripadajoce kabelske kanalizacije, ki smo jo gradili skupaj z ostalimi komunalnimi V okviru investicij v visokonapetostno omrežje, ki so znašale vodi v okviru skupnih gradenj po posameznih obcinah. nekaj vec kot 2,7 mio €, so bile najpomembnejše: Izvedli smo dve vecji kabelski povezavi, ki nadomešcata › 2x110 kV daljnovod (v nadaljevanju: DV) Kamnik–Visoko: V letu 2019 smo zaceli s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja (pridobivanje soglasij, izdelave elaboratov, služnosti) in v letu 2020 oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja na ministrstvo. stare dotrajane povezovalne DV. Prva je 2x20 kV kabelska povezava RTP Zlato polje–RP Naklo in druga 2x 20kV kbv RP Visoko–RP Velesovo. Intenzivna kablitev je potekala tudi na obmocju obcin Bleda, Medvod, Radovljice, Bohinja, Škofje Loke, Tržica in Kranja. S tem smo odpravili nekatere najbolj kriticne tocke na 20 KV omrežju, kjer je pogosto › RTP 110 /20 kV Labore: Zaradi tehnološke zastarelosti in prihajalo do izpadov zaradi vetra in tudi žleda. V letu 2020 zmanjšanja zanesljivosti sekundarne opreme RTP je treba smo položili 43 km SN-kablovodov in na novo zgradili 16 zamenjati celoten zastarel sistem vodenja in delno tudi transformatorskih postaj (v nadaljevanju: TP). zašcite ter naprav lastne rabe. Izveden je bil razpis v višini 1,4  mio €, pogodba pa se bo izvajala dve leti. V letu 2020 smo v projekt investirali 812.067 €. › Ob dodatno odobrenih in prerazporejenih sredstvih iz drugih planiranih postavk smo povecali realizacijo tudi na objektih nizke napetosti, zlasti na podrocju urejanja kablitev NN­ › RTP 110/20 kV Škofja Loka: V letu 2018 smo priceli s omrežja za potrebe ojacitev in odpravo slabih napetostnih postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja za novo razmer, kot tudi v širitev za potrebe novih prikljucitev. Prav 110 kV stikališce. Predvidena je bila rekonstrukcija tako smo tudi na podrocju NN-omrežja z obcinami sodelovali 110 kV stikališca v GIS-izvedbi, razširitev SN-stikališca in v skupnih gradnjah predvsem v izgradnji kabelskih kanalizacij izgradnja novega KN Škofja Loka. Gradbeno dovoljenje je za potrebe obnove in ojacitve omrežij. V letu 2020 smo tako bilo pridobljeno. Pripravljen je bil razpis za gradbeni del položili 48 km NN-kablovodov. objekta ter dobavo in montažo primarne in sekundarne VN- in SN-opreme. Ker so bile vse ponudbe neustrezne, smo morali razpis ponoviti, zaradi cesar se zacetek projekta zamika v naslednje leto. Sredstva smo prerazporedili na druge energetske postavke. Ponovljena izvedba razpisa je v zakljucni fazi. Gradnja je tako predvidena in nacrtovana za leti 2021 in 2022. › V letu 2020 se je trend rasti števila, novih prikljucitev in vecanja prikljucnih moci uporabnikov (odjemalci in proizvodne naprave) še nadaljeval, kar je vplivalo na vecji obseg širitve in ojacitve delov NN-omrežja. Sredstva smo namenili tudi predelavi merilnih mest skladno s tipizacijo v sklopu projekta AMI, s cimer socasno urejamo tudi merilna mesta po posameznih objektih skladno s sprejeto tipizacijo. › RTP 110/20 kV Kranjska Gora: V letu 2019 je bila predvidena razširitev obstojecega 20 kV stikališca na tretji sektor, Rezultat stalnih in ciljno usmerjenih vlaganj se med drugim kaže dokoncno smo projekt realizirali v letu 2020 z montažo tudi v povecevanju deleža omrežja v kabelski izvedbi. Konec obstojecih še uporabnih 20 kV celic iz starega RP Letališce leta 2020 je bilo v kabelski izvedbi 67,7 % celotnega SN-omrežja Brnik. Izvedena je bila tudi zamenjava omare lastne rabe in ter 86,7 % celotnega NN-omrežja. V primerjavi s koncem leta akumulatorskih baterij. 2019 se je delež VN- in SN-omrežja v kabelski izvedbi povecal za › RP Naklo 20 kV: V letu 2018 je bila postavljena in prikljucena 1,4 odstotne tocke, delež NN-omrežja pa za 0,7 odstotne tocke. nova omara za lastno rabo. V letu 2019 pa smo priceli z gradbeno obnovo objekta v celoti, vkljucno s strojnimi in z elektro inštalacijami. Izvedena je bila nova 20-kabelska povezava do RTP Zlato polje. V letu 2020 je bila izvedena dobava in montaža novih 20 kV celic, ki poteka po termin­ skem planu, v letu 2021 pa sledi še drugi del gradbene faze in zunanja ureditev. Graf 17: Delež omrežja v kabelski izvedbi od leta 2018 do leta 2020 Graf 18: Delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja v letih 2018 do 2020 100 100 95 90 90 80 85 70 80 60 75 50 70 40 30 60 20 55 10 50 0 2018 2019 2020 2018 2019 2020 NN omrežje (%) SN omrežje (%) Med ostalimi naložbami Skupine Elektro Gorenjska so Družba Elektro Gorenjska vsako leto povecuje delež merilnih pomembnejše: mest (MM) v sistemu daljinskega merjenja. Delež konec leta 2020 znaša 78,5 %, rast deleža glede na konec leta 2019 pa › merilne naprave (AMI projekt – 8.802 vgrajenih števcev v letu znaša 11,9 odstotnih tock. 2020), › poslovno-tehnicna oprema, › implementacije EVT (enotna vstopna tocka za upravicence na trgu EE) in BI (poslovna analitika), › celovita energetska prenova objektov na lokaciji Zlato polje v Kranju (projekt ucinkovite rabe energije), › celovita prenova HE Rudno, › obnova in rekonstrukcija poslovnih objektov (streha na upravni stavbi). 5.4.3. Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture Elektro Gorenjska na svojem geografskem obmocju v celoti izvaja vse naloge distribucijskega operaterja, med katerimi so z vidika zagotavljanja kakovostne in nemotene oskrbe naših uporabnikov omrežja še posebej pomembne naloge vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture. Z dobro organiziranostjo in optimizacijo poslovnih procesov na podrocju obratovanja in vzdrževanja, smo poskrbeli, da smo te naloge opravili uspešno in v okviru nacrtovanih sredstev. Kljucni pri vsem tem so seveda zavzeti in kompetentni zaposleni, ki so tesno povezani z vsakodnevnim dogajanjem na terenu. Poznavanje lokalnega okolja, lokalnih razmer ter organiziranje in odlocanje o vseh vidikih vzdrževanja je bistvenega pomena za zagotavljanje stalne kakovostne oskrbe z elektricno energijo. Pomemben je tudi vpliv sodobnih tehnoloških naprav in rešitev, ki tehnicno zagotavljajo izpolnjevanje strogih kriterijev kakovosti oskrbe z elektricno energijo, varnosti obratovanja in posredno vplivajo na znižanje stroškov vzdrževanja. Med te nedvomno sodi sodobna VN- in SN-oprema, sistemi zajemanja podatkov in daljinskega upravljanja distribucijskega omrežja v daljinskem centru vodenja, avtomatizacija SN-omrežja z daljinsko vodenimi stikali, sistemi registracije kakovosti napetosti v TP-jih, telekomunikacijski sistemi, sodobna programska oprema in podobno. V letu 2020 smo na elektroenergetski infrastrukturi izvajali pretežno preprecevalno vzdrževanje, s ciljem zmanjšanja verjetnosti nastanka odpovedi kateregakoli elementa v elektroenergetskem sistemu, kar smo dosegli z ustreznim nacrtovanjem vzdrževanja in s posegi, ki jih izvajamo po vnaprej opredeljenih merilih. Preprecevalna vzdrževalna dela so obsegala pregledovanje stanja EE-vodov in naprav, izvajanje posekov v koridorjih daljnovodov in nizkonapetostnih nadzemnih vodov, revizijo TP, stikal, transformatorjev in zašcitnih naprav ter izvajanje kontrolnih meritev in preizkusov delovanja zašcitnih naprav. Poleg tega se v zadnjih letih vse bolj posvecamo tudi diagnostiki SN-kablovodov, na podlagi cesar ugotavljamo stanje vodov in naprav, kar je osnova za nacrtovanje aktivnosti t. i. napovednega vzdrževanja in eventualno potrebnih investicijskih projektov. V okviru preprecevalnega vzdrževanja se z lastnim in s strokovno usposobljenim kadrom že deseto leto poslužujemo metode dela pod napetostjo (DPN), pri cemer v sklopu rednih revizij transformatorskih postaj izvajamo cišcenje EE-naprav in opreme na NN- ter SN-nivoju. S takšnim pristopom bomo nadaljevali tudi v prihodnje in tako še dodatno zmanjšali vpliv vzdrževalnih del na uporabnike omrežja. Izvedba v brez­napetostnem stanju; 156;48 % Izvedba po metodi DPN; 169; 52 % Ucinki aktivnosti, ki jih izvajamo na preprecevalnem vzdrževanju, so dolgorocni in se odražajo predvsem v manjšem številu nastalih okvar in posledicno manjših stroških popravljalnega vzdrževanja. Popravljalno vzdrževanje kot odpravljanje posledic okvar predstavlja vrsto vzdrževanja, ki se od nacrtovanega loci predvsem po tem, da je casovno nepredvidljivo in obicajno nepricakovano. Vzroki za okvare so bili razlicni, od vremenskih pojavov, okvare na opremi, do povzrocitve škode s strani tretje osebe. Težave so povzrocale tudi lokalne nevihte, mocnejši nalivi v poletnih mesecih in obilno sneženje v mesecu decembru. Graf 20: Gibanje stroškov vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture od leta 2015 do leta 2020 (v €) 1.000 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Graf 21: Delež skupnih stroškov v letu 2020 glede na vrsto sredstva Merilno krmilne Telekomunikacijski naprave; 31.353,30 €sistem; 38.520,50 € 4 % 6 % NN omrežje; 108.063,68 €; RTP, RP; 223.261,02 €; 15 % 31 % SN vodi; 207.690,26 € TP; 103.089,26 € 29 % 15 % Graf 22: Delež stroškov preprecevalnega vzdrževanja glede na vrsto sredstva Merilno krmilne Telekomunikacijski naprave; 0,00 €sistem; 34.502,39 € 0 % 7 % NN omrežje; 72.550,85 €; RTP, RP; 185.043,45 €; 13 % 34 % SN vodi; 154.273,62 € TP; 99.659,69 € 28 % 18 % Graf 23: Delež stroškov popravljalnega vzdrževanja glede na vrsto sredstva Telekomunikacijski sistem; 4.018,11 € 19 % 3 % NN omrežje; 35.512,83 €; RTP, RP; 38.217,56 €; 21 % 23 % SN vodi; 53.416,64 € TP; 3.429,57 € 32 % 2 % 5.5. Financno poslovanje 5.5.1. Financna merila uspešnosti poslovanja Družba Elektro Gorenjska je leto 2020 zakljucila s 6 mio € cistega dobicka, Skupina Elektro Gorenjska pa z 5,3 mio €. Dosežen rezultat družbe je bil za 1,1 mio € nižji kot v letu 2019, dosežen rezultat Skupine pa je bil nižji za 1,9 mio €. Slabši rezultat družbe in Skupine je predvsem posledica nižjih prihodkov po pogodbi s SODO. Na osnovi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je zakonodajalec Agenciji za energijo naložil, da zniža donos na sredstva za leto 2020. Zaradi sprememb Akta na podlagi ZIUZEOP se je priznani regulirani donos na sredstva za leto 2020 znižal iz 5,26 % na 4,13 %, kar pomeni znižanje prihodkov za 2,2, mio €. Na slabši rezultat skupine je poleg tega vplivala še slabitev financne naložbe v družbo ECE. 5.5.1.1. Pomembnejši kazalniki poslovanja Kazalniki poslovanja Neto financni dolg/EBITDA Kratkorocni koeficient (v %) Stopnja dobickovnosti prihodkov (v %) Dodana vrednost (v 000 €) Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) EBITDA (v 000 €) ROA (v %) ROE (v %) Poslovni prihodki na zaposlenega (v €) Dodana vrednost na zaposlenega (v €) Izk az po slo vne g a izida Poslovni prihodki (v 000 €) Poslovni odhodki (v 000 €) EBIT (v 000 €) Financni izid (v 000 €) Cisti dobicek poslovnega leta (v 000 €) Izk az financne g a polo ž aja Sredstva (v 000 €) - dolgorocna sredstva (v 000 €) - kratkorocna sredstva (v 000 €) Kapital (v 000 €) Dolgovi (v 000 €) 2019 2,7 0,8 20,4 30.920 39,4 18.745 3,0 4,5 138.768 109.646 39.133 31.356 7.777 430 7.094 235.643 224.631 9.576 159.773 75.870 Varno stopnjo zadolževanja Skupina spremlja s kazalnikom, ki izraža razmerje NETO FINANCNI DOLG/EBITDA. Ta je na dan 31. 12. 2020 znašal 2,3, kar je za 0,1 odstotne tocke vec kot konec leta 2019. Nesprejemljivo stopnjo zadolženosti predstavlja vrednost kazalnika, ki bi presegla vrednost 3,5. To zavezo uporabljajo nekatere banke v že obstojecih kreditnih pogodbah. 2019 2020 Kratkorocni koeficient prikazuje placilno sposobnost. Konec leta 2020 je znašal 1,3, kar je enako kot na zadnji dan leta 2019. Priporocljiva vrednost kratkorocnega koeficienta je enaka 1. 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 2019 2020 v 000 € Stopnja dobickovnosti prihodkov za leto 2020 nam pove, da je Skupina ustvarila 14,5 € dobicka na 100 € doseženih prihodkov družbe. V letu 2019 je družba ustvarila za 4,8 € dobicka na 100 € prihodkov vec kot leta 2020. Razlog za nižjo vrednost so nižji prihodki od prodaje zaradi znižanje donosa na sredstva in slabitev naložbe v pridruženo družbo. 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 2019 2020 Dodana vrednost je v letu 2020 znašala 34.516 tisoc € in je za 0,9 % nižja kot v letu 2019, kar je predvsem posledica nižjih prihodkov od prodaje zaradi znižanja donosa na sredstva. Delež stroškov dela v dodani vrednosti znaša 41,1 %, kar je za 2,2 odstotne tocke vec kot leta 2019. 42 41,1 40 38 36 34 32 30 2019 2020 delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 36.000 34.000 32.000 30.000 28.000 26.000 24.000 22.000 20.000 EBITDA kot približek denarnega toka in EBIT kot izid iz poslovanja ter dobicek pred obdavcitvijo so bili v letu 2020 nižji kot v letu 2019, kar je predvsem posledica nižjih cistih prihodkov od prodaje oziroma nižjih prihodkov iz naslova najemnine in storitev po pogodbi s SODO, in sicer zaradi znižanja donosa na sredstva. 22.000.000 17.000.000 12.000.000 7.000.000 2.000.000 2019 2020 Vrednosti kazalnikov ROA in ROE sta v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 nižja. Vrednost kazalnika ROA na dan 31. 12. 2020 znaša 2,2 %, vrednost kazalnika ROE pa 3,2 %. Vrednost kazalnikov je sicer relativno nizka, a glede na panogo in regulacijo, v kateri deluje Skupina, nadpovprecna. Dejstvo je, da na vrednost kazalca ROA negativno vplivajo konstantna investicijska vlaganja. Hkrati je treba poudariti, da je le s konstantnimi vlaganji mogoce zasledovati poslanstvo Skupine oz. zagotavljati kakovostno in zanesljivo distribucijo elektricne energije. 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 2019 2020 5.5.2. Struktura prihodkov in odhodkov Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2020 dosegla poslovni izid pred obdavcitvijo v znesku 6.243.414 €. Graf 24: Sestava poslovnega izida (v €) 10.000.000 8.000.000 6.243.414 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 -2.000.000 2019 2020 Izid iz poslovanja Kot je razvidno na zgornji sliki, na poslovni izid pred obdavcitvijo vpliva izid iz poslovanja, predvsem iz dejavnosti distribucije, ki jo družba Elektro Gorenjska izvaja po pogodbi s SODO, in proizvodnje elektricne energije. Graf 25: Izid iz poslovanja (v €) 50.000.000 40.000.000 30.000.000 20.000.000 10.000.000 0 2019 2020 Poslovni prihodki Poslovni odhodki Izid iz poslovanja Izid iz poslovanja je v letu 2020 znašal 7.433.483 €. Glede na leto 2019 je bil nižji za 1.428 tisoc €, in sicer tako zaradi nižjih poslovnih prihodkov kot višjih poslovnih odhodkov. Poslovni prihodki so nižji zaradi znižanja donosa na sredstva, medtem ko so poslovni odhodki višji zaradi višjih stroškov dela in višjih odpisov vrednosti. 5.5.3. Struktura sredstev in obveznosti Vrednost sredstev Skupine Elektro Gorenjska je na zadnji dan leta 2020 znašala 245.367.283 € (31. 12. 2019: 243.140.554 €) in se je od zacetka leta povecala za 0,9 %. Dolgorocna sredstva so se v letu 2020 povecala za 0,2 %, kratkorocna sredstva pa za 9,7 %. Razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom je konec leta 2020 znašalo 2:1, kar je enako kot na dan 31. 12. 2019. Graf 28: Struktura sredstev na dan 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019 260.000 240.000 2019 2020 220.000 200.000 2020 Financni izid je bil v letu 2020 negativen in je znašal V 000 € 180.000 1.190.069 €. Na negativen izid v letu 2020 vplivajo obresti za 160.000 posojila, prejeta od bank za financiranje investicij in slabitev 140.000 naložbe v pridruženo družbo. Na negativen izid v letu 2019 120.000 najbolj vplivajo obresti za posojila, prejeta od bank. Panoga, v kateri deluje Skupina, je tehnološko zelo intenzivna. 100.000 Graf 27: Cisti dobicek (v €) Dolgorocna sredstva predstavljajo 92,1 % vseh sredstev 9.000.000 8.000.000 7.260.202 5.349.080 3.000.000 V primerjavi s koncem leta 2019 so se povecala za 1.708 tisoc €, 2.000.000 in sicer zaradi prestavitve dela dolgorocne financne naložbe v 1.000.000 pridruženo podjetje med sredstva za prodajo. 2019 2020 Skupine. V okviru teh so najpomembnejša opredmetena osnovna 7.000.000 sredstva, ki predstavljajo 96,8 % vseh dolgorocnih sredstev. 6.000.000 5.000.000 4.000.000 Opredmetena osnovna sredstva so se povecala za 4,4 mio €, saj so investicije v letu 2020 presegle vrednost amortizacije. Kratkorocna sredstva predstavljajo 7,9 % vseh sredstev družbe. Skupina je v letu 2020 realizirala 5,3 mio € cistega dobicka, kar je za 1,9 mio € manj kot v letu 2019, ko je družba poslovala s cistim dobickom v višini 7,3 mio €. Cisti dobicek je v primerjavi z doseženim v letu 2019 nižji predvsem zaradi nižjih prihodkov po pogodbi s SODO, zaradi znižanja donosa na sredstva, slabitve naložbe v pridruženo družbo ter višjih stroškov dela in odpisov vrednosti. 31. 12. 2019 Kratkorocne obveznosti; 5,7 % Dolgorocne obveznosti; 26,0 % Kapital; 68,2 % 31. 12. 2020 Kratkorocne obveznosti; 6,0 % Dolgorocne obveznosti; 25,3 % Kapital; 68,7 % V okviru obveznosti do virov sredstev kapital predstavlja 68,7 %. V letu 2020 se je vrednost kapitala povecala za 1,6 % oz. 2,7 mio €. Na spremembo vrednosti kapitala vpliva predvsem v obravna­vanem obdobju ustvarjen cisti poslovni izid. Dolgorocne obveznosti, v veliki vecini gre za dolgorocne financne obveznosti do bank, so na dan 31. 12. 2020 predstavljale 25,3 % vseh virov sredstev. V letu 2020 so se znižale za 2 % oz. 1,2 mio €, ker je bilo odplacanih vec glavnic obstojecih kreditov, kot je znašalo crpanje novega kredita. Po stanju na dan 31. 12. 2020 ima Skupina 37 % dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero. Kratkorocne obveznosti so konec leta 2020 predstavljale 6,0 % virov sredstev. V primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2019 so se predvsem zaradi povecanja kratkorocnih obveznosti do dobaviteljev povecale za 5,4 % oz. 0,7 mio €. 35.000.000 € 33.306.240 € 30.000.000 € 25.000.000 € 19.428.572 € 20.000.000 € 15.000.000 € 10.000.000 € 5.000.000 € fiksna variabilna obrestna obrestna mera mera 5.6. Skrb za zaposlene Odgovornost in skrbnost, odlocnost in strokovnost, podjetniška inovativnost, znanje in sodelovanje, kakovost in zaupanje ter prijaznost in odprtost so vrednote Skupine Elektro Gorenjska pri nacelih vsakodnevnega delovanja in zaposlovanja novih sodelavcev. Skrbno nacrtovana politika zaposlovanja, spodbujanje k stalnemu razvoju in izobraževanju zaposlenih, ucinkovit sistem nagrajevanja ter spremljanje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih so glavna vodila upravljanja s kadri v Skupini Elektro Gorenjska. Zaposleni so naša strateška prednost, zato jih spodbujamo, da sledijo poslovni strategiji in da so inovativni pri iskanju novih priložnosti in odkrivanju novih poti. Tako smo sposobni hitreje prepoznati priložnosti in se prilagoditi spremembam. Spoštujemo enakost, odprte informacije in medsebojno sodelovanje. Velik poudarek dajemo medsebojni komunikaciji. S sodelovanjem med zaposlenimi aktivno ustvarjamo najboljše pogoje za delo, s tem pa tudi pogoje za lažje doseganje osebnih in poslovnih ciljev. Želimo, da vsak zaposleni dela tisto, v cemer je najboljši. 5.6.1. Kljucni kazalniki Podatki o zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska 2019 Število zaposlenih 31. 12. 315 Povprecno število zaposlenih 313 Povprecna starost 45,4 Povprecna delovna doba 23,4 Delež zaposlenih, ki so se usposabljali/izobraževali 76,4 % Odstotek zavzetih zaposlenih 31 % Število zaposlenih invalidov 8 Povprecna stopnja izobrazbe 6,22 Delež izgubljenih dni zaradi bolniških odsotnosti (na zaposlenega) 5,27 V Skupini Elektro Gorenjska je bilo 31. 12. 2020 zaposlenih 309 delavcev. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 se je število zaposlenih v Skupini znižalo za šest delavcev. 31. 12. 2020 je bilo v Skupini zaposlenih 4,21 % delavcev za dolocen cas, kar je vec kot odstotek in pol manj kot konec leta 2019. Graf 30: Gibanje števila zaposlenih v letih 2019 do 2020 315 309 2019 2020 5.6.2. Demografska struktura zaposlenih Konec leta je bilo v Skupini zaposlenih 78,32 % moških in 21,68 % žensk. Podatek je v celoti primerljiv s preteklimi leti in tesno povezan s primarno dejavnostjo vseh treh družb. Z vidika skupin zaposlenih po letih je bilo v Skupini v letu 2020 najvec zaposlenih v starostni skupini od 46 do 55 let, in sicer 33 %. 5.6.3. Nacrtovanje kadrov Kadrovsko nacrtovanje je sestavni del strateškega in letnega poslovnega nacrta. Prizadevamo si pridobiti ambiciozne in profesionalne nove sodelavce. V procesu selekcije in izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol ali druge okolišcine. Razvoj, napredne tehnologije, spremembe in potrebe delovnega procesa zahtevajo vedno vec znanja in visoko stopnjo usposobljenosti zaposlenih, zato vecinoma zaposlujemo visoko izobražene kadre. Zaradi tesne povezave stroke z glavnimi dejavnostmi družb skozi leta ohranjamo visok delež zaposlenih elektrotehnicne stroke oziroma elektrotehnicne in strojne stroke v družbah Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje. Fluktuacija kadrov v Skupini je nizka. Odhodi zaposlenih so vecinoma posledica upokojevanja, v manjši meri tudi zaposlovanja za dolocen cas. V letu 2020 je glede na pretekla leta zaznati višjo stopnjo fluktuacije, kar je posledica prezaposlitve štirih sodelavcev med hcerinskima družbama v Skupini in optimizacije dela v maticni družbi. Na dan 31. 12. 2020 je bilo v Skupini zaposlenih 8 invalidov, kar je eden vec kot prejšnje leto. Skladno z obvezno predpisano kvoto zaposlovanja invalidov, ki za dejavnost oskrbe z elektricno energijo znaša 6 %, bi morali imeti v družbi Elektro Gorenjska mesecno zaposlenih 17 invalidov. Hcerinski družbi, kjer je zaposlenih manj kot 20 zaposlenih, nista zavezanki za izpolnjevanje invalidske kvote. Podjetja, ki so zavezana k izpolnjevanju invalidske kvote, imajo možnost uveljavljanja nadomestne kvote s sklenitvijo pogodb in narocilom storitev invalidskih podjetij. V letu 2020 smo s sklenitvijo pogodb z dvema invalidskima podjetjema izkoristili možnost uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote za skupaj 33 invalidov. Tabela 9: Stopnja fluktuacije v Skupini Elektro Gorenjska v letih 2019 in 2020 2019 Elektro Gorenjska 1,42 % Gorenjske elektrarne 0,00 % GEK Vzdrževanje 6,67 % 5.6.4. Izobraževanje in izobrazbena struktura zaposlenih Veliko pozornosti namenjamo ustreznemu usposabljanju zaposlenih. Udeležujejo se razlicnih oblik izobraževanj in strokovnih usposabljanj, pri katerih velik delež zavzema podrocje varnosti in zdravja pri delu. Specificnost panoge, v kateri delujemo, zahteva, da morajo zaposleni redno obnavljati strokovne izpite, ki jih zahtevajo dela z elektroenergetskimi napravami. V letošnjem letu smo se prilagodili spremenjenim in zaostrenim razmeram. Uvedli smo e-izobraževanja, poleg tega se je vec sodelavcev udeleževalo razlicnih webinarjev in drugih digitalnih oblik izobraževanja in usposabljanja. V okviru strateškega projekta Upravljanje organizacijske kulture strategije podjetja 2016–2020 oziroma strateškega projekta Organizacijska kultura in zavzeti zaposleni v novelirani strategiji Skupine 2018–2022 smo v letu 2020 nadaljevali z izobraževanji vrhnjega vodstva na podrocjih obvladovanja mehkih vešcin. Tabela 10: Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 Stopnja izobrazbe 31. 12. 2020 Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne GEK Vzdrževanje Skupina Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) doktorat (9) 4 1,40 % 1 5,30 % 0 0,00 % 5 1,60 % magisterij (8) 15 5,40 % 2 10,50 % 0 0,00 % 17 5,50 % univerzitetna stopnja (7/2) 58 20,80 % 7 36,80 % 1 9,10 % 66 21,40 % visoka strokovna stopnja (7/1) 42 15,10 % 2 10,50 % 1 9,10 % 45 14,60 % višja stopnja (6) 53 19,00 % 2 10,50 % 2 18,20 % 57 18,40 % srednja stopnja (5) 68 24,40 % 4 21,10 % 4 36,40 % 76 24,60 % triletna poklicna stopnja (4) 39 14,00 % 1 5,30 % 3 27,30 % 43 13,90 % dvoletna poklicna stopnja (3) 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % osnovna šola (1) 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 % Skupaj zaposleni 279 100,00 % 19 100,00 % 11 100,00 % 309 100,00 % Povprecna stopnja izobrazbe je v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 znašala 6,28. Stopnja 6 predstavlja višješolsko izobrazbo. 5.6.5. Motiviranje in nagrajevanje zaposlenih Pomembna oblika nagrajevanja, katerega cilj je povecevanje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih ter izboljševanje kakovosti dela, so razlicne ugodnosti, ki jih nudimo zaposlenim. Tudi prerazporeditve na druga delovna mesta so ena od oblik nagrajevanja. Pri zaposlenih išcemo ustvarjalni potencial in priložnosti za razvoj, zato njihovo znanje in sposobnosti nagrajujemo z merjenjem njihovih kompetenc, svetovanjem ter razvojem njihove poklicne kariere. S tem poskušamo ohranjati visoko stopnjo motiviranosti zaposlenih in povecati konkurencnost notranjega trga delovne sile. V letu 2020 smo organizacijsko strukturo posodobili in prilagodili razmeram, v katerih delujemo. Reorganizacija je izkazala potrebo po novih vodjih. Vsem ambicioznim zaposlenim, ki so v testiranjih želeli sodelovati, smo omogocili udeležbo na merjenjih vodstvenih sposobnosti. Analize merjenj so izhodišca pri razporejanju sodelavcev na zahtevnejša delovna mesta. Že vec kot desetletje izvajamo letne razgovore z zaposlenimi, ki so priložnost za poglobljene pogovore. V letu 2020 smo z reorganizacijo prenovili tudi sistemizacijo in na novo postavili sistem letnih razgovorov in ugotavljanje delovne uspešnosti sodelavcev. Razgovori vkljucujejo pregled doseganja ciljev, nalog in kompetenc za preteklo obdobje ter postavitev ciljev za naslednje leto. Poleg tega zajemajo tudi nacrt izobraževanja in razvoja zaposlenih. V letu 2020 so bili letni razgovori izvedeni z 98 % zaposlenih v Skupini. Individualno delovno uspešnost zaposlenih ugotavljamo na podlagi ocenjevanja po opravljenem letnem razgovoru. Ugotavlja se stopnja doseganja posameznih dogovorjenih kriterijev. Zaposlene spodbujamo k inovativnosti in iskanju novih rešitev. Stopnja samoiniciativnosti na podrocju podajanja predlogov za racionalizacijo oziroma inovacijskih predlogov se je zaradi sprejetih sistematicnih ukrepov na tem podrocju, zlasti sprejetega pravilnika o inovacijah in dodatnega spodbujanja, znatno zvišala. 5.6.6. Organizacijska kultura in zavzetost zaposlenih Skladno s Strategijo Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022 smo v letu 2020 posebno pozornost namenili strateškemu projektu Organizacijska kultura in zavzetost zaposlenih, katerega cilj je oblikovati konstruktivno organizacijsko kulturo med zaposlenimi. Od sodelavcev pricakujemo vkljucevanje, medsebojno sodelovanje, prevzemanje odgovornosti in usmerjenost k ciljem. Ustvarjamo okolje, kjer sodelavci živijo vrednote družbe, vodje poznajo odlike svojih sodelavcev ter jih posamezniku prilagojeno usmerjajo in s tem skupaj prispevajo k udejanjanju strategije. Med letom smo ob iteraciji poslovne strategije strateški projekt transformirali v novi strateški projekt Zaposleni – Ambasadorji ugleda Skupine Elektro Gorenjska (Znamka in izkušnja delodajalca). Ob ponovnem ugotavljanju organizacijske kulture bomo nove ugotovitve in vedenja vnesli v svoje delovanje in izboljšali organizacijsko kulturo. Postavili bomo znamko delodajalca in oblikovali obljubo delodajalca. Z dogovorjenimi aktivnostmi bomo razvijali mehke vešcine vodenja in izboljševali zaupanje zaposlenih v organizacijo ter obenem privabljali nove perspektivne strokovnjake. Skrbimo, da se zaposleni v delovnem okolju dobro pocutijo. Dobro vzdušje in pocutje pripomoreta, da smo lahko pri delu uspešni, kreativni in natancni. Povratne informacije o dojemanju delovnega okolja in odnosih v družbi pridobivamo s pomocjo anonimne ankete o zadovoljstvu, ki jo izvajamo vsaka tri leta, in ankete o zavzetosti zaposlenih, ki jo izvajamo letno. Tako s sodelavci aktivno ustvarjamo optimalne pogoje za delo, s tem pa tudi pogoje za lažje doseganje osebnih in strokovnih poslovnih ciljev. Zavzetost merimo po Gallupovi metodologiji. Stopnjo zavzetosti merimo za celotno Skupino Elektro Gorenjska, za posamezne družbe v Skupini pa merimo, v kateri odstotek se družba uvršca v primerjavi s svetovno bazo podatkov o zavzetosti. Na podlagi izvedenih meritev imamo v Skupini v primerjavi s slovenskimi organizacijami višji odstotek zavzetih zaposlenih. Skrbno sledimo zaposlovanju kompetentnih, ustvarjalnih in visoko zavzetih zaposlenih na vseh ravneh. Graf 31: Stopnja zavzetosti zaposlenih pri zadnjem merjenju, v primerjavi s slovenskimi in z najboljšimi svetovnimi organizacijami Skupina Elekro Gorenjska Aktivno nezavzeti; 8 % Aktivno zavzeti 27 % Nezavzeti; 65 % Slovensko povprecje Aktivno nezavzeti; 16 % Aktivno zavzeti 15 % Nezavzeti; 69 % Gallup Top 33 % Aktivno nezavzeti; 4 % Aktivno zavzeti 63 % Nezavzeti; 33 % 5.6.7. Odsotnosti zaposlenih Absentizem oziroma daljšo odsotnost z delovnega mesta zaradi korišcenja bolniške odsotnosti spremljamo letno. V letu 2020 so se glede na leto 2019 v maticni družbi za 24 % zvišale vrednosti refundiranih odsotnosti, kar je bila v doloceni meri posledica epidemije COVID-19. Nerefundirane odsotnosti so se v primerjavi s preteklim letom znižale kar za 33 %. V letu 2019 je 180 zaposlenih vsaj enkrat koristilo bolniško odsotnost, v letu 2020 pa 157 zaposlenih, kar je 13 % manj. V Gorenjskih elektrarnah so se tako v primerjavi z letom 2019 kot tudi z letom 2018 znatno znižale vse vrste odsotnosti. Tudi povprecno število dni odsotnosti na zaposlenega se je v primerjavi s predhodnim letom razpolovilo. Delež zaposlenih, ki so koristili katerokoli odsotnost, pa se je le malenkost znižal, in sicer za 2 %. V GEK Vzdrževanju so se v primerjavi z letom 2019 nerefundirane odsotnosti zmanjšale kar za dve tretjini. Refundirane odsotnosti pa so se povišale na dvojno vrednost. Delež zaposlenih, ki so koristili razlicne oblike odsotnosti, se je povecal za 18 %. Povprecno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega ostaja primerljivo s predhodnim letom in znaša 24 dni. Zaradi majhnega števila zaposlenih v obeh hcerinskih družbah vsaka odsotnost predstavlja velik vpliv na povprecne vrednosti. 5.6.8. Varnost in zdravje pri delu V Skupini Elektro Gorenjska skrbimo za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih ter za varno in spodbujevalno delovno okolje. Naši zaposleni so tudi zaradi tega produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž ter ostajajo zvesti svoji organizaciji. Z uresnicevanjem programa varnosti in zdravja pri delu prav tako lažje zaposlujemo kakovostne kadre in gradimo svoj ugled. Za varnost in zdravje pri delu skrbimo na vec nivojih: › Za zagotavljanje varnega in zdravega dela, ki je opredeljen z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, je zadolžen Oddelek za varnost in zdravje pri delu. Oddelek ima dva zaposlena, eden od njiju pa je neposredno odgovoren upravi družbe in ima pooblastilo za izvajanje strokovnih nalog, ki so dolocene z zakonom. › V letu 2020 smo se soocili z epidemijo bolezni COVID-19, ki je predstavljala popolno neznanko. Oblikovali smo skupino za krizno vodenje, izdelali oceno tveganja, iz katere je izhajala vecina ukrepov za varno delo zaposlenih in predvsem terenskih delavcev. Pravocasno smo priceli z uvajanjem dela od doma in tako preprecili širjenje okužbe v družbi. Glede na število okužb, ki smo jih imeli v družbi, lahko ocenimo, da je bil pristop družbe in nacin reševanja te problematike zelo uspešen. › V letu 2020 smo prvic izdelali Izjavo o varnosti z oceno tveganja za celotno Skupino Elektro Gorenjska. V oceni tveganja so zajeta vsa delovna mesta v Skupini. Prepoznana so bila tudi delovna mesta z visokim tveganjem za varnost in zdravje pri delu in zanje smo predvideli razlicne ukrepe, ki so se nanašali na varno in zdravo izvajanje del. › V okviru Standarda ISO 45001 deluje Svet za vodenje varnosti in zdravja pri delu. Delovanje sveta, ki šteje sedem clanov, predstavlja nadgradnjo varnosti in zdravja pri delu, ki je dolocena z zakonom. V letu 2020 so clani sveta obravnavali problematiko bolezni COVID-19, obravnavali so poškodbe pri delu in nevarne dogodke, sprejemali potrebne ukrepe, spremljali zakonodajo s podrocja varnega in zdravega dela ter požarne varnosti, izvedli so notranjo presojo Standarda ISO 45001 in sodelovali pri njegovi zunanji presoji. Uspešno so uresnicili vsa priporocila notranje in zunanje presoje in zaposlene opozarjali na varno in zdravo opravljanje dela. Posebna skrb je bila namenjena zunanjim izvajalcem del in obiskovalcem. V letu 2020 smo zato prepoznali tiste skupine, ki jih ogrožamo s svojim delovnim procesom oziroma oni ogrožajo nas. Za vsako od teh skupin smo pripravili oceno tveganja in dolocili ukrepe za zmanjšanje tveganja za varnost in zdravje pri delu. Ti ukrepi med drugim obsegajo dokumente za varno izvajanje del v breznapetostnem stanju, pisne sporazume, varnostne nacrte, navodila za varno delo itd. › Za zagotavljanje varnega in zdravega dela v okviru sveta delavcev deluje tudi Odbor za varno delo, ki ga sestavljajo trije clani sveta delavcev. Odbor rešuje problematiko varnega in zdravega dela na pobude delavcev, ki so lahko pisne ali ustne. V letu 2020 je odbor reševal problematiko varnega in zdravega dela, ki se nanaša na zamenjavo varovalk v razlicnih situacijah. Ker je problematika zelo obsežna in zahtevna, bomo zastavljeni projekt nadaljevali tudi v letu 2021. Nezgode pri delu V letu 2020 so se v Elektru Gorenjska pripetile štiri poškodbe pri delu, ki so bile lažje narave, in en nevaren dogodek, ki smo ga takoj odpravili. Dodatni ukrepi za preprecevanje poškodb pri delu in nevarnih dogodkov niso potrebni. Kazalnik kakovosti Pogostost poškodb, ki nam pove, kolikšen odstotek delavcev je bil poškodovan, je znašal 1,4 odstotka poškodovanih delavcev. Kazalnik kakovosti, ki nam pove, koliko smo imeli izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa je znašal 11,4 dni. Graf 32: Število in resnost poškodb ter pogostost nezgod v primerjavi z elektrodistribucijo Slovenije Število nezgod pri delu v Elektru Gorenjska 14 2008 2019 Resnost poškodb 60 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2008 2019 Elektro Gorenjska 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Pogostost nezgod 2008 2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Elektro Gorenjska 5.6.9. Promocija zdravja na delovnem mestu S pomocjo šestih ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu skupina spodbuja zaposlene, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, seznanjajo jih z vsebinami s podrocja duševnega zdravja, prav tako jim omogocajo preventivne preglede in cepljenja. Izvajanje in uspešnost izbranih ukrepov s podrocja promocije zdravja na delovnem mestu letno revidiramo na sestankih skupine promocije zdravja, ki se sestaja glede na aktualne vsebine fizicno ali virtualno. O aktivnostih in izvedenih ukrepih skupina za promocijo zdravja poroca poslovodstvu, uspešnost ukrepov pa preverjamo z izvedbo ankete med zaposlenimi. Program za nacrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu se letno revidira in prilagaja financnim zmožnostim in aktualnim razmeram. Zaposlenim je dvakrat mesecno na voljo košarica sadja, po elektronski pošti takrat prejmejo tudi z zdravjem povezan tematski mailing. V letu 2020 je bila košarica sadja zaradi epidemije zaposlenim na voljo le v prvem trimesecju. Skupina za promocijo zdravja je v letu 2020 nadaljevala z naslednjimi ukrepi: zaposlene je seznanjala z nacini izvajanja kratkotrajnih aktivnih premorov na delu, zaposlenim je bilo na voljo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, prav tako so bili organizirani pregledi pigmentnih znamenj. V jesenskem casu je skupina za vse zaposlene pripravila preventivni paket z vitaminom D, ki so ga prejeli po navadni ali interni pošti. V Skupini Elektro Gorenjska že vec let deluje skupina za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki nacrtuje in pripravlja aktivnosti v okviru programa s promocijo zdravja na delovnem mestu. 5.6.10. Komuniciranje z zaposlenimi V Skupini Elektro Gorenjska je vodenje ucinkovitega internega komuniciranja z zaposlenimi zahtevno, saj se zaposleni nahajajo na razlicnih lokacijah, prav tako opravljajo razlicne vrste del na terenu. Interno komuniciranje v Skupini Elektro Gorenjska nacrtujemo in upravljamo strateško, pripravljamo letne operativne plane, prav tako merimo tudi odzivnost med zaposlenimi. Uporabljamo neposredne in posredne oblike komuniciranja med zaposlenimi ter pridobivamo povratne informacije s strani zaposlenih s pomocjo anket in glasovanj. Za komunikacijo z zaposlenimi uporabljamo: › elektronske mailinge, v katerih zaposlene seznanjamo z aktualnimi vsebinami, ravnanji in informacijami, ki jih potrebujejo pri delovnih obveznostih; › Intranet oz. Središce Elektro Gorenjska, ki je povezovalni clen med informacijami in aplikacijami, ki jih zaposleni potrebujejo za izvajanje delovnih procesov. Služi kot podpora zaposlenim z nudenjem številnih orodij, informacij o družbi, dostopih, na katerih so objavljene pomembne informacije o delovanju družbe ter kljucni dokumenti in druge vsebine, ki so pomembne za delo zaposlenih in ki zaposlenim olajšajo delo; › klasicne oglasne deske, namenjene predvsem tistim zaposlenim, ki zaradi narave dela (terensko delo) vecino casa preživijo na terenu. V Skupini izdajamo: › mesecni elektronski novicnik – E-mesecnik, ki ga zaposleni prejmejo v svoje elektronske poštne nabiralnike vsak prvi petek v mesecu. V njem predstavljamo aktualne vsebine, s katerimi zaposlene seznanjamo o dogodkih in aktivnostih, ki jih izvajamo. › Tiskano interno glasilo Elgo, ki ga prejmejo zaposleni, upokojenci in štipendisti. V njem predstavljamo aktualne dogodke in projekte družbe, prav tako skrbimo za dokumentarno, izobraževalno, kulturno, umetniško, športno in družabno vsebino. Izhaja štirikrat letno, na voljo je tudi v elektronski obliki. Zaposlenim je na voljo tudi glasilo elektrogospodarstva Naš stik, ki ga izdaja Elektro Slovenija. Le-ta nudi širino pri razumevanju energetske panoge, v kateri delujemo. Predstavnik vodstva za korporativno komuniciranje v Elektru Gorenjska je clan casopisnega sveta in njegova naloga je, da je družba ustrezno predstavljena v reviji in na portalu www.nas-stik.si. Med neposredne oblike komunikacije z zaposlenimi se uvršcajo tudi redna srecanja predsednika uprave s predstavniki sveta delavcev in z reprezentativnima sindikatoma. Zapisniki srecanj, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti, zagotavljajo dodatno informiranost ter vkljucevanje predstavnikov zaposlenih v delovanje družbe in neposredno reševanje zadev, za katere so pristojni. 5.7. Odgovornost do okolja 5.7.2. Družba Elektro Gorenjska in skrb za okolje 5.7.1. Okoljska politika Skupine Elektro Kazalniki, ki jih spremljamo v Elektru Gorenjska znotraj Gorenjska sistema za ravnanje z okoljem ISO 14001: Okoljska politika v Skupini Elektro Gorenjska opredeljuje skrb › Kolicina vseh odpadkov Elektro Gorenjska (EG) (brez za varovanje okolja s ciljem obvladovanja negativnih okoljskih komunalnih in pisarniških – vse lokacije) v tonah; vplivov in celostnega zmanjševanja vplivov elektroenergetske dejavnosti na naravno okolje. › Stroški odvoza komunalno-pisarniških odpadkov EG (brez vodarine – vse lokacije) v €; Sistem ravnanja z okoljem je prilagojen zahtevam mednarodnega › Delež vrnjenih odpadnih olj glede na nabavo; standarda ISO 14001 in je sestavni del razvojnega nacrta družbe Elektro Gorenjska. Za dosledno izpolnjevanje zahtev › Poraba elektricne energije v poslovnih objektih EG (brez smo odgovorni vsi zaposleni, Svet za ravnanje z okoljem pocitniških kapacitet) v kWh; in poslovodstvo družbe pa jamcijo za njihovo dejansko › Poraba zemeljskega plina za ogrevanje v poslovnih objektih uresnicevanje in dosego temeljnih okoljevarstvenih ciljev družbe EG (brez pocitniških kapacitet) v m3; in skupnosti, v kateri delujemo. › Število izlitij goriv in olj ob prevozu in skladišcenju. Poglavitne usmeritve na podrocju varovanja okolja so v družbi skladne s priporocili ISO, odražajo pa se v merljivih rezultatih, ki Okoljske vidike merimo in upravljamo s kazalniki, ki odražajo jih spremljamo z okoljskimi kazalniki. Pri ravnanju z okoljem smo okoljski odtis lastne dejavnosti (energetski objekti, skladišca, se zavezali naslednjim temeljnim ciljem: poslovne stavbe idr.). Pri ocenjevanju okoljskih vidikov sodelujejo zaposleni z razlicnih podrocij. V družbi Elektro Gorenjska je › v najvecji možni meri preprecujemo nesrece na lokacijah, vzpostavljen Svet za ravnanje z okoljem, ki ga vodi predsednik kjer se nahajajo energetski objekti in dela, ter zmanjšujemo sveta. Clani sveta spremljajo zakonodajo, okoljske politike in možnosti za njihov nastanek; vidike in njihovo izvajanje v praksi. Svet se periodicno sestaja, › vsa skladišca, lokacije in energetske objekte stalno sprejema, spremlja in nadgrajuje sprejete programe in aktivnosti posodabljamo skladno z aktualnimi in s predvidenimi na podrocju ravnanja z okoljem. ekološkimi standardi in smernicami; › prizadevamo si zmanjševanje emisij CO2 in toplogrednih plinov; › nadzorujemo posamezne okoljske vplive z meritvami na podrocju hrupa, elektromagnetnega sevanja in svetlobnega onesnaženja; › gospodarno izrabljamo naravne vire energije in surovin; › loceno zbiramo in recikliramo odpadke in s tem zmanjšujemo kolicine preostalih odstranjenih odpadkov in › skrbimo za stalno okoljsko izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. 5.7.3. Okoljski kazalniki družbe Elektro Gorenjska Hrup Z namenom zmanjševanja obremenjevanja okolja s hrupom in izvajanja posameznih ukrepov za njegovo zmanjševanje zagotavljamo izvajanje obratovalnega monitoringa in strokovnih ocen obremenitve posameznih obmocij s hrupom. Aktivnosti izvajamo skladno z dolocili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in z izdelavo akusticnega 3D-modela z upoštevanjem znacilnosti vsake posamezne lokacije: mesta lokacije, pozidave, reliefnih in infrastrukturnih znacilnosti itd. Hrup, ki ga povzrocajo transformatorji v transformatorskih postajah na srednji in nizki napetosti (SN/NN), ne presega dovoljenih mej, ki jih opredeljujejo obstojeci predpisi, zato periodicnih meritev ne izvajamo. Pri razdelilnih transformatorskih postajah na visoki napetosti (VN/SN) skladno z zakonodajo izvajamo meritve hrupa vsaka tri leta, in sicer povsod, kjer je to potrebno. Elektromagnetno sevanje Redno izvajamo monitoringe elektromagnetnega sevanja (EMS). Glede na dosedanje meritve ugotavljamo, da se izven varovanih obmocij elektroenergetskih naprav nikjer ne pojavljajo prekomerne vrednosti, zato dodatni ukrepi varstva pred sevanjem niso potrebni. Kljub temu skladno z zakonodajo po razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) izvajamo periodicne meritve EMS in osvešcamo javnost o elektromagnetnih sevanjih. Informacije objavljamo na spletni strani družbe v rubriki Vplivi na okolje. Zrak Skrb za kakovost zraka je v družbi povezana predvsem s prizadevanji za stalno zmanjševanje emisij, ki nastajajo pri ogrevanju. Posledicno zagotavljamo vgradnjo sodobnih sistemov in naprav s podrocja hladilne tehnike, klimatizacije in ogrevanja. Ucinkovitost obvladovanja emisij zagotavljamo z rednimi pregledi pooblašcenih izvajalcev in preverjamo z rednimi monitoringi izpustov v zrak. V Elektru Gorenjska pri svoji dejavnosti najvec izpustov toplogrednih plinov ustvarjamo z voznim parkom. Pri menjavi voznega parka izbiramo izkljucno vozila z nizkimi emisijami CO2. V letu 2020 smo v primerjavi z letom 2019 za skoraj 10 % zmanjšali porabo goriva pri službenih vozilih. Tabela 11: Poraba goriva pri službenih vozilih v letih 2020 in 2019 Vrsta Nastanek 2019 Gorivo (bencin + nafta) - litri službena vozila 171.693 Gorivo (bencin + nafta) - € službena vozila 201.808 Ravnanje s toplogrednimi plini Fluoriran toplogredi plin SF6 (plin SF6), ki se nahaja v hermeticno zaprtih delih energetskih visokonapetostnih stikališcih, opravlja funkcijo izolatorja in s tem zagotavlja ustrezno delovanje energetskih naprav. Naprave v delovanju posledicno ne povzrocajo toplogrednih ucinkov na okolje. Z nadzorom, predvsem pa z rednim vzdrževanjem, v najvecji možni meri preprecimo možnost njegovega uhajanja iz visokonapetostnih naprav, servis in nadgradnje pa izvajajo pooblašceni izvajalci s svojimi ekipami. Zaradi izgradnje novih energetskih objektov (RP, RP in RTP) se kolicina plina letno povecuje. Pušcanja plina SF6 v letu 2020 nismo zaznali. Na izpuste toplogrednih plinov v doloceni meri vplivajo tudi izgube elektricne energije in toplote. Na delež izgub v dalec najvecji meri vpliva ucinkovitost proizvodnje elektricne energije in toplote, dolocen delež pa ustvarjajo tudi izgube elektricne energije pri njeni distribuciji. V primerjavi z letom 2019 so se izgube v omrežju Elektra Gorenjska v letu 2020 zmanjšale s 4,00 % na 3,99 % glede na distribuirane kolicine elektricne energije pri koncnih uporabnikih. Vrsta Nastanek 2019 uporablja se ga za Plin SF6 (kg) izolacijo energetskih 5.400 objektov RTP, RP, TP Izguba energije pri -46.469.692 distribuciji (kWh) Svetlobno onesnaževanje Zunanja razsvetljava objektov je usklajena z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Ravnanje z odpadki Strategija ravnanja z odpadki v družbi Elektro Gorenjska zajema preprecevanje nastajanja odpadkov in pospeševanje ucinkovitega locevanja odpadkov na izvoru. Pri izvajanju dejavnosti nastanejo koristni in nekoristni odpadki, kamor sodijo npr. gradbeni odpadki, komunalni odpadki, nekomunalni odpadki (papir, karton in plastika kot embalaža, elektronski odpadki) in nevarni odpadki. Odpadki, ki nastajajo, se zbirajo loceno na dveh ekoloških otokih družbe. Odpadke oddajamo oziroma prepušcamo pooblašcenim izvajalcem odvoza odpadkov. S pospeševanjem locevanja odpadkov v poslovnih prostorih se je v preteklih letih zmanjšala kolicina mešanih komunalnih odpadkov, ki jih je treba odlagati na deponijah odpadkov, s cimer zmanjšujemo onesnaževanje in optimiziramo stroške odvoza odpadkov. Z izpopolnje­vanjem sistema locevanja odpadkov in z novimi nacini zbiranja bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Vrsta Nekoristni odpadki (strošek odvoza v €) Koristni (prihodki v €) Komunalni (strošek odvoza v €) Elektronski odpadki (tonerji in kartuše, v kg) Voda Nastanek 2019 gradbišce/ ob 13.917 investicijah gradbišce/ ob 39.994 investicijah poslovni prostori 7.360 v pisarnah 104 Družbe Skupine Elektro Gorenjska so prikljucene na javno vodovodno omrežje. Delež vode iz javnega vodovodnega omrežja po uporabi v poslovnih procesih postane komunalna odpadna voda. Za to odpadno vodo v družbah v Skupini zagotavljajo ustrezno ravnanje z upoštevanjem specifik geografske lokacije objekta. Na lokacijah, kjer ni mogoc priklop na javno kanalizacijo in kjer ni stalno prisotnih delavcev, odpadne vode zbirajo v nepretocnih greznicah. Ce tehnicne možnosti dopušcajo, se v okviru rekonstrukcij energetskih objektov vgrajujejo male komunalne cistilne naprave. Priklop na javno kanalizacijo se uredi na lokacijah, kjer je s tehnicnega in ekonomskega vidika to mogoce. V družbi spremljamo porabo vode, elektrike in toplote. Okoljski vidik Voda Poraba elektrike Poraba toplote Vrsta javni vodovod - poraba (m3) javni vodovod - strošek (€) elektrika - poraba (kWh) elektrika - strošek (€) plin - poraba (m3) plin - strošek (€) Enota poslovni prostori poslovni prostori poslovni prostori poslovni prostori poslovni prostori poslovni prostori 2019 2.759 23.802 425.362 52.356 84.677 35.436 Biotska raznovrstnost Pri gradnji elektroenergetskih objektov Elektro Gorenjska s podizvajalci v najvecji možni meri uporablja obstojece ceste in poti, površino gradbišc se omeji v meri, da se v cim vecji meri izogne negativnim vplivom na obstojece obmocje, vegetacijo in gozd. V okviru gradnje nadzemnih ali podzemnih daljnovodnih povezav se izvajajo vsi predpisani ukrepi, s poudarkom na ponovni uporabe zemlje, ki je odstranjena z izkopi, zasajanju sadik avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst pri sanaciji gozdnih robov ter zasajanju nadomestnih gozdnih otokov na posameznih lokacijah. Vidne oznacitve daljnovodnih stebrov in zašcitne vrvi omogocajo preprecitev zapletanja ptic v vodnike. Skozi obmocja Triglavskega narodnega parka poteka 47,49 kilometrov nadzemnega srednjenapetostnega elektrodistribucijskega omrežja Elektra Gorenjska. Pred zacetkom vzdrževanja daljnovodnih tras od krajevno pristojne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pridobimo dovoljenja za izvedbo posega v naravo, kjer so opredeljeni pogoji in obdobje, v katerem so dela dovoljena. Pred izvajanjem posegov v gozdu ali gozdnem prostoru obvestimo lastnike zemljišc in pristojne revirne gozdarje Zavoda za gozdove Slovenije. Daljnovodne trase na gozdnih zemljišcih vzdržujemo tako, da se v širini varovalnega pasu izvaja cišcenje podrasti in poseki, ki v prsni višini ne presegajo debeline 10 cm. Posek podrasti izvajamo tudi ob vseh vodotokih in melioracijskih kanalih. Vzdrževalna dela izvajamo skladno s Pravilnikom o izvajanju secnje, ravnanju s secnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih sortimentov (Uradni list RS, št. 83/13) ter na nacin, da ne ogrožamo naravnega biotskega okolja. Izredni okoljski dogodki Kljucna usmeritev in vodilo našega delovanja je, da se pri nacrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrževalnih delih, spremembah na energetskih objektih ali ob ukinitvi objekta izvede vse potrebno, da se preprecijo varnostni incidenti in vecje nesrece ter zmanjšajo njihove posledice. Pri uresnicevanju teh zavez je potrebna stalna koordinacija med sektorji ter usklajevanje zakonskih zavez (zakoni o varstvu okolja, vod, graditvi objektov, požarni varnosti, varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami), dokumentacije in izdanih okoljevarstvenih dovoljenj. Zelo pomemben varnostni vidik predstavlja požarna varnost in protieksplozijska zašcita. Zagotavljata se tako z vidika zakonsko predpisanih ukrepov kot tudi s preventivnimi varnostnimi ukrepi, s katerimi se zagotavlja nemoteno poslovanje ter varovanje ljudi, okolja in premoženja. V skladu z nacrti zašcite in reševanja so bile v družbi Elektro Gorenjska organizirane vaje evakuacije zaposlenih iz poslovnih stavb, prav tako izobraževanja zaposlenih, ki delo opravljajo na terenu ali v pisarnah. V letu 2020 je ob prevozu avtokošare zaradi napake prišlo do razlitja 10 litrov olja po cestišcu. Zaradi takojšnje izvedbe tehnicnih in organizacijskih ukrepov ni prišlo do znatnejše obremenitve okolja. 5.7.4. Okoljski kazalniki družbe Gorenjske elektrarne Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov Gorenjske elektrarne s proizvodnjo ciste elektricne energije iz hidroelektrarn, soncnih elektrarn in soproizvodnjo toplote in elektrike in s povecevanjem izvajanja projektov energetske ucinkovitosti aktivno prispeva k ustvarjanju prihrankov, zmanjševanju CO2 in posledicno k trajnostnemu razvoju širše družbe. V letu 2020 je skupna proizvodnja ekološko ciste elektricne energije iz obnovljivih virov energije znašala 57.404.279 kWh. Skupno zmanjšanje emisij CO2 je tako znašalo 28.128,10 ton. Za izracun prihranka izpusta CO2 zaradi proizvodnje elektricne energije v elektrarnah, ki izkorišcajo obnovljive vire energije, je kot referencni podatek uporabljena vrednost emisijskega faktorja izpusta CO2, izracunanega na Institutu Jožef Stefan (0,49 kg CO2/kWh). Okoljski prihranki Proizvodnja EE 2019 (t CO2) Hidroelektrarne 51.181,56 25.377 v lasti in najemu (MWh) Soncne elektrarne 3.379,69 1.770 v lasti in najemu (MWh) Kogeneracije (MWh) 3.379,69 981 Varovanje voda Upravljanje z vodotoki med drugim zahteva tudi dolocitev Ekološko sprejemljivega pretoka (Qes), ki je potreben za izpolnjevanje ekoloških potreb od vode odvisnih organizmov vzdolž recnega koridorja. Qes predstavlja tisto kolicino vode, ki zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja v vodotoku in ob njem na obmocju hidroelektrarne. Hidroelektrarna mora biti umešcena v okolje na nacin, da cim manj obremenjuje okolje. Obratovanje hidroelektrarne je zaradi regulacije vodotoka pri nizkem in tudi visokem stanju lahko tudi prednost za naravno okolje. Regulacija vode ob visokem vodostaju obicajno pomeni tudi izboljšanje poplavne varnosti na vplivnem obmocju hidroelektrarne. Gorenjske elektrarne so zavezanec za placilo Vodnega povracila (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 76/02 in naslednji), ki se v skladu z vodnim dovoljenjem obracuna v višini vodnega potenciala posamezne elektrarne. Strošek vodnih povracil v letu 2020 je znašal 14.730 € in je enak višini vodnih povracil v letu 2019. Za pridobitev in prejem vodnega soglasja za posamezno hidroelektrarno je tako treba pri vsakem objektu izvajati urne monitoringe meritve nivoja vode na zajetju za potrebe zagotavljanja biološkega minimuma, ki jih v družbi redno izvajajo. Ob upravljanju vodotokov sodelujemo z ribiškimi družinami. Ob vseh vecjih posegih v kanalih elektrarn ribiške družine izvedejo izlov rib. V letu 2020 smo za izlov rib ribiškim družinam placali 2.932 €. Dodatno njihovi dejavnosti pomagamo tudi z donacijami v denarni obliki, v materialu in storitvah. V letu 2020 smo za Ribiško družino Kranj izvedli storitve, povezane s precrpavanjem vode v gojišcih rib. V poletnih mesecih je dotok sveže vode v bazene premajhen in je treba precrpavati vodo, da se obogati s kisikom, zato smo poskrbeli za inštalacijo in montažo avtomatike crpalk. Tabela 16: Velikost in nacin zagotavljanja Qes na obmocju hidroelektrarn v lasti oziroma upravljanju Gorenjskih elektrarn Zap. Qes Obdobje Naziv objekta Nacin zagotavljanja št. [m3/s] [meseci] 1 HE Cerklje 0,015 celo leto kanal cez rešetke tirolskega zajetja 2 HE Davca 0,06 celo leto izvrtini v steni zajetja 3 HE Kokra ni Qes - tockovni odjem 4 HE Lomšcica 0,07 celo leto izrez kanala v krono jezu 5 HE Mojstrana 0,4 1, 2, 3, 4, 5, 10, 11, 12 izrez v kroni 0,5 6, 7, 8, 9 izrez v kroni 6 HE Rudno 0,035 celo leto cev v steni zajetja 7 HE Sava 2,5 6, 7, 8, 9 preliv in zapornica 3 1, 2, 3, 4, 5, 10, 11, 12 preliv in zapornica 8 HE Savica 0,229 3, 4, 5, 10, 11 izrez v kroni 0,141 1, 2, 6, 7, 8, 9, 12 izrez v kroni 9 HE Sorica 0,015 celo leto izvrtina v steni zajetja 10 HE Soteska 1,1 celo leto zapornica 11 HE Standard 0,1 celo leto zapornica 12 HE Škofja Loka 0,2 (obratuje samo agr. A) celo leto preliv cez locno pregrado 0,1 (obratuje agr. B celo leto preliv cez locno pregrado ali oba agregata) 14 HE Zvirce 0,8 celo leto preliv in odprtina v steni jezu 15 HE Kranjska Gora ni Qes - tockovni odjem 16 HE Suhelj 0,015 celo leto kanal cez rešetke tirolskega zajetja Uporaba biološko razgradljivih olj Pri energetskih objektih (hidroelektrarne) v najvecji možni meri uporabljamo biološko razgradljiva olja PANOLIN HLP SYNTH. Na delih hidroelektrarne, kjer bi razlitje olja lahko pomenilo nepopravljivo škodo za okolje, so se klasicna olja nadomestila z biološko razgradljivimi. Posebno pozornost smo namenili hidroelektrarni Savica, ki deluje na obmocju Triglavskega narodnega parka, kjer uporabljamo izkljucno biološko razgradljivo olje. Doseganje prihrankov pri koncnih odjemalcih Skladno z zahtevami evropske direktive o energetski ucinkovitosti je bila tudi v Sloveniji sprejeta zakonska zahteva o zagotavljanju prihrankov energije pri koncnih odjemalcih (Uredba o zagotavljanju prihrankov energije, Uradni list RS, št. 96/14). Vse od leta 2015 izvajamo projekte, ki zagotavljajo prihranke pri koncnih uporabnikih, in sicer prihranke dosegamo pri menjavi razsvetljave in vgradnji toplotnih crpalk. Okoljski prihranki od leta 2016 naprej Tabela 17: Doseženi prihranki od leta 2016 do 2020 Kolicina prodane energije Zahtevan prihranek energi­ koncnim odjemalcem v Leto je pri koncnih odjemalcih preteklem letu kWh kWh Dosežen prihranek energije pri koncnih odjemalcih kWh Okoljski prihranki t CO2 2016 3.591.023 17.955 43.937 22 2017 4.555.977 22.780 0 2018 4.382.512 32.869 76.686 38 2019 2.330.551 17.479 0 5.7.5. Glavna okoljska tveganja in njihovo Navedeno zagotavljamo: obvladovanje › s spoštovanjem veljavne zakonodaje, ki se nanaša na Tveganja, povezana z varovanjem okolja, obvladujemo s krovno varnost, okolje, varovanje, zašcito in reševanje, varnostno politiko celotne Skupine. › z upoštevanjem nacionalnih programov na podrocju varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami, Kljucna tveganja so povezana z zagotavljanjem procesne varnosti in zdravja pri delu, prometne varnosti in drugih varnosti, ki v dejavnosti poslovanja z nevarnimi snovmi pomeni podrocjih varnosti, celovito varovanje ljudi, okolja in premoženja v ožjem in širšem pomenu. S procesno varnostjo opredeljujemo podrocja varnosti in zdravja pri delu, varstvo okolja (zrak, voda, zemlja, hrup), ravnanje in manipulacijo z nevarnimi snovmi in kemikalijami, › z doslednim izvajanjem navodil, opozoril in ureditvenih ravnanj, ki jih zahtevajo posamezni upravni organi na posameznih podrocjih varnosti in okolja, varstvo pred požari, inšpekcijsko nadzorstvo in druga podrocja. › z ucinkovitim varovanjem in zašcito skupine z vidikov varnosti, varovanja in reševanja, Za ucinkovito izvajanje sistema varnosti je kljucnega pomena visoka usposobljenost in osvešcenost zaposlenih, zato se v Skupini Elektro Gorenjska skladno s programom in planom usposabljanja kontinuirano izvajajo usposabljanja. Ta zajemajo › z organiziranostjo, pristojnostmi in odgovornostmi zaposlenih za zagotavljanje nadzora nad obratovanjem objektov s tehnicnega in varnostnega vidika, naslednja podrocja: varnost in zdravje pri delu, ravnanje z › z navodili, postopki in ravnanji pri izvajanju nevarnih del v nevarnimi kemikalijami, prevoz nevarnega blaga, varstvo pred objektih in na lokacijah, požarom, protieksplozijsko zašcito, varstvo okolja itd. › z obvladovanjem obratovanja z vidika nadzorov, monitoringov in presoj, › z opredelitvijo in ovrednotenjem nevarnosti vecjih nesrec in ukrepov za zmanjševanje njihovih posledic, › z obvladovanjem sprememb s tehnicnega in z varnostnega vidika, › z obvladovanjem izrednih dogodkov, ki vkljucujejo preucitve dogodkov in akcijske plane za preprecitev ponovitev, › s preverjanjem in vrednotenjem tveganj in okoljskih vidikov, ki so podlaga za nacrtovanje varnostnih ukrepov na posameznih podrocjih varnosti, › s poslovanjem, skladnim s standardom ISO 9001:2015 (vodenje kakovosti), s standardom 14001:2015 (ravnanje z okoljem), ISO/IEC 27001:2013 (varovanje informacij) in s standardi varnosti in zdravja pri delu ISO 45001, › z zagotavljanjem kakovosti proizvodov in storitev. 5.7.6. Okoljsko komuniciranje Z ozavešcanjem in izobraževanjem razlicnih javnosti gradimo visoko okoljevarstveno zavest in odgovornost vseh zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska. Vsebine o pravilnem in odgovornem okoljskem ravnanju so vkljucene v program uvajalnega seminarja za nove zaposlene. O pristopih in nacinih varovanja okolja redno pišemo v internem casopisu in na internih spletnih straneh. Javnost z okoljsko tematiko seznanjamo z objavami na spletni strani, v medijih ter na razlicnih posvetovanjih in okroglih mizah. Sodelujemo s strokovnimi, z znanstvenimi in izobraževalnimi organizacijami. Ob umešcanju vecjih elektroenergetskih objektov v prostor pripravimo tudi srecanja s prebivalci in jih tako seznanimo z dejavnostmi, rezultati in nacrti, povezanimi z odgovornim ravnanjem z okoljem. V letu 2020 smo za okoljsko izobraževanje in komuniciranje namenili 19.630 €. V Skupini Elektro Gorenjska se zavezujemo, da bomo nenehno optimizirali svojo ucinkovitost in zniževali stroške za energijo in vodo ter obenem zmanjševali vplive na okolje in s tem emisije toplogrednih plinov. V prihodnjih letih bomo upravljanju in poslovanju z energijo in varcevanju z vodo dali vecji pomen ter delali po zgledu najboljših stroškovno ucinkovitih praks. Za cilj smo si zadali zmanjševanje stroškov za energijo in vodo glede na ustvarjen promet, s cimer želimo doseci konkurencno prednost v panogi. 5.8. Družbena odgovornost Živimo v družbi, v kateri je varnost preskrbe z elektricno energijo temelj blaginje in stabilnosti. Kakovostno in zanesljivo, predvsem pa delujoce distribucijsko omrežje je za vsako državo in njene prebivalce izjemnega pomena. To dokazujejo dogodki, ki so mocno zaznamovali aktivnosti distribucijskih družb v Sloveniji v letu 2020. Elektrodistribucijska podjetja, ki so eden od kljucnih akterjev v slovenski energetiki, so morala svoje delo v letu 2020 popolnoma prilagoditi kriznim razmeram, ki jih je povzrocil COVID-19. Z natancno organizacijo del smo poskrbeli, da z nacrtovanimi izklopi, ki so sicer nujno potrebni za vzdrževanje omrežja, cim manj motimo delo od doma in življenje ljudi. Ena od prioritet je tudi skrb za gospodarstvo. Distributerji smo zagotavljali nemoten ponovni zagon gospodarstva in preskrbo z elektricno energijo za tiste veje gospodarstva, ki so še vedno delovale (na primer gradbeništvo). Ves cas smo gospodarstvu nudili podporo, da bi bila škoda zaradi posledic epidemije cim manjša. 5.8.1. Vloga Skupine Elektro Gorenjska v družbenem okolju V Skupini Elektro Gorenjska dejavno prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, financnimi sredstvi in z drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja. Udejanjamo jih s spodbujanjem in z razvojem pozitivnih vplivov na družbo, s podporo športnih, kulturnih, izobraževalnih, humanitarnih in okoljskih projektov, s spoštovanjem clovekovih pravic, z zavracanjem vseh oblik diskriminacije, z odgovornim odnosom do uporabnikov in s spoštovanjem predpisane zakonodaje ter regulative. Zavedamo se, da je naše temeljno poslanstvo ustvarjati vrednosti in koristi za naše deležnike ter odgovornost, ki jo imamo do okolja, v katerem delujemo. S tem zavedanjem celovito pristopamo do vseh deležnikov, ki opredeljujejo naše poslanstvo. Z njimi gradimo sistematicne odnose, vzpostavljamo dialog in zagotavljamo transparentno obvešcanje razlicnih javnosti. Za produktivno, ucinkovito, jasno in pregledno komunikacijo s posameznimi skupinami deležnikov so odgovorni uprava, direktorji sektorjev, posamezni strokovni delavci in operativa za korporativno komuniciranje. 5.8.2. Mreža deležnikov družb v Skupini Elektro Gorenjska, ustvarjanje vrednosti in oblike komuniciranja Tabela 18: Mreža deležnikov družb v Skupini Elektro Gorenjska Deležniki Vlada Republike Slovenije Ustvarjanje vrednosti za deležnike Placevanje davkov, izplacilo dobicka Oblike komuniciranja Spletna stran, letna publikacija, skupšcina delnicarjev, osebni dopisi MzI - Ministrstvo za Zagotavljanje stabilne in trajnostne oskrbe z elektricno Spletna stran, letna publikacija, skupšcina delnicarjev, infrastrukturo in energijo osebni dopisi in srecanja Direktorat za energijo Spletna stran, letna publikacija, skupšcina delnicarjev, Agencija za energijo Omogocanje izvajanja dejavnosti osebni dopisi in srecanja Spletna stran, letna publikacija, skupšcina delnicarjev, Delnicarji Povecevanje vrednosti naložbe, izplacilo dividend osebni dopisi Spletna stran, letna publikacija, osebni dopisi in osebni Financna javnost Zagotavljanje partnerskega odnosa in prihodkov kontakti z bancnimi institucijami SODO Zagotavljanje partnerskega odnosa in prihodkov Spletna stran, letna publikacija, osebni dopisi in srecanja Placilo vodnih povracil in koncesij, sodelovanje pri urejanju Direkcija RS za vode vodotokov, poplavne varnosti, zagotavljanje ekoloških Spletna stran, osebni dopisi zahtev Sodelovanje v okviru gospodarskega interesnega združenja Ostale distribucijske Sodelovanje na razlicnih skupnih podrocjih delovanja (za­ za distribucijo elektricne energije (GIZ DEE), letna strateška družbe konodaja, prenos dobrih praks, tipizacije, javni razpisi…) konferenca EDP, sestanki Ostale družbe za Sodelovanje na razlicnih skupnih podrocjih delovanja (za-Sodelovanje v okviru gospodarskega interesnega združenja proizvodnjo EE iz OVE konodaja, prenos dobrih praks, tipizacije, javni razpisi…) za distribucijo elektricne energije (GIZ DEE), sestanki Neposredna komunikacija, priprava in posredovanje BORZEN Posredna izmenjava podatkov podatkov se izvaja kot storitev po pogodbi SODO Placilo prispevkov, zagotavljanje prihrankov energije pri Spletna stran, osebna komunikacija in komunikacija preko EKO SKLAD koncnih uporabnikih portala Ponudbe in povpraševanja, osebni dopisi in srecanja, Dobavitelji Zagotavljanje partnerskega odnosa in prihodkov neposredni kontakti Zagotavljanje stabilne in trajnostne oskrbe z elektricno Neposredni kontakti, brezplacna telefonska številka, Uporabniki omrežja energijo spletna stran, družbena omrežja, klicni center Neposredni kontakti, brezplacna telefonska številka, spletna Odjemalci Zagotavljanje distribucije elektricne energije stran, družbena omrežja, klicni center Neposredni kontakti, brezplacna telefonska številka, Proizvajalci Zagotavljanje dostopa do omrežja spletna stran, družbena omrežja, klicni center Trgovci Zagotavljanje proizvodnje elektricne energije iz OVE Neposredni kontakti, spletna stran Zagotavljanje dobave elektricne energije in toplote iz OVE, Koncni uporabniki Neposredni kontakti, spletna stran zagotavljanje storitev z namenom prihrankov *tabela se nadaljuje na naslednji strani Deležniki Ustvarjanje vrednosti za deležnike Oblike komuniciranja Neposredni kontakti, brezplacna telefonska številka, Prosumerji Zagotavljanje dostopa do omrežja in distribucije EE spletna stran, družbena omrežja, klicni center Sodelovanje v okviru gospodarskega interesnega združenja Strokovna združenja/ Sodelovanje na razlicnih skupnih podrocjih delovanja za distribucijo elektricne energije (GIZ DEE), letna strateška organizacije na (raziskovalni, tržni, pilotni projekti,…) konferenca EDP, sestanki, sodelovanja v združenjih, kot so podrocju energije Energetska zbornica, Konzorcij za zeleno transformacijo itd. Narocanje študij (Elektroinštitut Milan Vidmar, Fakulteta za elektrotehniko, itd.), sodelovanje v okviru raziskovalnih Izobraževalne in Omogocanje izvajanja raziskav in izobraževanja, vir kadrov, projektov in razvojnih nacrtov, neposredni kontakti in raziskovalne institucije štipendije, mentorstvo sestanki z inštitucijami in šolami na tocno dolocenih projektih (npr. informativni dnevi), povpraševanja in ponudbe, srecanja in predstavitve demonstracijskih okolij Interna orodja: intranet, interni casopis, mailingi, oglasna Zaposleni Zagotavljanje stabilnega delovnega okolja, financna varnost, karierni razvoj deska, dogodki in izobraževanja, raziskave med zaposlenimi, govorilne ure pri upravi, predstavništva zaposlenih, objava kadrovskih oglasov, vkljucevanje certifikata DPP Višja kakovost bivanja skozi razvoj in posodabljanje Lokalne skupnosti in distribucijskega kabelskega omrežja, ohranjanje lokalnega Spletna stran, pisna komunikacija, osebna srecanja obcine podjetništva, donacije in sponzorske akcije, placilo NUSZ Nevladne organizacije Sponzorstva in donacije, osebni dopisi in neposredni Vkljucevanje, upoštevanje pobud, donacije, sponzorstva (društva, klubi...) kontakti, srecanja Informiranost o dejavnosti, zagotavljanje obvestilne Sporocila za medije, novinarske konference, odzivanje na Mediji dejavnosti (nacrtovane prekinitve dobave elektricne vprašanja novinarjev, spletna stran, družbena omrežja energije), vzdrževanje partnerskega odnosa Lokalne skupnosti Vsak poseg v prostor, ki ga za svoje delovanje na Gorenjskem zahteva elektroenergetska infrastruktura, pogojuje uspešno, jasno, predvsem pa transparentno komuniciranje z lokalnimi in interesnimi skupinami, z lokalno politicno oblastjo in z lokalnimi mediji. Razumljiva komunikacija s prebivalci, jasna predstavitev ciljev in posledic so kljucni poudarki, ki jim v Skupini sledimo pri vsakem posegu v prostor. O nacrtih porocamo na spletni strani, z razlicnimi javnostmi smo redno v stikih in jih obvešcamo o posameznih aktivnostih. Z obcinami sodelujemo pri projektih izgradnje celovitih infrastruktur. Poslovni partnerji Skupina v skladu z dobrimi poslovnimi obicaji skrbi za stalno komunikacijo s poslovnimi partnerji. Poleg osebnega pristopa se poslovne partnerje o aktivnostih družb obvešca preko spletnih kanalov. Za poslovne partnerje smo ob zakljucku leta organizirali dobrodelno virtualno druženje, s katerim smo jim želeli posredovati predvsem pozitivno sporocilo in poudariti pomen medsebojnega sodelovanja. Mediji Skupina skrbi za redno in proaktivno komuniciranje z mediji. V letu 2020 smo omejili osebna srecanja z novinarji in vecino aktivnosti prestavili na splet. Na našem spletnem mestu http://www.elektro-gorenjska.si, na podstrani Za medije redno posredujemo aktualne informacije. Medijem aktivno in pravocasno odgovarjamo na njihova vprašanja. V letu 2020 smo organizirali individualna srecanja s posameznimi mediji za porocanje o raziskovalnem projektu Story na Suhi. Na osnovi izvedene letne analize medijev, ki jo pripravlja zunanje podjetje, vsako leto postavimo letne cilje glede pojavljanja Skupine Elektro Gorenjska v medijih. V letu 2020 je bilo v medijih o Skupini Elektro Gorenjska zaslediti 183 objav, število katerih se je v primerjavi z letom 2019 povecalo za 14,4 odstotkov. Med tremi družbami se je najveckrat pojavljala v medijih maticna družba Elektro Gorenjska, med najbolj aktualnimi vsebinami je bilo porocanje o razlicnih projektih, v katerih sodeluje podjetje. V analizo medijskega pojavljanja je bil v letu 2020 uveden tudi nov indeks – Indeks medijske podobe, ki kaže na kakovost medijskega porocanja v analiziranem obdobju. Zaradi pretežno sekundarne in nevtralne publicitete je povprecna vrednost Indeksa medijske podobe znašala 31,61 tocke (na lestvici od 0 do 100). Najvišje vrednosti Indeksa sicer dosegajo objave, ki govorijo o projektu hranilnika elektricne energije na Suhi. Medijske objave so bile v vecini primerov nevtralne, saj so bile tudi teme, o katerih so porocali, zelo nevtralnega znacaja. Uporabniki (odjemalci) Za komunikacijo z uporabniki je na voljo brezplacna telefonska številka in elektronska komunikacija. V letu 2020 smo prenovili sprejemno pisarno za stranke, vendar je bila zaradi epidemije skoraj pol leta zaprta. Osebne stike smo v vecji meri prestavili v digitalne oblike. Uporabnike smo spodbujali k uporabi spletne strani, kjer so predstavljeni nacrtovani izklopi elektricne energije, prav tako uporabo aplikacije Moj elektro. To je enotni spletni portal vseh distribucijskih podjetij v Sloveniji, ki omogoca centraliziran dostop do merilnih podatkov. Sistem za enoten dostop do merilnih podatkov predstavlja skupaj s sistemskimi števci, komunikacijskimi povezavami in z naprednimi merilnimi centri elektrodistribucijskih podjetij del naprednega merilnega sistema. Portal je tako ena izmed storitev Enotne vstopne tocke nacionalnega podatkovnega vozlišca, skladno z Energetskim zakonom. Delnicarji in financne javnosti Skrbimo za redno, odkrito in natancno komuniciranje z delnicarji ter z ostalimi financnimi javnostmi. Upoštevamo priporocila lastnikov in zato o vseh podatkih družbe, sklenjenih poslih, sponzorskih in donacijskih projektih porocamo na spletni strani www.elektro-gorenjska.si/za-delnicarje ter na www.elektro-gorenjska.si/o-podjetju/katalog-informacij-javnega­ znacaja. Letno porocilo družb je eden od najpomembnejših virov komuniciranja z delnicarji in s financnimi javnostmi, pri katerem so transparentnost, pravocasnost in tocnost obvešcanja o poslovanju in poslovnih nacrtih v skladu z dolocili veljavnih predpisov glavno poslanstvo. Odlocevalci in regulator O vsebinah, ki so povezane z regulativo in zakonodajo, ter o urejanju odnosov med razlicnimi institucijami redno in odprto komuniciramo s kljucnimi vplivnimi javnostmi. Mednje sodijo vladne ustanove Republike Slovenije, resorna ministrstva in ostale pomembne institucije, kot so: Agencija za energijo, Slovenski državni holding in druge. 5.8.3. Sponzorstva in donacije v letu 2020 S svojim znanjem in financnimi sredstvi pomagamo k napredku širše družbe. Družbe v Skupini Elektro Gorenjska podpiramo delovanje neprofitnih organizacij, društev, zavodov in klubov na podrocju športa, kulture in izobraževanja, zdravstva, humanitarnih projektov ter drugih družbeno koristnih dejavnosti. V projektih z razlicnih podrocij prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, financnimi sredstvi ali z drugimi viri prispevamo k napredku. Z donacijami smo tudi v letu 2020 podprli kar nekaj humanitarnih društev, npr. Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Soncek Zgornje Gorenjske, društvo za cerebralno paralizo, sodelujemo z Zaposlitvenim centrom Korak. Seznam potrjenih sponzorstev in donacij je skladno z ZDIJZ dostopen na spletni strani družbe. Projekte izbiramo na podlagi pravilnika, ki opredeljuje merila kakovosti in družbene relevantnosti. Upoštevamo kratkorocne in dolgorocne ucinke za družbe v Skupini, lokalno skupnost in okolje, v katerem poslujemo. Upoštevamo tudi priporocila vecinskega lastnika oziroma upravljavca naložbe in veljavno zakonodajo. Ob zakljucku leta družbe v Skupini Elektro Gorenjska nadaljujejo s tradicijo, da dolocen del sredstev namenijo delovanju programa Neodvisen.si, s katerim sodelujejo že skoraj deset let. K sodelovanju v obliki financne pomoci povabimo tudi poslovne partnerje. V preteklih letih smo organizirali dobrodelno srecanje v živo, v letu 2020 smo zaradi epidemije pripravili virtualni program. Povezavo do virtualnega dogodka v živo so prejeli vsi pomembnejši poslovni partnerji po elektronski pošti, na voljo je bil tudi na družbenem omrežju. Ogledalo si ga je vec kot 500 gledalcev, kar je glede na situacijo veliko, prav tako smo prejeli številne pohvale s strani poslovnih partnerjev. Skupaj s poslovnimi partnerji smo zbrali vec kot 10.000 € za delovanje programa Neodvisen.si v letu 2021. Kultura; 9 % Znanost, raziskovalna dejavnost;20 % Humanitarnost; 16 % Šport; 55 % V letu 2020 smo zaradi epidemije namenili manj sredstev za sponzorstva, saj so bile prireditve in dogodki odpovedani. V letu 2020 smo v Skupini Elektro Gorenjska namenili 36.775 € sponzorskih in 27.998 € donacijskih sredstev. 5.9. Tveganja in njihovo obvladovanje 5.9.1. Sistem obvladovanja tveganj v družbi Elektro Gorenjska Sistem obvladovanja tveganj je eden od delov (procesov) integriranega sistema vodenja kakovosti (iSVK). V družbi imamo za upravljanje tveganj vzpostavljen proces, ki je skladen s standardom ISO 31000. Sistematicno obvladovanje tveganj in stalno oziroma redno nadziranje sprememb, ki bi posledicno lahko vplivali na uresnicitev tveganj, so pomemben pogoj za uspešno in ucinkovito doseganje zastavljenih strateških in dolgorocnih poslovnih ciljev, hitrejše odzivanje na spremembe ter zmanjševanje možnih negativnih vplivov na poslovanje. Morebitni nastanek škode bi lahko negativno vplival na premoženje, denarni tok, dobickonosnost, ugled in poslovni izid družbe. Tveganje je v družbi opredeljeno kot dogodek ali stanje, ki se lahko v prihodnosti nenadzorovano pojavi oziroma pripeti in lahko neugodno vpliva na izpolnjevanje opredeljenih ciljev in na vrednost družbe. Tveganje lahko predstavlja tudi dejstvo, da se dolocene priložnosti ne izkoristi. Proces obvladovanja tveganj v družbi zajema prepoznavanje, ocenjevanje, nacrtovanje in implementacijo odzivov in informiranje, komuniciranje ter nadzor nad tveganji in ukrepi za njihovo obvladovanje, vkljucno s porocanji o tveganjih, ki jim družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem Graf 34: Matrika za ovrednotenje tveganj poslovanju. Celovito obvladovanje tveganj pripomore tudi k obvladovanju procesov, kar družbi dodatno pomaga pri uresnicevanju poslovnih rezultatov, zastavljenih v poslovnih in strateških nacrtih. Resnost tveganja je v družbi dolocena z matriko, ki vsebuje kombinacijo verjetnosti tveganja in oceno vplivov tveganja in je prikazana na spodnjem grafu. V letu 2020 je družba s pravocasnim sprejemanjem ustreznih dodatnih ukrepov zmanjševala izpostavljenost posameznim tveganjem, predvsem velikim tveganjem, ki jim je družba najbolj izpostavljena. To so okvare in havarije, napadi na infrastrukturo, terorizem, nalezljive bolezni, varovanje informacij, pogodba s SODO. Pri vecini tveganj je bila posodobljena tudi njihova vsebina, vkljucno s skupno oceno preostalega tveganja po obvladovanju. Posodobljen je bil tudi pravilnik o tveganjih, ki bo po novem pripravljen za Skupino Elektro Gorenjska in bo imel enaka osnovna izhodišca za vse družbe v Skupini. Najvecji del prepoznanih pomembnih tveganj družbe Elektro Gorenjska je v letu 2020 izhajal s podrocja poslovnih tveganj (20), sledijo jim financna tveganja (7) in tveganja delovanja (4). V nadaljevanju glede na vrsto tveganj predstavljamo posamezna pomembnejša aktualna tveganja, s katerimi se družba aktivno ukvarja v svojem specificnem poslovnem okolju. Veliko tveganje (V) Pomembno tveganje (P) Srednje in majhno tveganje (SM) 5.9.1.1. Pomembna poslovna tveganja › Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s podrocja distribucije EE (V) Prihodke iz naslova najema infrastrukture in placila za izvedene storitve doloca AGEN z Aktom o metodologiji za dolocitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravicenih stroškov. Skladno z Aktom obstaja tveganje nižjih prihodkov zaradi nedoseganja zahtevane stroškovne ucinkovitosti ali spremembe zakonodaje oziroma regulative. Obvladovanje: družba stalno skrbi za stroškovno ucinkovitost poslovanja in se aktivno prek razlicnih delovnih skupin vkljucuje v pripravo zakonskih in podzakonskih aktov. › Delovanje lastnega informacijskega sistema (P) Zaradi neustreznega delovanja lastnega informacijskega sistema (celotna IKT infrastruktura (IT, OT, TK) in informacijske rešitve) in povezave z enotno vstopno tocko na Informatiki, d. d. (portal PERUN IIS) lahko pride do neizpolnitve dolocb zakonodaje in pogodbenih obveznosti (pogodba SODO – EG) pri vodenju procesov in evidentiranju sprememb v življenjskem ciklu uporabnika, pripravi merilnih in obracunskih podatkov ter fakturiranju uporabe omrežja in prispevkov po EZ. Posledicno lahko pride tudi do napacnih priklopov oz. odklopov uporabnikov, napacnega financnega toka med akterji (uporabniki – EG – SODO – dobavitelji – ELES – Agencija za energijo – Borzen) in odškodninskih zahtevkov. Obvladovanje: delovanje lastnega informacijskega sistema družba med drugim obvladuje z izvajanjem informacijske varnostne politike, fizicnim in tehnicnim varovanjem, rednim izobraževanjem zaposlenih, rednim izvajanjem revizij informacijskih sistemov s strani zunanjih izvajalcev in izvajanjem aktivnosti nacrta neprekinjenega poslovanja. › Varovanje informacij (P) V družbi lahko pride do namerne ali nenamerne zlorabe informacij in do izgube ali razkritja le-teh, kar bi pomenilo kršenje zakonodaje, v najslabšem primeru pa lahko ogrozi delovanje družbe, in sicer predvsem z vidika financnih izgub, denarnega toka, ugleda družbe in pogodbenih obveznosti. Obvladovanje: tveganje obvladujemo z implementacijo zakonskih zahtev in s prilagajanjem procesov, z usposabljanjem zaposlenih, s sistematicnim prepoznavanjem novih informacijskih tveganj na poslovanje in njihovo obvladovanje, z vzpostavljenim nacrtom fizicnega varovanja, vzdrževanjem rezervne – nadomestne lokacije IKT-infrastrukture in izvajanjem informacijske varnostne politike. › Pogodba s SODO (V) Pogodba s SODO lahko vsebuje dolocila, ki utegnejo biti neugodna za poslovanje družbe. V prihodnosti lahko pride do prenosa lastništva sredstev družbe na SODO, prenosa izvajanja nalog na SODO, prenosa denarnih tokov na SODO. Vse omenjeno zmanjšuje avtonomijo poslovanje družbe. Obvladovanje: družba tveganje obvladuje z aktivnim dialogom z deležniki pogodbe s SODO. › Okvare in havarije (V) Do okvar in havarij neznanih razsežnosti lahko pride zaradi zunanjih vplivov (vremenske razmere, nenamerne škode, povzrocene s strani tretjih oseb) in napak na elektroenergetskih napravah. Obvladovanje: tveganje obvladujemo predvsem z ustrezno gradnjo, vzdrževanjem in obratovanjem omrežja ter ustreznim zavarovanjem elektroenergetske infrastrukture. › Izvajanje investicij v omrežje (SM) Za doseganje ustrezne kakovosti napetosti in robustnosti omrežja je potrebna izvedba kljucnih investicij. Obvladovanje: tveganje obvladujemo z ustreznim dolgorocnim nacrtovanjem razvoja elektroenergetske infrastrukture, ustrezno korespondenco z zunanjimi deležniki ter ustreznim izvajanjem postopkov javnega narocanja. › Denacionalizacijski postopki (P) Denacionalizacijski postopki lahko povzrocajo dodatne stroške, ki so povezani predvsem s sodnimi postopki in placilom morebitnih odškodnin. Slednje ima lahko pomemben financni vpliv v primeru, da pride do vrnitve objektov v naravi in izplacila odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe objektov. Obvladovanje: družba proaktivno išce ustrezne rešitve, in sicer tudi z odvetniki, ki imajo izkušnje s tovrstnimi postopki. › Kadrovska tveganja (P) Tveganje vkljucuje pomanjkanje strokovno kompetentnih kadrov, izgubo kljucnih kadrov in nezmožnost pridobivanja kompetentnih kadrov. Obvladovanje: družba tveganje obvladuje predvsem z ustreznim zaposlovanjem novih kadrov (predvsem visoko izobraženih kadrov), motiviranjem obstojecih kadrov, štipendiranjem, možnostjo šolanja za pridobitev višje stopnje izobrazbe, dodatnim izobraževanjem oziroma opolnomocenjem zaposlenih in ustreznim razvojem zaposlenih. › Okoljska tveganja (SM) Dejavniki tveganja, ki lahko privedejo do škodljivih vplivov na okolje so predvsem: neupoštevanje dolocb zakonodaje in internih navodil ter predpisov s podrocja ravnanja z okoljem, neupoštevanje odlocb energetskih in okoljskih inšpektorjev, okvar obratov in naprav, delo z nevarnimi snovmi, nevarni odpadki, zunanji vplivi (vremenske razmere, škode povzrocene s strani tretjih oseb, naravne in druge nesrece). Obvladovanje: tveganja družba obvladuje predvsem s spremljanjem in z upoštevanjem okoljske zakonodaje, z izpolnjevanjem zahtev standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001:2015, osvešcanjem in seznanjanjem zaposlenih o nacinu obvladovanja okoljskih vidikov, sistematicnim prepoznavanjem novih vplivov na okolje in ustreznim zavarovanjem elektroenergetskih infrastrukturnih in neenergetskih objektov in naprav. › Napadi na infrastrukturo, terorizem, nalezljive bolezni (V) Tveganja predstavljajo možnosti vdorov v IKT- in DCV-sisteme, unicenje ali poškodovanje posameznih objektov, krajo delov infrastrukture. Lahko pride tudi do nenadnega izbruha in hitrega širjenja znanih oz. neznanih nalezljivih bolezni. Obvladovanje: tveganje obvladujemo predvsem z izvajanjem ustrezne informacijske varnostne politike, nadgrajevanjem varnostnih sistemov, video nadzorov in daljinskega nadzora omrežja, fizicnim varovanjem delov infrastrukture in doslednim izvajanjem predpisov in usmeritev državnih institucij (npr. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za obrambo ...). 5.9.1.2. Pomembna financna tveganja › Tveganje naložb v odvisne družbe (P) Vrednosti naložb (predvsem naložb v Gorenjske elektrarne, d. o. o., s 100 % deležem in ECE, d. o. o., s 25,6744 % deležem) pomenijo tveganje vpliva na poslovni rezultat maticne družbe (pozitivni ali negativni). Obvladovanje: družba tveganje obeh naložb obvladuje kot aktivni lastnik. › Kreditno tveganje (P) Družba na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektro operaterja zbira placila odjemalev v svojem imenu in za racun SODO, d. o. o. Pri tem obstaja vecje tveganje, ker mora družba kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO v skladu s Pogodbo in pripadajocimi Aneksi. Družba izvaja tudi širok asortima tržnih storitev. Morebitne neplacane terjatve teh storitev predstavljajo za družbo najvecje kreditno tveganje. Obvladovanje: tveganja obvladujemo predvsem s skrbnim spremljanjem terjatev in izvajanjem postopkov izterjave, sklepanjem ustreznih dogovorov z dolžniki, širjenjem nabora placil po predracunih in z vkljucevanjem ustreznih financnih zavarovanj v pogodbe. › Likvidnostno tveganje (P) Obstaja tveganje, da bi družba lahko imela likvidnostne težave, ki bi bile predvsem posledica neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Obvladovanje: družba tveganje obvladuje z rednim izvajanjem postopkov izterjave, upravljanjem z denarnimi sredstvi znotraj Skupine EG, ustreznim kratkorocnim in dolgorocnim nacrtovanjem prilivov in odlivov, pravocasno izvedbo postopkov za pridobitev kratkorocnih in dolgorocnih dolžniških virov in financnim nadzorom obsega realizacije investicij. › Obrestno tveganje (SM) Družba si je dobro polovico dolgorocnih kreditov izposodila po variabilni obrestni meri, ki bi se lahko v primeru vecje gospodarske aktivnosti in ukrepov centralnih bank v EU zvišale, kar bi imelo neposreden negativen vpliv na rezultat poslovanja zaradi višjih stroškov financiranja. Obvladovanje: družba tveganje obvladuje s pogajanji z bankami za znižanje obstojecih pribitkov oz. marž bank ter refinanciranjem obstojecih kreditov oz. poplacilom obstojecih kreditov z neugodnimi financnimi zavezami oz. višjimi pribitki, ki so na bancnem trgu realno dosegljivi. › Neustrezno placilo storitev Elektro Gorenjska s strani SODO (P) Obstaja tveganje neustreznega placila storitev družbi s strani SODO, in sicer predvsem zaradi zahtev za izvedbo storitev, ki niso predmet pogodbe s SODO, spora glede kakovosti izvedene in zaracunane storitve s strani EG ter neustrezne odlocbe Agencije o dolocitvi regulativnega okvira. Obvladovanje: tveganje družba obvladuje z aktivnim sodelovanjem v postopku izdaje odlocbe Agencije o dolocitvi regulativnega okvira ter z aktivno in ustrezno korespondenco z vsemi deležniki Pogodbe s SODO. › Pomanjkanje investicijskih sredstev (P) Do realizacije tveganja bi lahko prišlo predvsem v primeru, da družba zaradi pomanjkanja lastnih denarnih sredstev, zaradi nezmožnosti družbe za zadolževanje v potrebnem obsegu ali zaradi prekomernega izplacila dividend lastnikom ne uspe zagotoviti sredstev za realizacijo nacrtovanih investicij. Obvladovanje: družba tveganje obvladuje predvsem s prilagajanjem obsega investicij (ustrezno financno nacrtovanje), pogajanji z bankami, aktivno korespondenco s SDH kot krovnim upravljavcem kapitalskih naložb države in aktivnim izvajanjem strateških projektov (konsolidacija in zagon inženiringa na ravni Skupine EG …) ter z dodatnim ukrepom, kot je Izvedba akcijskega nacrta optimizacije poslovanja. 5.9.1.3. Pomembna tveganja delovanja › Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu (P) Za družbo obstaja tveganje resnih in smrtnih poškodb pri delu, ki so posledica predvsem neupoštevanja predpisov iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, napacnih postopkov pri delu ter malomarnih in neodgovornih dejanj zaposlenih. Obvladovanje: tveganje družba obvladuje z izvajanjem celovitega nabora ukrepov varnosti in zdravja pri delu, sistematicnim prepoznavanjem nevarnih dogodkov in z vzpostavitvijo ustrezne zavarovalne asistence za zaposlene. › Izvajanje postopkov javnega narocanja (P) Pri postopkih javnega narocanja lahko pride do tveganj skladnosti, podaljševanja postopkov zaradi pritožb ponudnikov, nezadostne konkurence ali celo dogovarjanja ponudnikov, kar v najvecji meri lahko negativno vpliva na izvajanje investicijskih in vzdrževalnih del. Obvladovanje: družba tveganje obvladuje z doslednim spoštovanjem zakonodaje in ustreznim terminskim nacrtovanjem postopkov. › Nepristranskost, neodvisnost in zaupnost merilnega laboratorija (P) Obstaja možnost vplivanja na izid kontrole merilnega laboratorija, kar bi pomenilo izgubo kredibilnosti merilnega laboratorija in njegovega delovanja. Ravno tako obstaja možnost izdaje ali odtujitve zaupnih informacij, pridobljenih ali nastalih med izvajanjem aktivnosti kontrole. Obvladovanje: družba tveganje obvladuje z ustrezno organizacijsko umestitvijo, ustreznimi pooblastili in spoštovanjem certifikacijskih zahtev. 5.9.2. Sistem obvladovanja tveganj v družbi Gorenjske elektrarne Družba se zaveda nujnosti pravocasnega in vnaprejšnjega prepoznavanja vseh vrst tveganj. Obvladovanje tveganj je proces za prepoznavanje in ocenjevanje, obvladovanje in nadzorovanje možnih dogodkov, ki bi lahko imeli neugoden vpliv na družbo. Obvladovanje tveganj vkljucuje dajanje ustreznih zagotovil z namenom doseganja ciljev družbe. Temelj koncnega upravljanja s tveganji je njihova identifikacija in ocena resnosti, ki jo družba ocenjuje kot produkt verjetnosti materializacije tveganja in vpliva na poslovanje družbe in je graficno prikazan v naslednji matriki. Resnost tveganja: Veliko tveganje Pomembno tveganje Srednje in majhno tveganje Najpomembnejša tveganja v družbi Gorenjske elektrarne so predstavljena v nadaljevanju. › Znižanje podpor proizvedeni elektricni energiji iz OVE Družba je kot eno pomembnejših tveganj prepoznala tveganje znižanja podpor proizvedeni elektricni energiji iz OVE. Pri tem kot tveganje vrednotimo možnost, da bi vlada na kakršenkoli nacin z uredbo ali s podzakonskim aktom znižala že odobrene podpore v okviru posamezne elektrarne ali vira proizvodnje. Posredno se lahko tveganju izogibamo oziroma njegovo materializacijo omilimo z ostalimi prihodkovnimi viri, predvsem na podrocju, kjer prihodki niso vezani na podpore proizvedeni elektricni energiji. › Tveganje vremenskih pogojev Družba Gorenjske elektrarne je pri svoji osnovni dejavnosti odlocilno vezana na vremenske pogoje. Okoli 90 % kolicinske proizvodnje izhaja iz hidroelektrarn, na proizvodnjo katerih odlocilno vpliva kolicina padavin. Le-ta lahko zaniha tudi +/- 25 % okrog dolgoletnega povprecja. Prav tako je obratovanje soncnih elektrarn odvisno od osoncenja, obratovanje SPTE pa od miline oziroma mrzle zime. Tveganja so povezana tudi s spremembami klimatskih pogojev zaradi segrevanja ozracja. To tveganje obvladujemo predvsem z razvojno politiko, ki je intenzivno usmerjena v diverzifikacijo prihodkovnih virov in uvajanje novih vrst prihodkov iz naslova projektov ucinkovite rabe energije, s cimer se bo delež prodane elektricne energije v prihodkih od prodaje dolgorocno znižal. › Tržno tveganje – znižanje prodajne cene elektricne energije Družba je pri prodaji proizvedene elektricne energije izpostavljena nihanjem tržne cene elektricne energije. Tveganje obvladujemo predvsem s tekocim spremljanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na ceno in posledicnim predvidevanjem gibanja cen. Na podlagi analiz se odlocamo za prodajo elektricne energije za prihodnja obdobja. Kupca izbiramo na podlagi najboljše ponudbe. Tveganje nihanja cen elektricne energije v pomembni meri obvladujemo tudi s prodajo proizvodnje posameznih elektrarn v sistemu obratovalnih podpor. Pri tem Borzen za vsako proizvedeno kWh doplaca razliko v obliki podpore. › Razpoložljivost proizvodnih kapacitet Družba Gorenjske elektrarne mora kot koncesionar redno vzdrževati objekte vodne infrastrukture ter vodna zemljišca v njegovi lasti ali posesti. Izpad proizvodnje v kombinaciji s strojelomom kot posledica havarij, nenacrtovanih izpadov in slabega vzdrževanja lahko za družbo pomeni obcuten izpad prihodkov. Družba zato z izvajanjem rednega monitoringa, okrepljenega monitoringa v primeru neugodnih vremenskih razmer ter nacrtovanega in tekocega vzdrževanja skrbi, da do okvar proizvodnih enot ne prihaja. Ce do izpada proizvodnje vendarle pride, družba z angažiranjem zaposlenih in lastnih sredstev oz. s pomocjo zunanjih izvajalcev poskrbi za cimprejšnjo odpravo okvar. Vsi proizvodni objekti so tudi strojelomno in požarno zavarovani, najvecjih pet soncnih elektrarn in najvecjih pet hidroelektrarn pa je zavarovanih tudi za primer izpada prihodka zaradi strojeloma oz. požara. Obvladovanje: družba je že v preteklih letih pristopila k nacrtu postopne obnovitve elektrarn. V letu 2020 je bila z lastnimi resursi povsem obnovljena HE Rudno in ponovno vkljucena v podporno shemo. Delno je bil obnovljen del hidromehanske opreme v HE Škofja Loka. S postopnim obnavljanjem in menjavo opreme za proizvodnjo elektricne energije pa bo družba nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Posamezni sektor, ki ga vodijo direktorji sektorjev, je sestavljen iz vec služb. Neposredno pod upravo spadajo projektna in inovacijska pisarna ter notranja revizija. Sektor omrežje obvladuje naloge gospodarske javne službe distribucijski operater, ki jih Elektro Gorenjska po pogodbi opravlja za družbo SODO. Naloge Sektorja inženiring so opravljanje storitev za Sektor Omrežje in ostale družbe v Skupini Elektro Gorenjska v segmentu, ki se nanaša na tržne storitve. Sektor korporativne storitve opravlja splošne in financne storitve, storitve s podrocja varstva in zdravja pri delu ter storitve avtoparka za vse sektorje in družbe v Skupini Elektro Gorenjska. Sektor informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) pa za vse sektorje in družbe v Skupini Elektro Gorenjska opravlja storitve s podrocja informacijske in komunikacijske tehnologije. Nova organizacijska struktura je zaživela v letu 2020. 6.1.1. Izjava o upravljanju Družbe v Skupini Elektro Gorenjska delnicarje in javnost obvešcajo, da poslujejo v skladu z veljavnimi predpisi in akti, ki veljajo v družbah. Poslovodstvo posamezne družbe zastopa in predstavlja družbo ter vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Pri tem sprejema odlocitve, skladne s strateškimi cilji družbe in v korist delnicarjev ter lastnikov. Družbe v Skupini delujejo v skladu s sprejetimi dokumenti Slovenskega državnega holdinga (v nadaljevanju SDH): Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporocili in pricakovanji Slovenskega državnega holdinga, postopki in merili za ravnanje clanov organov vodenja in nadzora družb s kapitalskimi naložbami države. Veljavni predpisi, pomembni za poslovanje predvsem maticne družbe, in statut maticne družbe so objavljeni na spletni strani družbe (http://www.elektro-gorenjska.si/). Ostali veljavni akti za družbe v Skupini so dostopni na spletni strani SDH http://www.sdh.si/. V letu 2020 družbe v Skupini pri poslovanju niso bistveno odstopale od nacel, postopkov in meril, ki jih predpisujejo navedeni dokumenti SDH. Maticna družba izjavlja, da ne postopa dosledno po tistih dolocbah kodeksov oziroma priporocil, ki so za družbo urejena že z zakonom ali jih družba ureja v skladu z dolocbami statuta, na drugacen nacin, kot je to doloceno s kodeksi, oziroma v primerih, ko neobvezujocih ravnanj nima predpisanih v svojih aktih ali ko ravnanja niso dolocena kot zakonska obveznost. Mnenje maticne družbe je, da so clani nadzornega organa strokovni, odgovorni in neodvisni pri opravljanju svojih nalog in delujejo v skladu z dolocili navedenih aktov SDH. Maticna družba clane nadzornega sveta in komisij tudi obvešca o spremembah in dopolnitvah aktov SDH ter o izobraževanjih, ki jih brezplacno organizira SDH ter jim omogoca udeležbo tudi na ostalih izobraževanjih s podrocja energetike. Politike raznolikosti v družbah v Skupini nimamo zapisane in je ne izvajamo v smislu dolocil Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Imamo namrec enoclansko upravo, clane nadzornega sveta iz vrst predstavnikov delnicarjev pa izvoli skupšcina, medtem ko dva predstavnika delavcev izvoli Svet delavcev. V novi strategiji Skupine, ki bo predvidoma sprejeta ob zakljucku leta 2021, najkasneje pa v zacetku leta 2022, h kateri v skladu s statutom maticne družbe soglasje poda tudi nadzorni svet, bomo opredelili tudi oblikovanje politike raznolikosti. V praksi pa v družbah v Skupini med kandidati za zaposlitev in med zaposlenimi ne delamo razlik glede na spol, starost, raso in veroizpoved. Uprava posamezne družbe je odgovorna za vodenje ustreznih poslovnih knjig ter vzpostavljanje in zagotavljanje delovanja notranjih kontrol, izbor in uporabo racunovodskih usmeritev ter varovanje premoženja družbe. Družbe v Skupini pri vzpostavitvi in delovanju notranjih kontrol zasleduje naslednje poglavitne cilje: › tocnost, zanesljivost in popolnost racunovodskih evidenc ter resnicnost in poštenost racunovodskega porocanja, › skladnost z zakonodajo, regulativo, internimi predpisi ter › uspešnost in ucinkovitost poslovanja. Prizadevamo si, da je sistem kontrol uspešen in ucinkovit z vidika obvladovanja tveganj ter hkrati stroškovno sprejemljiv. Zato vzdržujemo: › transparentno organizacijsko shemo, › jasne racunovodske usmeritve in njihovo enotno uporabo v celotni Skupini Elektro Gorenjska, › ucinkovito in kadrovsko popolnjeno racunovodsko funkcijo, › ucinkovit in sodoben racunovodski in poslovni informacijski sistem, › redne zunanje in notranje revizijske preglede poslovnih procesov in poslovanja celotne družbe. Racunovodsko kontroliranje temelji na nacelih razmejitve odgovornosti, resnicnosti, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, locenosti evidence od izvajanja poslov ter strokovnosti in neodvisnosti racunovodij. Racunovodske kontrole so tesno povezane s splošnimi in aplikativnimi kontrolami na podrocju informacijske tehnologije, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov ter popolnost in tocnost zajema in obdelave podatkov. Kontrolni mehanizmi, ki se nanašajo na posamezno podrocje poslovanja, so podrobneje predstavljeni v poglavju 5.9. Tveganja in njihovo obvladovanje. Menimo, da je dosedanji sistem notranjih kontrol omogocal uspešno poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska, delovanje v skladu s predpisi in pošteno ter transparentno racunovodsko porocanje. Družba Elektro Gorenjska izjavlja tudi, da je uprava obvladujoce družbe aktivno spremljala in neposredno nadzirala poslovanje odvisne družbe Gorenjske elektrarne in financne naložbe ECE, d. o. o., posredno pa odvisno družbo hcerinske družbe Gorenjske elektrarne, družbo GEK Vzdrževanje, d. o. o., skladno s strateškimi usmeritvami z namenom doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Pri vodenju in upravljanju odvisne družbe in njene odvisne družbe je uveljavljala enotne standarde korporativnega upravljanja, kot veljajo za obvladujoco družbo v Skupini Elektro Gorenjska. Družba Elektro Gorenjska bo priporocila novih aktov SDH spoštovala tudi v prihodnje in skladno s tem izpopolnjevala in izboljševala svoj sistem upravljanja. Ob morebitnem odstopanju od podane izjave o spoštovanju kodeksov bo družba poskrbela za pravocasno objavo. 6.1.2. Integriran sistem vodenja in kakovosti V Skupini Elektro Gorenjska imamo dva locena sistema vodenja in kakovosti ter obvladovanja tveganj, zato v nadaljevanju posebej predstavljamo integriran sistem vodenja in kakovosti za družbo Elektro Gorenjska in posebej za njeno hcerinsko družbo Gorenjske elektrarne. 6.1.3. Integriran sistem vodenja in kakovosti v družbi Elektro Gorenjska Elektro Gorenjska od leta 2011 vzdržuje Integriran sistem vodenja kakovosti (v nadaljevanju: iSVK), v okviru katerega izpolnjuje zaveze politike kakovosti Elektra Gorenjska. S politiko kakovosti, ki je del poslovne politike, se vodstvo družbe zavezuje, da bo dolgorocno sledilo viziji in dosegalo postavljene cilje v skladu s strateškimi usmeritvami. Pri tem bo uveljavljalo kulturo družbe, ki temelji na kakovosti vodenja, obvladovanju tveganj, varovanju informacij, varovanju zaposlenih in okolja, vlaganju v zaposlene, zagotavljanju njihove zavzetosti in njihovega zadovoljstva preko nacel usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter navsezadnje zavezanosti k nenehnemu izboljševanju. Z vzpostavljenim in obvladovanim iSVK Elektro Gorenjska izpolnjuje zahteve naslednjih certifikacijskih sistemov: Z vzpostavljenim in obvladovanim iSVK izpolnjuje zahteve naslednjih certifikacijskih sistemov: › sistem SVK (zahteve standarda ISO 9001:2015), › sistem SRO (zahteve standarda ISO 14001:2015) › sistem VZD (zahteve standarda ISO 45001:2018) in › sistem SVI (zahteve standarda ISO/IEC 27001:2013). iSVK ne izpolnjuje le zahteve certifikacijskih sistemov, ampak združuje in skrbi za skladno delovanje družbe z zahtevami tudi treh necertifikacijskih sistemov: › zahteve po obvladovanju tveganj (standard ISO 31000), › zahteve certifikata Družini prijazno podjetje in › zahteve, ki izhajajo iz naslova družbene odgovornosti (standard ISO 26000). Integriran sistem vodenja kakovosti znotraj družbe Elektro Gorenjska Korporativno Sistem stalnih komuniciranje izboljšav Notranje / zunanje presoje vodenja Sistematicno izvajanje politike, strategij in ciljev ter nacrtov organizacije nam omogocajo in zagotavljajo jasni in medsebojno povezani procesi, ki se vsakodnevno optimizirajo, vodijo, kontrolirajo in izboljšujejo. Elektro Gorenjska je v letu 2020 spremljala in nadzorovala svoje poslovanje s pomocjo 46 prepoznanih, med seboj povezanih poslovnih procesov, ki jih obvladuje s pomocjo zakonov, organizacijskih predpisov in delovnih navodil. Delovanje poslovnih procesov je spremljala s pomocjo 197 vzpostavljenih kazalnikov kakovosti ter 31 prepoznanih tveganj. V letu 2020 je bilo podanih 84 predlogov – ukrepov, izboljšav, ki so pripomogli k izboljšanju delovanja sistema in spodbujanju zaposlenih k iskanju izboljšav in dodatnih ukrepov, ki ugodno vplivajo na dobro poslovanje družbe in spodbujajo k dodatni zavzetosti zaposlenih in ravnanju z okoljem. Hkrati pa dokazuje, da družba uresnicuje zavezo k stalnemu izboljševanju in stalni rasti. Trend rasti kakovosti izvajanja posameznih poslovnih procesov družbe Elektro Gorenjska se preverja kvartalno in obravnava na sejah Odbora za kakovost in sejah Kolegija predsednika uprave, kjer pa se poroca tudi o aktivnostih drugih sistemov vodenja. V družbi Elektro Gorenjska se zavedamo, da so za uspešnost družbe zaslužni vsi zaposleni. Za uspešen razvoj in rast sta kljucnega pomena njihova zavzetost in njihova pripadnost, kar je tudi kljucni cilj certifikata Družini prijazno podjetje. V družbi Elektro Gorenjska se zato vse od leta 2015 izvaja kar 16 družinam prijaznih ukrepov, s katerimi skušamo izboljšati vsesplošno dobro pocutje svojih zaposlenih na delovnem mestu. 6.1.4. Integriran sistem vodenja in kakovosti v družbi Gorenjske elektrarne V družbi se kakovost in odlicnost odražata v poslovnih procesih vzpostavljenih po prenovljenem standardu ISO 9001:2015 in po modelu odlicnosti EFQM. Kot prva družba v elektroenergetskem sistemu smo že leta 2016 vzpostavili sistem upravljanja z energijo po standardu ISO 50001:2011, ki izboljšuje energetsko ucinkovitost, v letu 2019 pa smo kot prva energetska družba izvedli certifikacijo po novi razlicici mednarodnega standarda ISO 50001:2018. Trenutno upravljamo z naslednjima dvema certifikatoma sistema kakovosti: › sistem vodenja po zahtevah ISO 9001:2015, Q-1864, izdaja 04 / 2020-11-30, s prilogo Q-1864/04 (velja do 16. 12. 2023) in › sistem upravljanja z energijo ISO 50001:2018, En-014, izdaja 04 / 2019-11-11, s prilogo En-014/04 (velja do 11. 11. 2022). Zunanja redna presoja obvladovanja in delovanja sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2015 in obnovitvena presoja po novi verziji ISO:50001:2018 je v družbi Gorenjske elektrarne potekala v novembru 2020 s strani presojevalcev certifikacijske hiše Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje SIQ. Komisija za ocenjevanje je ugotovila, da družba uspešno izpolnjuje predpisane zahteve obeh standardov. Gorenjske elektrarne so od Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje SIQ Ljubljana in mednarodnega združenja IQNet prejele novi listini certifikata po standardu vodenje kakovosti in upravljanja z energijo Q-1864 za obseg “Proizvodnja in prodaja elektricne energije iz obnovljivih virov energije za podjetje s poslovnimi prostori in dislociranih proizvodnih objektov v lasti podjetja ter vodenje projektov ucinkovite rabe in upravljanja z energijo” za podjetje s poslovnimi prostori. Usmeritev upravljanja z energijo je bila integracija standarda SIST EN 50001:2018 v sistem vodenja kakovosti in s tem vzpostavitve zveze s standardom SIST EN 9001:2015. S pomocjo standarda ISO 50001:2018 smo razvili in izvajamo energetsko politiko in zastavljamo okvirne in izvedbene cilje ter akcijske plane, ki upoštevajo zakonske zahteve in informacije o pomembni rabi energije. Dodatno razvijamo nove storitve na podrocju ucinkovite rabe energije in upravljanja z energijo za uporabo pri lastnih in tržnih projektih. Zato so pomembne reference, ki jih predstavljajo standardi kakovosti, ki jih na podrocju upravljanja z energijo zagotavlja standard. Medsebojne povezave procesov družb Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o., ter strateških povezav v Skupini Elektro Gorenjska pomenijo izboljševanje tehnoloških, poslovnih in organizacijskih tokov, ki prinašajo nove izzive z bolj racionalnim pristopom na podrocju standardov ISO. V obdobju 2021–2023 bomo nadaljevali z aktivnostmi na vseh podrocjih (izboljšave, spremljanje zakonodaje v okviru procesov, upravljanja z energijo, ravnanja z okoljem) ter v skladu z zahtevami Skupine Elektro Gorenjska spreminjali in dopolnjevali obstojece procese. 6.2. Nadzorni svet Pristojnosti in sestava nadzornega sveta je dolocena s statutom družbe. Nadzorni svet sestavlja šest clanov, od katerih so štirje predstavniki kapitala, dva pa sta predstavnika zaposlenih. Clani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno voljeni. Clane nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala, v nadzorni svet imenuje skupšcina delnicarjev z navadno vecino glasov navzocih delnicarjev. Clana, ki sta predstavnika delavcev, imenuje svet delavcev družbe. V letu 2019 sta bila oba clana nadzornega sveta iz vrst delavcev imenovana za nadaljnje štiriletno obdobje, tako da v sestavi nadzornega sveta ni bilo sprememb. Na osnovi sklepa skupšcine prejemajo clani nadzornega sveta poleg sejnin v višini 275 €, tudi mesecno placilo za opravljanje funkcije v višini 942 € na clana oz. 1.412,50 €, do katerega je upravicen predsednik nadzornega sveta. Prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2020 so predstavljeni v poglavju 17.4. Posli z upravo in nadzornim svetom. Sestava nadzornega sveta je bila v letu 2020 sledeca: NADZORNI SVET EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do 28. 8. 2017 mag. Samo Logar predsednik 28. 8. 2021 (kot predsednik od 14. 9. 2017) namestnik 28. 8. 2017 mag. Tedo Djekanovic 28. 8. 2021 predsednika (kot namestnik od 14. 9. 2017) Andrej Koprivec clan 28. 8. 2017 28. 8. 2021 Franjo Curanovic clan 28. 8. 2017 28. 8. 2021 Borut Jereb clan 8. 8. 2019 8. 8. 2023 Iztok Štular clan 8. 8. 2019 8. 8. 2023 6.2.1. Revizijska komisija nadzornega sveta Elektro Gorenjska V letu 2020 je delovala stalna Revizijska komisija nadzornega sveta Elektra Gorenjska v naslednji sestavi: REVIZIJSKA KOMISIJA NS EG, d. d. Funkcija Mandat od Mandat do Andrej Koprivec predsednik 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Franjo Curanovic clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 dr. Simon Cadež clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 6.2.2. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska V letu 2020 je delovala stalna Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska v naslednji sestavi: KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN Funkcija Mandat od Mandat do KADROVSKE ZADEVE NS EG, d. d. mag. Samo Logar predsednik 14. 9. 2017 28. 8. 2021 mag. Tedo Djekanovic clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Milena Pervanje clanica 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Mandat komisije je vezan na mandat nadzornega sveta, kot je doloceno v Poslovniku o delu Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska. 6.3. Skupšcina delnicarjev V letu 2020 je uprava sklicala eno redno sejo skupšcine družbe. 27. redna seja skupšcine družbe je bila izvedena 23. 6. 2020, prisotnih je bilo 85,22 % glasov delnicarjev z glasovalno pravico. Na skupšcini so delnicarji glasovali o osmih tockah dnevnega reda, ki je bil objavljen v sklicu skupšcine na spletnem portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve. Delnicarji družbe so se najprej seznanili z revidiranim letnim porocilom in konsolidiranim letnim porocilom za leto 2019, z mnenjem revizorja ter s pisnim porocilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega porocila družbe Elektro Gorenjska in konsolidiranega letnega porocila Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto 2019. Nato so se delnicarji družbe seznanili s prejemki clanov organov vodenja in nadzora družb v Skupini Elektro Gorenjska za leto 2019, predstavitvijo politike prejemkov clanov organov vodenja in nadzora Elektra Gorenjska, d. d., ter politike prejemkov clanov organov vodenja odvisnih družb v Skupini Elektro Gorenjska 2019. Skupšcina delnicarjev se je seznanila tudi s placili za opravljanje funkcije clanov nadzornega sveta v casu razglasitve epidemije COVID-19. Vsi clani nadzornega sveta in zunanji clani komisij nadzornega sveta so se na predlog SDH s pisnimi izjavami odpovedali delu prejemkov iz naslova clanstva v nadzornem svetu v višini 30 %, in sicer za cas od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020, in skupšcina je potrdila znižanje placil v navedeni višini in za navedeno obdobje. Delnicarji so odlocali o uporabi bilancnega dobicka, ki je na dan 31. 12. 2019 znašal 2.418.286,50 €. Sprejet je bil sklep, da celotni bilancni dobicek porabi za izplacilo dividend v bruto vrednosti 0,15 € na delnico. Dividende je družba izplacala 26. 7. 2019, in sicer tistim delnicarjem, ki so bili na dan 25. 7. 2019 kot delnicarji družbe vpisani v delniško knjigo družbe. Skupšcina je za delo v letu 2019 podelila razrešnico, in sicer posebej predsedniku uprave in posebej clanom nadzornega sveta. Imenovala je tudi pooblašcenega revizorja za poslovno leto 2020, in sicer družbo BDO Revizija, d. o. o., Cesta v Mestni log 1, Ljubljana. Skupšcina je sprejela tudi spremembe in dopolnitve statuta družbe, s katerimi so doloceni pogoji in možnost izvedbe elektronske skupšcine, in nov Poslovnik o delu skupšcine družbe Elektro Gorenjska, d. d. Letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska je pripravljeno v skladu s trajnostnim porocanjem in enakopravno vkljucuje financne in nefinancne podatke o poslovanju. Porocamo o ucinkovitosti poslovanja, odgovornosti do okolja, zaposlenih in družbeni skrbnosti Skupine Elektro Gorenjska. Letno porocilo je pripravljeno v skladu s standardi GRI (Global Reporting Initiative), ki standardi­zirajo porocanje organizacij o ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih ucinkih ter rezultatih delovanja. V letnem porocilu razkrivamo informacije o organizacijskem upravljanju, vrednotah in koristih, ki jih Skupina Elektro Gorenjska ustvarja za svoje deležnike in širšo družbo, ter o povezavah med strategijo in zavezanostjo k trajnostnemu razvoju družbe. GRI STANDARD IN RAZKRITJE OPIS STRAN GRI 102: SPLOŠNA RAZKRITJA PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE 102-1 Ime organizacije 102-2 Dejavnost, izdelki, storitve 102-3 Sedež organizacije 102-4 Geografsko obmocje delovanja 102-5 Lastništvo in pravna oblika 36, 42 102-6 Trgi (odjemalci, sektorska in geografska razdelitev) 102-8 Informacije o zaposlenih STRATEGIJA 102-14 Izjava predsednika uprave o strategiji in trajnostnem delovanju 102-15 Kljucni vplivi, tveganja in priložnosti ETIKA IN INTEGRITETA 102-16 Vrednote, nacela in standardi ravnanja UPRAVLJANJE 102-18 Struktura upravljanja 102-22 Sestava organov upravljanja 105, 111 102-30 99 Ucinkovitost upravljanja s tveganji VKLJUCEVANJE DELEŽNIKOV 102-40 Mreža deležnikov 102-42 97 Identifikacija in izbor deležnikov 102-43 95 Nacini vkljucevanje deležnikov *tabela se nadaljuje na naslednji strani GRI STANDARD IN RAZKRITJE OPIS STRAN PRAKSA POROCANJA 102-45 Seznam vkljucenih v konsolidirane racunovodske izkaze 36 102-46 Definiranje vsebine porocanja in zamejitev tem 47 102-45 Kazalo po smernicah GRI 114 102-56 Zunanja preveritev porocanja 112 GRI 201 EKONOMSKA RAZKRITJA 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 70 201-1 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost 73 POSREDNI EKONOMSKI VPLIVI 203-1 Razvoj pomembne infrastrukture in storitev 66 ENERGIJA 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 85 302-1 Poraba energije znotraj organizacije 85 302-4 Zmanjšanje porabe energije 86 VODNI VIRI 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 88 303-1 Poraba vode po virih 88 BIODIVERZITETA 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 89 304-1 Izvajanje dejavnosti in vpliv na biodiverziteto 89 EMISIJE V ZRAK 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 87 305-1 90 Neposredne emisije toplogrednih plinov 305-2 90 Posredne emisije toplogrednih plinov 305-5 90 Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov 305-7 90 Emisije NOx in SOx in ostali izpusti v zrak ODPADNE VODE IN ODPADKI 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 87 306-2 88 Kolicine odpadkov in ravnanje z njimi *tabela se nadaljuje na naslednji strani GRI STANDARD IN RAZKRITJE OPIS STRAN ZAPOSLOVANJE 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 75 401-1 Novo zaposleni in fluktuacija kadrov 77 402-2 Ugodnosti za zaposlene, ki niso na voljo zaposlenim za dolocen ali skrajšani delovni cas 79 ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 81 403-1 Predstavništvo zaposlenih v organih upravljanja glede varstva in zdravja pri delu 81 403-2 Vrsta in število poškodb pri delu, poklicne poškodbe, bolniške odsotnosti 82 IZOBRAŽEVANJE 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 78 404-3 Programi za povecevanje vešcin zaposlenih in napredovanje 78 404-4 Delež zaposlenih, ki so vkljuceni v redne preglede uspešnost in razvoj poklicne kariere 79 RAZLICNOST IN ENAKE MOŽNOSTI 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 76 405-1 Struktura organov upravljanja in struktura zaposlenih (spol, starost, pripadniki manjšin) 76 LOKALNE SKUPNOSTi 103-1, 103-2, 103-3 Obrazložitev bistvene teme 94 413-1 Dejavnosti vkljucevanja lokalnih skupnosti, ocena ucinkov in programi razvoja 97 RACUNOVODSKO 118 Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje v tem letnem porocilu objavljene in predstavljene racunovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega letnega porocila. Letno porocilo predstavlja resnicno in pošteno premoženjsko stanje družbe. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi racunovodskih izkazov uporabljene ustrezne racunovodske usmeritve ter da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je racunovodske izkaze družbe, pripravljene za poslovno leto 2020, odobrila na dan 31. 3. 2021. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje racunovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so racunovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi racunovodskimi standardi. Davcne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledicno povzroci nastanek dodatne obveznosti placila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost s tega naslova. Kranj, 31. 3. 2021 Predsednik uprave: dr. Ivan Šmon, MBA 8 10.1. Bilanca stanja družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2019 SREDSTVA I. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROCNE ACR 13.1. 1.848.586 1. Dolgorocne premoženjske pravice 1.743.231 5. Druge dolgorocne ACR 105.355 II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 13.2. 201.326.863 1. Zemljišca in zgradbe 148.987.726 a) Zemljišca 7.027.943 b) Zgradbe 141.959.783 2. Proizvajalne naprave in stroji 49.557.415 3. Druge naprave in oprema 71.972 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 2.709.750 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 2.529.809 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih 179.941 sredstev III. NALOŽBENE NEPREMICNINE 13.3. 1.794.772 IV. DOLGOROCNE FINANCNE NALOŽBE 13.4. 19.588.261 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 19.445.463 a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 13.715.303 5.730.160 2. Dolgorocna posojila 142.798 b) Dolgorocna posojila drugim 142.798 V. DOLGOROCNE POSLOVNE TERJATVE 72.914 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 72.914 *tabela se nadaljuje na naslednji strani Postavka I. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO II. Zaloge 1. Material III. KRATKOROCNE FINANCNE NALOŽBE 1. Kratkorocne financne naložbe, razen posojil c) Druge kratkorocne financne naložbe IV. KRATKOROCNE POSLOVNE TERJATVE 1. Kratkorocne poslovne terjatve do družb v skupini 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 3. Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 4. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih V. DENARNA SREDSTVA Pojasnilo 13.5. 13.6. 13.7. 13.8. v € 31. 12. 2019 138.797509.837 509.837 181.670 181.670181.670 5.340.577 43.795 5.226.769 0 70.0133.405.224 Bilanca stanja družbe na dan 31. 12. 2020 (nadaljevanje s prejšnje strani) v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2019 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV I. Vpoklicani kapital 104.136.615 1. Osnovni kapital 104.136.615 II. Kapitalske rezerve 45.973.479 III. Rezerve iz dobicka 7.505.790 1. Zakonske rezerve 3.155.368 5. Druge rezerve iz dobicka 4.350.422 V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni -260.795 vrednosti VI. Preneseni cisti poslovni izid 29.874 VII. Cisti poslovni izid poslovnega leta 2.388.413 1. Neuporabljeni del cistega dobicka tekocega poslovnega 2.388.413 leta 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 3.087.353 2. Druge rezervacije 3. Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 5.543.132 6.716.418 *tabela se nadaljuje na naslednji strani v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2019 II. Kratkorocne financne obveznosti 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 4. Druge kratkorocne financne obveznosti III. Kratkorocne poslovne obveznosti 1. Kratkorocne poslovne obveznosti do družb v skupini 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 5. Kratkorocne obveznosti za davek od dohodka 6. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 13.14. 13.15. 7.623.514 7.597.787 25.727 4.737.553 18.881 1.514.149 120.665 67.665 3.016.193 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 10.2. Izkaz poslovnega izida družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 Postavka Pojasnilo 1. Cisti prihodki od prodaje 14.1. a. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu b. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 14.2. 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslov. prihodki) 14.3. 5. Stroški blaga, materiala in storitev a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški 14.4. porablj. materiala b. Stroški storitev 14.5. 6. Stroški dela 14.6. a. Stroški plac b. Stroški socialnih zavarovanj - od tega stroški pokojninskih zavarovanj c. Drugi stroški dela 7. Odpisi vrednosti 14.7. a. Amortizacija b. Prevred. poslovni odhodki pri neopred.sr. in opred.osn. sred. c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8. Drugi poslovni odhodki 14.8. 9. Financni prihodki iz deležev 14.9. a. Financni prihodki iz deležev v družbah v skupini b. Financni prihodki iz deležev v pridruženih družbah c. Financni prihodki iz drugih naložb 10. Financni prihodki iz danih posojil b. Financni prihodki iz posojil, danih drugim v € 2019 33.358.000 33.350.300 7.700 4.870.184 904.337 7.744.322 4.380.919 3.363.403 12.174.804 8.166.587 1.852.296 1.205.375 2.155.921 10.968.935 10.641.476 167.003 160.456 467.938 976.498 624.075 345.432 6.991 238 238 *tabela se nadaljuje na naslednji strani Postavka 11. Financni prihodki iz poslovnih terjatev b. Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 12. Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 13. Financni odhodki iz financnih obveznosti b. Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 14. Financni odhodki iz poslovnih obveznosti b. Financni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menicnih obvez. c. Financni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 15. Drugi prihodki 16. Drugi odhodki 18. Davek iz dobicka 14.12. 19. Odloženi davki 14.13. v € Pojasnilo 14.10. 2019 13.242 13.242 0 512.814 512.814 47.125 107 47.018 39 33.185 1.012.299 67.605 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 10.3. Izkaz drugega vseobsegajocega donosa družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 10.4. Izkaz denarnih tokov družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 v € Postavka 2019 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 10.5. Izkaz gibanja kapitala družbe Elektro Gorenjskaza poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 a.) Od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslovnega leta v € SKUPAJ KAPITAL I. II. III. V. VI. VII. Osnovni kapital Kap. rez. Splošni Vplacani iz zmanjš. prev.presežek osn. kap. popravek kapitala z umikom kapitala delnic Druge Zakonske rezerve iz rezerve dobicka Rezerve nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti dobicek Cisti dobicek poslov. leta I./1. II./1. II./2. II./2. III./1. III./5. IV. VI./1. VII./1. A.1. STANJE 31. DECEMBER 2019 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.155.368 4.350.422 -260.795 29.874 2.388.413 159.773.376 A.2. STANJE 1. JANUAR 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.155.368 4.350.422 -260.795 29.874 2.388.413 159.773.376 B.1. SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 0 0 0 -29.874 -2.388.413 -2.418.287 g) Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 -29.874 -2.388.413 -2.418.287 B.2. CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS POROCEVALSKEGA OBDOBJA 0 0 0 0 0 0 -176.092 0 6.032.296 5.856.204 a) Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 6.032.296 6.032.296 c) Druge sestavine vseobsegajoc. donosa poroceval­skega obd. 0 0 0 0 0 0 -176.092 0 0 -176.092 B.3. SPREMEMBE V KAPITALU 0 0 0 0 301.615 3.666.035 -8.171 8.171 -3.967.650 0 b) Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 0 0 0 0 301.615 3.666.035 0 0 -3.967.650 0 f) Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 0 -8.171 8.171 0 0 C. STANJE 31.DECEMBER 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.456.983 8.016.457 -445.058 8.171 2.064.646 163.211.293 Pojasnilo 13.10. Kapital je del racunovodskega izkaza in ga je treba brati skupaj z njim. b.) Od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslovnega leta v € I. II. III. V. VI. VII. Osnovni kapital Kap. rez. Splošni Vplacani iz zmanjš. prev.presežek osn. kap. popravek kapitala z umikom kapitala delnic Lastne Rezer. za deln., Druge Zakonske last. deln. l. posl. rezerve iz rezerve in deleži dobicka l. posl. d. (odb. p.) Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti dobicek Cisti dobicek poslov. leta I./1. II./1. II./2. II./2. III./1. III./2. III./3. III./5. IV. VI./1. VII./1. SKUPAJ KAPITAL A.1. STANJE 31. DECEMBER 2018 71.898.061 1 0 45.944.897 2.800.692 25.077 -25.077 32.292.213 -162.244 0 2.591.021 155.364.641 A.2. STANJE 1. JANUAR 2019 71.898.061 1 0 45.944.897 2.800.692 25.077 -25.077 32.292.213 -162.244 0 2.591.021 155.364.641 B.1. SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.591.021 -2.591.021 g) Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.591.021 -2.591.021 B.2. CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS POROCEVALSKEGA OBDOBJA 0 0 0 0 0 0 0 0 -93.755 0 7.093.511 6.999.756 a) Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7.093.511 7.093.511 c) Druge sestavine vseobsegajoc. donosa porocevals­kega obd. 0 0 0 0 0 0 0 0 -93.755 0 0 -93.755 B.3. SPREMEMBE V KAPITALU 32.238.555 0 28.581 0 354.676 -25.077 25.077 27.941.791 -4.797 29.874 -4.705.098 0 b) Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 0 0 0 0 354.676 0 0 4.350.422 0 0 -4.705.098 0 e) Sprostitev rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže ter razporeditev na druge sestavnine kapitala 0 0 0 0 0 -25.077 0 0 0 25.077 0 0 f) Druge spremembe v kapitalu 32.238.555 0 28.581 0 0 0 25.077 -32.292.213 -4.797 4.797 0 0 C. STANJE 31.DECEMBER 2019 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.155.368 0 0 4.350.422 -260.795 29.874 2.388.413 159.773.376 Pojasnilo 13.10. Kapital je del racunovodskega izkaza in ga je treba brati skupaj z njim 10.6. Bilancni dobicek družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 v € Postavka 2019 1. Cisti poslovni izid poslovnega leta 7.093.511 + Preneseni cisti dobicek / prenesena cista izguba 2. 29.874 (odbitna postavka) - Povecanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobicka po 4. sklepu organov vodenja in nadzora: a) Zakonske rezerve 354.676 - Povecanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobicka po 5. sklepu organov vodenja in nadzora: a) Druge rezerve iz dobicka 4.350.422 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 11.1. Splošni racunovodski okvir Družba vodi poslovne knjige in pripravlja racunovodske izkaze v skladu s Slovenskimi racunovodskimi standardi 2016 (v nadaljevanju SRS), Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Energetskim zakonom (EZ-1). Pri pripravi sta upoštevani temeljni racunovodski predpostavki: upoštevanje casovne neomejenosti delovanja in upoštevanje nastanka poslovnega dogodka. Poslovodstvo družbe pri oblikovanju racunovodskih usmeritev za pripravo racunovodskih izkazov upošteva predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. V skladu s 56. clenom ZGD-1 mora družba s sedežem v Sloveniji, ki je nadrejena eni ali vec družbam v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, sestaviti konsolidirano letno porocilo. Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo: › obvladujoca družba Elektro Gorenjska, Ul. Mirka Vadnova 3a, Kranj, › družba Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2020 znašal 18.905.410 €, cisti poslovni izid za leto 2020 pa 1.257.453 €, › družba GEK vzdrževanje, Stara cesta 3, 4000 Kranj, ki je v 100 % lasti odvisne družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2020 znašal 175.284 €, cisti poslovni izid za leto 2020 pa 23.116 €, › pridružena družba ECE, Vrunceva 2a, Celje, ki je v 25,6744 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2020 znašal 18.815.157 €, cisti poslovni izid za leto 2020 pa 500.081 €, › pridružena družba Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2020 znašal 1.672.300 €, cisti poslovni izid za leto 2020 pa 541.978 €. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, d. d., v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44  % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Družba ne razkriva tistih podatkov, za katere utemeljeno ocenjuje, da bi zaradi njihovega razkritja v družbi lahko nastala pomembnejša škoda. Poslovno leto družbe je enako koledarskemu letu. Mera natancnosti pri porocanju je 1 €. 11 11.2. Pripoznavanje tecajnih razlik Za preracun postavk sredstev in obveznosti, ki so originalno izražene v tuji valuti, se uporablja referencni tecaj evropske centralne banke, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije na dan posameznega poslovnega dogodka. Koncna stanja denarnih postavk so preracunana po tecajnici, ki je objavljena na bilancni presecni dan. Preracuni financnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preracuni ostalih financnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo. Tecajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznanju v obdobju, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. 11.3. Porocanje po podrocnih in obmocnih odsekih Družba poroca po naslednjih obmocnih odsekih: Slovenija, druge države EU, ostale države izven EU. Podrocni odsek je prepoznaven sestavni del podjetja, ki se ukvarja s posamezno storitvijo ali s skupino sorodnih storitev; tveganja in donosi, ki se nanašajo nanj, pa se razlikujejo od tistih v drugih podrocnih odsekih. Družba predstavlja svoje poslovanje v poslovnem letu 2020 oziroma v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 po naslednjih podrocnih odsekih – dejavnostih: › dejavnost pogodba s SODO in › ostale dejavnosti. Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov po podrocnih odsekih – dejavnostih so predstavljeni v poglavju 21. Racunovodski izkazi po dejavnostih. 11.4. Merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po posameznih dejavnostih 11.4.1. Splošno Na izkazano poslovno uspešnost in financni položaj posameznih dejavnosti vplivajo tako neposredni kot posredni prihodki in stroški (odhodki) ter tako sredstva in viri sredstev, ki so dejavnosti pripisani neposredno ali posredno. V nadaljevanju predstavljena merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po dejavnostih upoštevajo sektorje oz. organizacijske enote, po katerih smo v letu 2020 evidentirali poslovne dogodke. Organizacijska shema, ki je predstavljena v poglavju 6.1. Uprava, je v smislu racunovodsko financnega spremljanja poslovanja zaživela v letu 2020. Vsi prihodki in stroški (odhodki), sredstva in viri sredstev so izvirno pripoznani na organizacijskih enotah (v nadaljevanju: OE), kjer nastajajo. Kjer to ni mogoce ali primerno, se že pri izvirnem pripoznanju razporedijo na vec OE, v skladu z vnaprej dogovorjenimi merili. Pri tem merila za razporejanje posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev upoštevajo predvsem naslednje: › število zaposlenih na posamezni dejavnosti in › površino nepremicnine, ki jo uporablja dolocena OE v posameznem objektu. 11.4.2. Splošno merilo (sodilo) za razporejanje posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev po dejavnostih Posredne prihodke in odhodke v pretežni meri predstavljajo prihodki in odhodki splošnih služb: uprave, sektorja korporativnih storitev (Sektor KS) ter sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije (Sektor IKT), brez prihodkov in stroškov (odhodkov) teh služb, doseženih v razmerju s poveznimi družbami, v zvezi z opravljanjem pravnih, kadrovskih, racunovodskih, financnih in drugih podobnih storitev. Prihodki, doseženi v razmerju s povezanimi družbami, se zacetno pripoznajo v okviru ostalih dejavnosti. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem storitev za povezane družbe, se neposredno evidentirajo na drugih dejavnostih. Tako ugotovljeni posredni prihodki in stroški (odhodki), sredstva in viri sredstev splošnih služb se na dejavnosti razporedijo na podlagi meril oz. sodil. Uporabljata se naslednji dve merili oz. sodili: › število zaposlenih in › število osnovnih sredstev. Na tej podlagi so bili posredni stroški (odhodki), prihodki, sredstva in viri sredstev splošnih služb na dejavnost pogodba s SODO razporejeni v višini 91 %, na ostale dejavnosti pa v višini 9 %. 11.4.3. Druga pomembnejša merila pri razporejanju posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev po dejavnostih Medsebojna razmerja med OE oz. dejavnostmi obsegajo predvsem naslednje: › Neopredmetena in opredmetena sredstva, dolgorocne aktivne casovne razmejitve, dolgorocne poslovne terjatve, sredstva za prodajo, kratkorocne poslovne terjatve, rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve, del kratkorocnih poslovnih obveznosti, kratkorocne pasivne casovne razmejitve ter zaloge so izvirno pripoznane po posameznih OE. Izjema so neopredmetena in opredmetena sredstva, ki se nanašajo na vec dejavnosti (t. i. združena sredstva). Sredstva in viri sredstev, ki so pripoznana na splošnih službah (Upravi, Sektorju KS, Sektorju IS), so razporejena na posamezne dejavnosti po kljucu za razporeditev združenih sredstev oz. splošnem merilu (sodilu). › Vse naložbene nepremicnine in dolgorocne financne naložbe se pripoznajo v okviru ostalih dejavnosti. › Dolgorocne in kratkorocne financne obveznosti do bank so razporejene po dejavnostih glede na namen, za katerega so bila posojila pridobljena. › Stroški obresti za dobljena posojila pri bankah so razporejena po dejavnostih, glede na delež financnih obveznosti, ki bremeni posamezno dejavnost oz. tako, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku. › Denarna sredstva se izvorno evidentirajo na OE, na kateri je evidentirana terjatev oz. obveznost, s katero se zapira placilo oziroma na OE, na katero je evidentiran strošek. V kolikor se izdatek nanaša na placilo obveznosti, ki so izvorno pripoznani na Upravi, se takšno placilo za pripravo izkazov po dejavnostih naknadno ustrezno razporedi. › Obveznosti iz naslova davka od dohodka pravnih oseb se v celoti evidentirajo na Upravi. Pri pripravi izkaza poslovnega izida po dejavnostih se davek od dohodka pravnih oseb upošteva na vsaki od dejavnosti. Vrednost, ki se nanaša na posamezno dejavnost, je izracunana na osnovi podatkov za obracun davka od dohodka pravnih oseb po OE (pripravlja se obracun DDPO na nivoju dejavnosti). Medletne akontacije davka od dohodka pravnih oseb in terjatve oz. obveznosti po stanju na dan 31. 12. se evidentirajo na Upravi. Pri pripravi bilance stanja po dejavnostih na dan 31. 12. se obveznosti ali terjatve iz naslova davka od dohodka pravnih oseb na dejavnosti razporedijo na osnovi dejanskega obracuna DDPO po dejavnostih. Obveznosti in terjatve po dejavnosti se pripoznajo glede na dejansko placane akontacije po dejavnostih in koncnega obracuna DDPO po dejavnosti. 11.5. Znacilne racunovodske usmeritve in ocene Sprememba racunovodskih usmeritev in racunovodskih standardov V maju 2020 je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel pojasnilo k SRS 15 Prihodki, ki govori o racunovodskem izkazovanju državnih pomoci zaradi COVID-19. Družba je tako v letu 2020 upoštevala pojasnilo in vso državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19 izkazuje na locenih analiticnih kontih, hkrati pa v pojasnilih k racunovodskim izkazom razkriva njihovo naravo (vrsto) in znesek. Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima družba v lasti ali najemu ali ga na drug nacin obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pricakovanjih uporabljala v te namene v vec kot enem obracunskem obdobju. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo: Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, vkljucujejo stroški, ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki jih temu sredstvu lahko pripišemo. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti vecja od nabavne vrednosti enakih ali podobnih opredmetenih osnovnih sredstev na trgu. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tako sestavljajo ure neposrednega dela, stroški materiala (vrednoteni po povprecni drseci ceni na nivoju OE) in drugi neposredni proizvajalni stroški (upravne in sodne takse, notarske storitve …). › nakupna cena (izdatki za nakup, graditev in dograditev osnovnih sredstev); › uvozne in nevracljive nakupne dajatve ter › stroški, ki jih je mogoce pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo: -izdatki za projektno in gradbeno dokumentacijo, na podlagi katere je bil opravljen nakup, graditev ali dograditev; -izdatki za pripravo gradbišca (izkop, nasipanje, dreniranje); -izdatki za potrebna dovoljenja za izdelavo prikljuckov na energetsko, toplotno, vodovodno, kanalizacijsko omrežje, telefonsko omrežje ter za strelovodno in drugo zašcito; -stroški dovoza in namestitve; -stroški vpisa v zemljiško knjigo; -stroški preizkušanja delovanja sredstva, zmanjšani za morebitne prihodke od prodaje ucinkov; › stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo, ce nastaja dlje kot eno leto. Stroški izposojanja se pripišejo ob zakljucku investicije; v primeru, ko investicija v tekocem letu ni dokoncana, pa na zadnji dan obracunskega obdobja postavkam projekta (investicijskim postavkam), ki so poimensko navedene v pogodbi o kreditiranju, ter tistim postavkam projekta, ki poimensko niso navedene, njihova nacrtovana vrednost pa presega 400.000 €. Ce se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstojece zgradbe strošek priprave gradbišca, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Družba ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo, ponovno vzpostavitev in podobnih obveznosti. Družba med osnovnimi sredstvi nima sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, in obveznosti iz najema. Kratkorocnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, družba ne pripozna kot sredstvo, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in ne med naložbenimi nepremicninami se izkazuje tudi energetska infrastruktura, dana v poslovni najem družbi SODO po Pogodbi s SODO. Družba meni, da je tako izkazovanje v skladu z njihovo naravo, saj gre po vsebini za lastniško uporabljanje sredstev. Družba pa jih izvirno tudi ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva družba uporablja model nabavne vrednosti. Ob zakljucku poslovnega leta se presodi, ali obstajajo znamenja, ki nakazujejo, da utegnejo biti sredstva oslabljena. Pri tem se presojajo znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Amortizacijska osnova amortizirljivih opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve. Ce pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povecujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveca njegova nabavna vrednost. Ce pa stroški povecujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveca nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Stroški v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so nastali kasneje in so potrebni, da normalno deluje, se izkazujejo kot stroški vzdrževanja. Uporablja se metoda enakomernega casovnega amortiziranja. Povprecne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Ocenjena doba Amortizacijska Pomembnejše skupine koristnosti stopnja amortizirljivih sredstev (v letih) (v %) Zgradbe energetske 25–50 2–4 infrastrukture Ostale zgradbe 20–50 2–5 Oprema energetske 10–35 2,86–10 infrastrukture Racunalniška strojna 3 33,33 oprema Ostala oprema 2–20 5–50 Vozila 7–12 8,33–14,29 Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizicno ne obstaja. Družba vodi neopredmetena sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. Oslabitev neopredmetenih sredstev z dolocljivo dobo koristnosti se opravi na enak nacin, kot to velja za opredmetena osnovna sredstva. Družba med neopredmetenimi dolgorocnimi sredstvi nima sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, in obveznosti iz najema. Kratkorocnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, družba ne pripozna kot sredstvo, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke. Uporablja se metoda enakomernega casovnega amortiziranja. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Ocenjena doba Amortizacijska Pomembnejše skupine koristnosti stopnja amortizirljivih sredstev (v letih) (v %) Racunalniška programska 3–7 14,29–33,33 oprema Druge pravice 33–100 1–3,33 Naložbene nepremicnine Naložbena nepremicnina je tista nepremicnina, ki jo družba poseduje zato, da bi prinašala najemnino in/ali da bi povecevala vrednost dolgorocne naložbe. To so predvsem: › zemljišce, posedovano za povecevanje vrednosti dolgorocne naložbe, ne pa za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju; › zemljišce, za katero družba ni dolocila prihodnje uporabe; › zgradba, oddana v enkratni ali veckratni poslovni najem; › prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali veckratni poslovni najem; › nepremicnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremicnine. Med naložbene nepremicnine ne sodijo: › nepremicnine, ki jih uporabljajo zaposleni (na primer stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem); › nepremicnine, dane v dolgorocni poslovni najem družbi SODO, na podlagi dolgorocne pogodbe s SODO; › nepremicnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor. Do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgorocni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne. Vse prej naštete nepremicnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Naložbene nepremicnine se po zacetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Uporablja se metoda enakomernega casovnega amortiziranja. Dobe koristnosti vrednostno vecjih skupin amortizirljivih sredstev so med 25 in 50 let, amortizacijske stopnje pa med 2 in 4 %. Financne naložbe Financne naložbe so financna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgorocne in kratkorocne financne naložbe. Vse dolgorocne financne naložbe v kapital drugih podjetij so razvršcene v cetrto skupino, to je za prodajo razpoložljiva financna sredstva. Pri obracunavanju obicajnega nakupa ali prodaje financnega sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja táko financno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (menjave), to je datumom, na katerega se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ob zacetnem pripoznanju se financna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Zacetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa ali izdaje financnega sredstva, razen pri financnih naložbah, razvršcenih v skupino financne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Financne naložbe v odvisne ali pridružene družbe in skupne podvige se merijo po modelu nabavne vrednosti. Ce obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri financni naložbi v kapitalski instrument, za katerega ni objavljena cena na delujocem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, temvec po nabavni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoce zanesljivo izmeriti, ali v izpeljani financni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba poravnati z dobavo kapitalskih instrumentov, za katere ni objavljena cena na delujocem trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo financnega sredstva in sedanjo vrednostjo pricakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po trenutni tržni donosnosti za podobna financna sredstva, in pripozna kot prevrednotovalni financni odhodek. Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolocene osebe placilo dolga, ali v primeru danih predplacil dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Družba pripozna terjatev na podlagi ustreznih listin, ko se zacnejo obvladovati nanjo vezane pogodbene pravice in je verjetno, da bodo pritekle gospodarske koristi, povezane z njo. Terjatve se ob zacetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo placane. Kasneje se lahko povecajo ali zmanjšajo zaradi naknadnih popustov, za prejeta placila in drugacne oblike poravnave. Po zacetnem pripoznanju se terjatve merijo po odplacni vrednosti. V bilanci stanja se dolgorocne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgorocne terjatve, ki bodo zapadle v placilo v letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkorocne terjatve. Najmanj cetrtletno, in sicer pred sestavitvijo racunovodskih izkazov, se preverja ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane delno ali v celoti, se izkaže kot dvomljive; ce se zaradi njih zacne sodni postopek ali obstaja spor o njihovem placilu, pa kot sporne. Družba pa za oboje oblikuje 100 % popravek vrednosti. V ta namen ima družba vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev uvršca vse terjatve: › v izvršilnih postopkih na podlagi izvršilnega naslova; › v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. tožba) in › postopkih zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stecajni postopek). Družba razvrsti terjatve med dvomljive terjatve, ce so terjatve starejše od 90 dni. Družba lahko popravek vrednosti zmanjša na podlagi preveritve vrednosti terjatve po posameznem poslovnem partnerju v primeru placil do datuma priprave podatkov, dogovorov med poslovnimi partnerji o odlogu placil, zavarovanja terjatev in na podlagi drugih utemeljenih razlogov. Na podlagi utemeljenih razlogov, da posamicne terjatve ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, lahko družba razvrsti med dvomljive terjatve tudi terjatve, ki so zapadle v placilo manj kot 90 dni. Zaloge Zaloga materiala zajema kolicine v skladišcu, ki bodo porabljene pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev. Kolicinska enota zaloge materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) se ob zacetnem pripoznanju ovrednoti po nabavi ceni. Nabavno ceno sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevracljive dajatve ter neposredni stroški nabave. Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo po metodi drsecih povprecnih cen na nivoju OE. Drseca povprecna cena se izracunava na dnevnem nivoju. Družba sproti oziroma najmanj enkrat letno, ob inventuri, preveri realno vrednost zalog in jo slabi, ce njihova knjigovodska vrednost presega cisto iztržljivo vrednost. Denarna sredstva Med denarna sredstva se uvršcajo: › denarna sredstva na transakcijskih in deviznih racunih pri banki ali drugi financni instituciji, ki se lahko uporabi za placevanje, in › denarni ustrezniki. Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znan znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Družba kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Vsi transakcijski racuni se vodijo v evrih, le racun pri Gorenjski banki je odprt tudi kot devizni racun. Racun pri Sberbanki predstavlja varcevalni racun. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ce se po prvem pripoznanju spremeni valutni tecaj. Tecajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveca ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se izkaže financni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa financni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Kapital Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, preneseni cisti dobicek ali izguba iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljen cisti dobicek ali še neporavnana izguba poslovnega leta. Ce družba v poslovnem letu pridobi lastne delnice, na bilancni presecni dan oblikuje rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili placani za pridobitev lastnih delnic. Družba pri tem uporablja stroškovno metodo. Celotni znesek, ki ga placa za nakup lastnih delnic, pripozna v breme kapitala in zanje oblikuje rezerve. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na povecanje oziroma zmanjšanje aktuarskih dobickov ali izgub iz naslova odpravnin ob upokojitvi in zneske dokazanega dobicka ali dokazane izgube iz spremembe poštene vrednosti financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja financnih naložb po pošteni vrednosti, se pojavijo zaradi izmeritve financnih naložb po pošteni vrednosti in se prilagajajo spremembam poštene vrednosti. Odpravljajo se preko izkaza poslovnega izida. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu. Dolgovi Dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. V bilanci stanja se dolgorocni dolgovi, ki so že zapadli v placilo (a še niso poravnani), in dolgorocni dolgovi, ki bodo zapadli v placilo v najvec letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkorocni dolgovi. Dolgovi so lahko financni (dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dolgovi do najemodajalcev v primeru financnega najema) ali poslovni (kupljen material ali storitev od dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do države, obveznosti do kupcev za prejete predujme in varšcine). Po zacetnem pripoznanju se dolgovi merijo po odplacni vrednosti. Povecujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplacane zneske in morebitne drugacne poravnave, ce o tem obstaja sporazum z upnikom. Dolg se odpravi, kadar potecejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz njega (po poteku zastaralnega roka) ali kadar se dolg prenese in tako prenese tudi skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz njegovega lastništva. Rezervacije Rezervacija je sedanja obveza, ki izhaja iz obvezujocih preteklih dogodkov in se bo predvidoma poravnala v obdobju, ki ni z gotovostjo doloceno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je mogoce zanesljivo izmeriti. Pogojne obveznosti se ne štejejo kot rezervacije. Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povecanju ali zmanjšanju. Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo, ce: › obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna); › je verjetno, to je bolj možno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogocajo pritekanje gospodarskih koristi; › je mogoce znesek obveze zanesljivo izmeriti. Bolj možno kot ne pomeni, da obstaja verjetnost, vecja od 50 %, da obveza organizacije obstaja. Ce je bolj možno kot ne, da sedanja obveza ne obstaja, organizacija razkrije pogojno obveznost. Organizacija samo razkrije pogojno obveznost tudi v skrajno redkih primerih, ko ni možno zanesljivo oceniti zneska obveze. Rezervacije vkljucujejo tudi dolgorocne zaslužke zaposlenih, ki jih skladno z MRS 19 delimo na: › jubilejne nagrade, ki se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlenih; › odpravnine ob upokojitvi, ki se uvršcajo med pozaposlitvene zaslužke, ter › odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, ki se uvršcajo med odpravnine. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov skladno s SRS 10, pri cemer se smiselno upošteva Mednarodni racunovodski standard 19 (MRS 19 – Zaslužki zaposlenih), saj SRS 10 ne doloca podrobneje vsebine in pravil za merjenje obveznosti. SRS 10 se razlikuje od MRS 19 le v pavšalni (proporcionalni) odpravi aktuarskih dobickov in izgub v preneseni cisti poslovni izid za zaposlene, za katere je oblikovanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Izracun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pripravi pooblašcena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodocih izplacil, diskontiranih na dan bilance, pri tem pa se upoštevajo še stroški službovanja tekocega obdobja, stroški obresti in aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Družba na bilancni presecni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: › zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoce leto; › zneska povecanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij v primeru uvedbe ali spremembe programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); › obracunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); › ucinkov vseh omejitev ali skrcenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Aktuarski dobicki in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz tega naslova, so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni cisti poslovni izid v dejanskih zneskih, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Jubilejne nagrade se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlencev. Družba na bilancni presecni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za jubilejne nagrade (vkljucno z aktuarskimi dobicki in izgubami). Odpravnine ob prenehanju zaposlitve za dolocen cas družba pripozna kot kratkorocne pasivne casovne razmejitve (kratkorocno odloženi stroški) in ne kot rezervacije. Pripoznanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni vec potrebe po njih. Rezervacije na racun vnaprej vracunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Zato se pri porabljanju rezervacij stroški ali odhodki ne pojavljajo vec v izkazu poslovnega izida. Casovne razmejitve Casovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v roku, za katerega so oblikovane in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Casovne razmejitve so lahko aktivne (usredstvene) ali pasivne (udolgovljene). Prve je mogoce obravnavati kot terjatve v širšem pomenu, saj se razlikujejo tako od denarnih sredstev kakor od stvari, druge pa kot dolgove v širšem pomenu, saj se v vsakem primeru razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov. Casovne razmejitve, ki se bodo uporabljale v letu dni, se opredelijo kot kratkorocne, tiste, ki se bodo uporabljale v daljšem obdobju, pa se opredelijo kot dolgorocne. Med dolgorocne pasivne casovne razmejitve družba uvršca tudi: › državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje dolocenih stroškov; › brezplacno prevzeta opredmetena osnovna sredstva; › prejeta sredstva – prispevki za povprecne stroške prikljucitve; › namenska sredstva za sofinanciranje gradnje opredmetenih osnovnih sredstev. Med kratkorocne pasivne casovne razmejitve družba uvršca tudi vnaprej vracunane stroške neizkorišcenega letnega dopusta. Terjatve in obveznosti za odložen davek ter davek od dobicka Terjatve in obveznosti za odložen davek se obracunajo z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja, ki se osredotoca na zacasne razlike. Terjatev za odloženi davek se pripozna za odbitne zacasne razlike, prenesene neizrabljene davcne izgube in prenesene neizrabljene davcne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti neizrabljene davcne izgube in neizrabljene davcne dobropise. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih ne pripoznavajo, ce so zneski odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek posamic ali skupno za družbo nepomembni. Odloženi davek se doloci ob uporabi davcnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum bilance stanja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoce odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce odpraviti zacasne razlike. Ob koncu vsakega porocevalskega obdobja družba ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve za davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za davek, ce je verjetno, da bo prihodnji dobicek dovolil pokritje odložene terjatve za davek. Odmerjeni davek od dobicka je davek, za katerega se pricakuje, da bo placan od obdavcljivega dobicka za poslovno leto, ob uporabi davcnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum porocanja, in morebitne prilagoditve davcnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Prihodki Družba pripozna prihodke, ce je povecanje gospodarskih koristi povezano s povecanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je to povecanje mogoce zanesljivo izmeriti. Družba pripozna prihodek, ko se upraviceno pricakuje, da bo zanje prejela nadomestilo in je obvladovanje blaga ali storitev prenesla na kupca. Zneski, zbrani v korist družbe SODO pri poslovanju v svojem imenu in za racun družbe SODO, se skladno s pogodbo s SODO ne izkazujejo med prihodki, temvec med obveznostmi iz poslovanja do družbe SODO. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki. Med slednjimi so tudi prevrednotovalni poslovni prihodki. Ti se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost, ali kot posledica popravka vrednosti terjatev. Druge prihodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali prihodki, ki povecujejo poslovni izid. V okviru teh prihodkov družba izkazuje tudi državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19. Financni prihodki se pojavljajo v zvezi s financnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obracunane obresti in deleži v dobicku drugih, prav tako pa tudi prevrednotovalni financni prihodki. Obresti od neplacanih terjatev se ne pripoznajo kot prihodek, ampak povecujejo popravek vrednosti terjatev, ker obstaja utemeljen dvom o placilu terjatev, dokler ni placana glavnica. Družba prihodke ustvarja tudi z gradnjo nepremicnin za trg. Obicajno se pogodba zakljuci v obdobju, ki je krajše od 12 mesecev. Družba zato pripozna prihodke postopoma skozi cas gradnje glede na merjenje napredka v smeri popolne izpolnitve obveze. Za merjenje napredka uporablja metodo vložkov. Ta temelji na razmerju med dejansko nastalimi stroški v primerjavi z ocenjenimi. Družba ocenjuje, da pri pogodbah o gradnji ni pomembne sestavine financiranja. Odhodki Odhodki se razclenjujejo na poslovne odhodke, financne odhodke in druge odhodke. Poslovni odhodki in financni odhodki se štejejo kot redni odhodki. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja in prevrednotovalni poslovni odhodki. Slednji se pojavljajo predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremicnin, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugacni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih financnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve financnih naložb in zaradi prodaje ali drugacne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretecenim casom in veljavno obrestno mero. Druge odhodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov ima zaporedno stopenjsko obliko in se sestavlja po neposredni metodi (razlicici I). Za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov se med denarna sredstva uvršcajo tudi denarni ustrezniki. To so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znan znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Družba kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Pri posamezni skupini sredstev (npr. neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev) se kot povecanje (izdatki) štejejo placane nabavne vrednosti na novo pridobljenih sredstev, kot zmanjšanje (prejemki) pa prejeta placila za vrednost odtujenih sredstev. Denarne tokove, ki se nanašajo na investicije v lastni režiji, razvršcamo med denarne tokove pri investiranju. Denarne tokove iz prejetih in danih obresti in dividend je treba razvrstiti kot denarne tokove pri poslovanju, investiranju in financiranju. 12.1. Predpostavke in ocene Predpostavke in ocene, ki najbolj vplivajo na zneske v racunovodskih izkazih, so: › dolocitev življenjskih dob neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, › popravki vrednosti dvomljivih terjatev, › ocena višine rezervacij. Vec je pojasnjeno v poglavju 11.5. Znacilne racunovodske usmeritve in ocene. 12.2. Posli z družbo SODO V mesecu marcu 2021 je družba od SODO prejela preliminarni obracun regulativnega leta 2020. Preliminarni obracun za leto 2020 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih racunovodskih izkazov. Iz obracuna izhaja, da je bila v letu 2020 že zaracunana pogodbena vrednost storitev in najemnine za 872.707 € višja od vrednosti ugotovljenih na podlagi preliminarnega obracuna. Na tej osnovi je družba Elektro Gorenjska v letu 2020 znižala prihodke za 872.707 € (kratkorocno odloženi prihodki). V letu 2019 so bili prihodki, ugotovljeni na osnovi preliminarnega obracuna regulativnega leta 2019, za 1.222.443 € višji od že zaracunanih med letom. Družba Elektro Gorenjska je zato v letu 2019 pripoznala 1.222.443 € dodatnih prihodkov (kratkorocno nezaracunani prihodki). Koncna obracuna za leti 2019 in 2020 bo SODO izvedel na osnovi odlocbe Agencije za energijo, ki bo upoštevala revidirane podatke obeh pogodbenih strank. V primeru, da Agencija izda odlocbo, v kateri ugotovi drugacne presežke oz. primanjkljaje, kot jih je ugotovil SODO, sta obe pogodbeni stranki zavezani, da bosta upoštevali odlocbo Agencije. 12 12.3. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje utegnilo ogroziti koristi družbe. 13.1. Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve V naslednjih tabelah je prikazano gibanje neopredmetenih sredstev in dolgorocnih aktivnih casovnih razmejitev v letih 2020 in 2019. v € Premoženjske Druge Skupaj neopr. Premoženjske 2020 pravice v dolgorocne sredstva in pravice pridobivanju ACR dolgorocne ACR 1 2 3 4 5=2+3+4 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 5.526.572 90.611 105.355 5.722.538 Nove pridobitve 300.394 248.489 4.480 553.364 Odtujitve, izlocitve, prenosi -235.212 0 -89.440 -324.652 Prenos iz investicij v teku 323.643 -323.643 0 0 Stanje 31. 12. 2020 5.915.398 15.456 20.394 5.951.249 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2019 3.873.952 0 0 3.873.952 Povecanje (amortizacija) 581.962 0 0 581.962 Odtujitve, izlocitve, prenosi -234.365 0 0 -234.365 Stanje 31. 12. 2020 4.221.549 0 0 4.221.549 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 1.652.621 90.610 105.355 1.848.586 STANJE 31. 12. 2020 1.693.849 15.456 20.394 1.729.700 v € Premoženjske Druge Skupaj neopr. Premoženjske 2019 pravice v dolgorocne sredstva in pravice pridobivanju ACR dolgorocne ACR 1 2 3 4 5=2+3+4 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2018 5.228.064 269.484 86.819 5.584.367 Nove pridobitve 514.102 393.425 119.983 1.027.510 Odtujitve, izlocitve, prenosi -787.893 0 -101.448 -889.340 Prenos iz investicij v teku 572.299 -572.299 0 0 Stanje 31. 12. 2019 5.526.572 90.611 105.354 5.722.537 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2018 4.142.439 0 0 4.142.439 Povecanje (amortizacija) 519.405 0 0 519.405 Odtujitve, izlocitve, prenosi -787.893 0 0 -787.893 Stanje 31. 12. 2019 3.873.952 0 0 3.873.952 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2018 1.085.625 269.484 86.819 1.441.928 STANJE 31. 12. 2019 1.652.621 90.610 105.355 1.848.586 Vrednost neopredmetenih sredstev je skupaj z dolgorocnimi aktivnimi casovnimi razmejitvami na dan 31. 12. 2020 znašala 1.729.700 €. Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na dolgorocne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice do uporabe racunalniških programskih rešitev oz. licence. Premoženjske pravice v pridobivanju sestavljajo vlaganja v prenovo in posodobitev racunalniške programske opreme. Družba na dan 31. 12. 2020 nima financnih zavez v zvezi s pridobitvijo neopredmetenih osnovnih sredstev. 2020 Zemljišca Zgradbe 13.2. Opredmetena osnovna sredstva Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2020 znašala 205.680.813 €, kar predstavlja 86 % bilancne vsote družbe. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 je njihova vrednost vecja za 2,2 % oziroma za 4.353.950 €. Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2020: v € Opredmetena Skupaj osnovna sredstva v Predujmi opredmetena osnovna Oprema gradnji sredstva 1 2 3 4 5 6 7=2+3+4+5+6 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 7.027.943 297.969.871 127.031.962 2.529.809 179.941 434.739.525 Nove pridobitve 125.023 49.615 2.380.229 12.628.392 211.800 15.395.059 Odtujitve, izlocitve, prenosi -9.686 -1.276.990 -1.684.636 0 -345.135 -3.316.448 Prenos iz investicij v teku 13.869 9.193.869 2.934.348 -12.142.086 0 0 Stanje 31. 12. 2020 7.157.150 305.936.364 130.661.902 3.016.115 46.605 446.818.136 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2019 0 156.010.088 77.402.574 0 0 233.412.661 Povecanje (amortizacija) 0 5.662.532 4.729.654 0 0 10.392.186 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -1.101.345 -1.566.178 0 0 -2.667.524 Stanje 31. 12. 2020 0 160.571.274 80.566.049 0 0 241.137.323 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 7.027.943 141.959.783 49.629.387 2.529.809 179.941 201.326.863 Stanje 31. 12. 2020 7.157.150 145.365.089 50.095.854 3.016.115 46.605 205.680.813 Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2019: v € Opredmetena osnovna sredstva v Predujmi Skupaj opredmetena osnovna 2019 Zemljišca Zgradbe Oprema gradnji sredstva 1 2 3 4 5 6 7=2+3+4+5+6 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2018 6.885.495 289.553.606 123.630.273 2.326.498 49.260 422.445.132 Nove pridobitve 134.345 7.656 2.260.614 13.083.174 149.487 15.635.277 Odtujitve, izlocitve, prenosi -3.688 -1.595.303 -1.659.171 0 -18.807 -3.276.968 Prenos iz investicij v teku 11.791 10.067.827 2.800.246 -12.879.863 0 Prenos na naložbene neprem. 0 -63.915 0 0 0 -63.915 Stanje 31. 12. 2019 7.027.943 297.969.871 127.031.962 2.529.809 179.941 434.739.525 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2018 0 152.114.158 74.345.036 0 0 226.459.194 Povecanje (amortizacija) 0 5.400.688 4.678.448 0 0 10.079.136 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -1.477.069 -1.620.910 0 0 -3.097.979 Prenos na naložbene neprem. 0 -27.690 0 0 0 -27.690 Stanje 31. 12. 2019 0 156.010.088 77.402.573 0 0 233.412.661 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2018 6.885.495 137.439.447 49.285.237 2.326.498 49.260 195.985.937 Stanje 31. 12. 2019 7.027.943 141.959.783 49.629.387 2.529.809 179.941 201.326.863 Nove pridobitve so predstavljene v poglavju 5.4.2. Investicijska vlaganja. Med posamicno pomembnejšimi pridobitvami so: › EO T0674 RTP Labore 20 kV – sekundarna oprema (812.067 €), › EO T0951 RP Naklo – primarna oprema (587.120 €) in › 2 x 110 kV DV Bled – Soteska (190.635 €). Odtujitve in izlocitve opredmetenih osnovnih sredstev so posledica novih investicij ter investicij v posodobitev in obnovo (rekonstrukcijo) obstojecih sredstev. Med posamicno pomembnejšimi odtujitvami (izlocitvami), povezanimi z energetskimi objekti in napravami, so: › 20 kV DV RP Zagorice–KBV Žaga (zmanjšanje nabavne vrednosti za 64.835 € in popravka vrednosti za 64.835 €), › stikalni blok TR+ME, NNR (zmanjšanje nabavne vrednosti za 62.609 € in popravka vrednosti za 53.642 €) in › 20 kV DV RP Balos–Ljubelj (zmanjšanje nabavne vrednosti za 61.848 € in popravka vrednosti za 58.890 €). Pomemben del opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/2016). Poleg zgradb in opreme obsega tudi del zemljišc. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2020 znaša 189.484.661 € (31. 12. 2019: 185.344.653 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih SODO izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ima SODO pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno elektroenergetsko infrastrukturo. Osnovna sredstva so v lasti družbe in niso zastavljena kot jamstvo za dolgove. Družba Elektro Gorenjska izkazuje med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi tudi hidroelektrarno Sava, v zvezi s katero je bil že v preteklih letih zacet denacionali­zacijski spor, ki do datuma priprave tega porocila še ni koncan. Elektro Gorenjska ima nekaj opredmetenih osnovnih sredstev v solasti z družbo SODO. Neodpisana vrednost delov teh sredstev, ki so v lasti Elektra Gorenjska, je konec leta 2020 znašala 945.418 €. Za financiranje novih pridobitev osnovnih sredstev je družba v letu 2020 in v prejšnjih letih najela vec dolgorocnih posojil, katerih stanje na dan 31. 12. 2020 znaša 52.734.811 € (31. 12. 2019: 54.332.599 €). Obresti v znesku 6.053 € so bile kapitalizirane. Glej tudi poglavje 13.12. Dolgorocne obveznosti. 13.3. Naložbene nepremicnine Vrednost naložbenih nepremicnin je konec leta 2020 znašala 1.801.286 €. Gibanje njihove nabavne vrednosti, popravka vrednosti in njihove neodpisane vrednosti v letih 2020 in 2019 je prikazano v tabelah v nadaljevanju. Pregled gibanja naložbenih nepremicnin v letu 2020: v € Naložbene nepremicnine Skupaj naložbene 2020 Zemljišca Zgradbe v pridobivanju nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 470.235 1.947.785 0 2.418.020 Nove pridobitve 0 0 48.432 48.432 Prenos iz investicij v teku 0 45.832 -45.832 Stanje 31. 12. 2020 470.235 1.993.618 2.600 2.466.452 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2019 0 623.248 0 623.248 Amortizacija 0 41.914 0 41.914 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 4 0 4 Stanje 31. 12. 2020 0 665.166 0 665.166 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2019 470.235 1.324.537 0 1.794.772 Stanje 31. 12. 2020 470.235 1.328.452 2.600 1.801.286 Pregled gibanja naložbenih nepremicnin v letu 2019: 2019 Zemljišca 1 2 Zgradbe 3 Naložbene nepremicnine v pridobivanju 4 v € Skupaj naložbene nepremicnine 5=2+3+4 NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2018 484.118 2.035.448 4.240 2.523.805 Nove pridobitve 0 0 126.081 126.081 Odtujitve, izlocitve, prenosi -13.883 -281.899 0 -295.782 Prenos iz investicij v teku 0 130.321 -130.321 0 Prenos iz opredmetenih OS 0 63.915 0 63.915 STANJE 31. 12. 2019 470.235 1.947.785 0 2.418.020 Popravek vrednosti Stanje 31. 12. 2018 0 710.218 0 710.218 Amortizacija 0 42.935 0 42.935 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -157.594 0 -157.594 Prenos iz opredmetenih OS 0 27.690 0 27.690 Stanje 31. 12. 2019 0 623.248 0 623.248 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2018 484.118 1.325.230 4.240 1.813.588 Stanje 31. 12. 2019 470.235 1.324.537 0 1.794.772 V nadaljevanju je prikazana struktura naložbenih nepremicnin. 13.4. Dolgorocne financne naložbe v € Dolgorocne financne naložbe po stanju na dan 31. 12. 2020 Opis postavke 31. 12. 2019 znašajo 16.733.791 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 se je njihova vrednost znižala za 2.854.470 €, ker je bil del Stanovanja 361.673 naložbe v pridruženo družbo ECE prerazporejen na sredstva za Pocitniške kapacitete 845.182 prodajo. Ostale zgradbe 117.681 Dolgorocne financne naložbe niso zastavljene kot jamstvo Zemljišca 470.235 za dolgove. Ocenjujemo, da je poštena vrednost dolgorocnih financnih naložb, ki niso odvisne družbe, enaka izkazani Naložbene nepr. v pridobivanju 0 vrednosti. Na osnovi cenitve, ki jo je v letu 2020 opravil pooblašcen ocenjevalec vrednosti nepremicnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, je znašala poštena vrednost naložbenih nepremicnin, ki jih na dan 31. 12. 2020 družba izkazuje med svojimi sredstvi, 3.665.521 €. Vse naložbene nepremicnine so v lasti družbe in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremicninah znašajo 142.359 € (v letu 2019: 191.039 €). Neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoce iz naložbenih nepremicnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v letu 2020, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzrocili prihodkov od najemnin v letu 2020 sestavljajo stroški amortizacije (41.914 €) ter stroški materiala in storitev (66.156 €). V letu 2019 so stroški amortizacije znašali 42.935 €, stroški materiala in storitev pa 92.172 €. V zvezi z dolgorocnimi financnimi naložbami je družba izpostavljena predvsem tveganju neugodnih sprememb poštene vrednosti dolgorocnih financnih naložb. Družba nima v posesti posebnih financnih instrumentov za varovanje pred tem tveganjem. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju 5.9. Tveganja in njihovo obvladovanje. v € Naložba Število delnic Delež v lastništvu (v %) Stanje 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 Naložba v delež v Gorenjske elektrarne d. o. o. 100,00 % 100,00 % 13.715.303 13.715.303 Skupaj naložbe v delnice in deleže v družbah v Skupini 13.715.303 13.715.303 ECE d. o. o. 25,6744 % 12,5805 % 5.606.005 2.751.535 Informatika, d. d., Maribor 1.562 1.562 9,56 % 10,44 % 124.155 124.155 Skupaj naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 5.730.160 2.875.690 Skupaj dolgorocne financne naložbe, razen posojil 19.445.463 16.590.993 Dolgorocno vložena sredstva (Eldom Maribor) 142.798 142.798 Skupaj dolgorocna posojila 142.798 142.798 SKUPAJ DOLGOROCNE FINANCNE NALOŽBE 19.588.261 16.733.791 13.5. Sredstva za prodajo 13.7. Kratkorocne poslovne terjatve Sredstva za prodajo so na dan 31. 12. 2020 znašala 2.854.470 €. Kratkorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2020 znašale Predstavljajo 51 % delež naložbe v pridruženo družbo ECE, v 5.275.144 €. zvezi s katerim je družba v decembru 2020 podpisala pogodbo o prodaji in prenosu poslovnih deležev. Izpolnitev pogodbe je odvisna od dveh pogojev, ki do datuma priprave tega porocila še nista bila izpolnjena. 13.6. Zaloge Vrednost zalog materiala in drobnega inventarja na dan 31. 12. 2020 znaša 528.963 €. Družba ocenjuje, da je cista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Družba nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. Gibanje zalog materiala v letih 2020 in 2019 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2019 Zacetno stanje zalog materiala 1. 1. 270.894 Nakupi 3.871.833 Prodaja -118 Poraba -3.484.132 Prenos drobnega inventarja v uporabo -148.639 Pri popisu na dan 31. 10. 2020 ni bilo ugotovljenih viškov ali mankov zalog. Struktura zalog je prikazana v naslednji tabeli. v € Opis postavke 31. 12. 2019 Material in surovine 490.646 Drobni inventar 19.191 Kratkorocne poslovne terjatve so nezavarovane. Opis postavke Kratkorocne terjatve do družb v skupini Kratkorocne terjatve do kupcev Kratkorocni predujmi Popravek kratkorocnih terjatev do kupcev Kratkorocne terjatve do kupcev Kratkorocne terjatve za davek od dohodka Kratkorocne poslovne terjatve do drugih Popravek kratkorocnih terjatev do drugih Kratkorocne poslovne terjatve do drugih v € 31. 12. 2019 43.795 5.532.300 13.518 -319.049 5.226.769 0 163.276 -93.263 70.014 Razclenitev kratkorocnih terjatev do kupcev (storitve iz naslova omrežnine in druge tržne storitve) ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2020 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € zap. do 30 zap. 31-60 zap. 61-90 zap. nad 90 skupaj skupaj Opis postavke nezapadle dni dni dni dni zapadle terj. terjatve 1 2 3 4 5 6 7=3+4+5+6 8 =2+7 Terjatve do kupcev omrežnine 4.887.240 147.371 1.666 92 175.688 324.816 5.212.056 in storitev Terjatve za obresti 1.388 267 15 0 7.289 7.571 8.958 Skupaj kratkor. posl. terj. do kupcev 4.888.627 147.638 1.680 92 182.977 332.387 5.221.014 Gibanje popravka vrednosti terjatev je prikazano v naslednji tabeli. Opis postavke Stanje 31. 12. 2019 Novo oblikovanje Crpanje (korišcenje) in odprava v € Stanje 31. 12. 2020 V breme V breme odhodkov terjatev Placani zneski Odprava Odpisi (prenos v prevec terjatev prihodke) oblikov. in odprava popr.vred. preko terj. Popravek vred. terjatev do kupcev 310.296 0 0 3.368 58.231 74.983 173.715 Popravek vred. terjatev za zamudne obresti 8.752 6 143 1.003 476 0 7.423 Skupaj popravek vrednosti terjatev 319.049 6 143 4.370 58.707 74.983 181.138 13.8. Denarna sredstva Na dan 31. 12. 2020 je imela družba Elektro Gorenjska 3.943.404 € denarnih sredstev na racunih in kratkorocnih depozitov na odpoklic pri poslovnih bankah v državi, kar je za 0,5 mio € vec kot na zadnji dan leta 2019. 13.9. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve Aktivne casovne razmejitve po stanju na dan 31. 12. 2020 znašajo 664.710 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so nižje za 771 tisoc €. V letu 2019 je bil v okviru te postavke evidentiran preliminarni obracun SODO za leto 2019. 13.10. Kapital Celotni kapital družbe je sestavljen iz osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobicka, rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, prenesenega cistega poslovnega izida in cistega poslovnega izida. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2020 znaša 163.211.293 € in je v primerjavi s stanjem kapitala na dan 31. 12. 2019 višje za 2,1 %. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2020 znaša 9,45 € (31. 12. 2019: 9,25 €). Postavka Stanje 1. 1. 2020 Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska (104.136.615 €) je razdeljen na 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplacane. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Kapitalske rezerve v znesku 45.973.479 € so se 1. 1. 2006 oblikovale v skladu s prehodnimi dolocbami (tocka št. 15 uvoda v SRS 2006) iz dotedanjega splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, del v znesku 28.581 € pa izhaja iz umika lastnih delnic v letu 2019. Uporabijo se skladno s 64. clenom ZGD-1. Zakonske rezerve na dan 31. 12. 2020 znašajo 3.456.983 € in so oblikovane skladno s 64. clenom ZGD-1. Druge rezerve iz dobicka znašajo 8.016.457 €, oblikovane so iz cistega dobicka poslovnega leta 2020 in jih družba uporabi skladno z 11. clenom Statuta delniške družbe Elektro Gorenjska. Negativna vrednost rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (-445.058 €) predstavlja pozaposlitvene zaslužke – odpravnine ob upokojitvi. Spremembe rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, za leto 2020 so prikazane v spodnji preglednici. Odprava Novo oblikovanje Prenos v preneseni aktuarskih aktuarskih izid (odhodki Stanje 31. 12. 2020 dobickov/izgub dobickov/izgub zaposlencev 2020) Aktuarski dobicki/izgube -260.795 17.923 -194.016 -8.171 -445.058 Skupaj -260.795 17.923 -194.016 -8.171 -445.058 Cisti dobicek poslovnega leta 2020 je bil pri sestavi racunovodskih izkazov za leto 2020 v skladu s 1. odstavkom 230. clena ZGD-1 (Uradni list št. 65/2009) v višini 5 % (301.615 €) razporejen v zakonske rezerve. V skladu s 3. odstavkom 230. clena ZGD-1 in 11. clenom Statuta delniške družbe Elektro Gorenjska je bilo v druge rezerve iz dobicka razporejeno 3.666.035 €. Bilancni dobicek za leto 2020 znaša 2.072.817 €. Izracun bilancnega dobicka je prikazan v poglavju 10.6. Bilancni dobicek družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020. Odlocitev glede uporabe bilancnega dobicka je v pristojnosti skupšcine. Uporaba bilancnega dobicka za leto 2019 je bila dolocena s sklepom skupšcine (glej tudi Poslovno porocilo, poglavje 6.3. Skupšcina delnicarjev), ki je bila dne 23. 6. 2020. V skladu s sklepom skupšcine je bil celotni bilancni dobicek v znesku 2.418.287 € namenjen za izplacilo dividend lastnikom. Donos na delnico v letu 2020 znaša 0,35 €, v letu 2019 pa je znašal 0,41 €. Družba nima prednostnih delnic, zato je osnovni in prilagojeni donos na delnico enak. Osnova za izracun kazalnika donosa na delnico sta cisti poslovni izid poslovnega leta in tehtano povprecje navadnih delnic v obdobju. Izracun je prikazan v naslednji preglednici. v € Postavka 2019 Cisti poslovni izid poslovnega leta 7.093.511 Tehtano povprecno število navadnih delnic 17.273.475 Donos na delnico, osnovni/prilagojeni 0,41 13.11. Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve so na dan 31. 12. 2020 znašale 15.924.984 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so se zvišale za 578.081 € oziroma za 3,8 %. Pregled gibanja rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovni razmejitev v letu 2020: Opis postavke Stanje 31. 12. 2019 Oblikovanje Crpanje Odprava v € Stanje 31. 12. 2020 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 3.087.353 474.106 117.471 41.219 3.402.770 Druge rezervacije 5.543.132 197.969 0 0 5.741.100 Dolgorocne pasivne casovne 6.716.418 494.325 429.629 0 6.781.114 razmejitve Skupaj 15.346.903 1.166.400 547.100 41.219 15.924.984 Pregled gibanja rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovni razmejitev v letu 2019: Opis postavke Stanje 31. 12. 2018 Oblikovanje Crpanje Odprava v € Stanje 31. 12. 2019 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 2.740.434 447.052 95.785 4.348 3.087.353 Druge rezervacije 5.798.799 197.969 453.637 0 5.543.132 Dolgorocne pasivne casovne 6.459.524 744.961 488.066 0 6.716.418 razmejitve Skupaj 14.998.757 1.389.982 1.037.487 4.348 15.346.903 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov po MRS 19. Aktuarski izracun na dan 31. 12. 2020 upošteva naslednje aktuarske predpostavke: statisticno verjetnost smrtnosti, linearno padajoca fluktuacija (0,8 % letno za naslednje leto), upokojevanje, skladno z zakonodajo, rast plac v elektrogospodarstvu (85 % letne inflacije), rast povprecnih plac v RS (za leti 2021 in 2022 na osnovi Jesenske napovedi, kasneje je predvidena rast v višini 2 %), rast plac zaradi napredovanja (0,8 % letno za naslednje leto), rast zneskov iz Uredbe, skladno z inflacijo, dodatek za delovno dobo (rast v višini 0,5 % osnovne place letno) ter diskontno stopnjo v višini 0,2 %. Druge rezervacije se nanašajo na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. V okviru dolgorocnih pasivnih casovnih razmejitev so evidentirana tudi brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva (4.606.213 €), odloženi stroški iz naslova povprecnih stroškov prikljucevanja (1.269.555 €), dolgorocno odloženi prihodki iz naslova najemnin in uporabnin (353.739 €) in namenska sredstva za pokrivanje nesorazmerni stroškov prikljucevanja (296.544 €). Med nacrtovanim in uresnicenim oblikovanjem ter crpanjem posameznih vrst rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovnih razmejitev ni bilo bistvenih razlik. A 13.12. Dolgorocne obveznosti Na dan 31. 12. 2020 je imela družba Elektro Gorenjska 45.327.985 € dolgorocnih obveznosti, kar je 4 % manj kot na dan 31. 12. 2019. Vecino dolgorocnih obveznosti predstavljajo dolgorocne financne obveznosti do bank (44.987.024 €). Zapadlost financnih obveznosti do bank je naslednja: v € 1 leto 2 - 5 let nad 5 let 13.13. Odložene obveznosti za davek Odložene obveznosti za davek po stanju na dan 31. 12. 2020 znašajo 306.577 €. Nanašajo se na obdavcljive zacasne razlike iz naslova pripojitve hcerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE in drobnega inventarja v osnovnih sredstvih. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so se povecale za 27.945 €. 13.14. Kratkorocne financne obveznosti v € Opis postavke 31. 12. 2019 Obveznosti do dobaviteljev za svoj racun: 1.533.029 do družb v Skupini 18.881 do drugih dobaviteljev 1.514.149 Obveznosti do dobaviteljev v svojem imenu in za tuj racun: 1.769.800 obveznosti do družbe SODO, d. o. o. 1.767.454 do drugih 2.346 Druge obveznosti, od tega: 1.434.723 do delavcev 837.100 do države in drugih institucij 356.420 za prejete predujme in varšcine 120.665 drugo (poravnave dolga-cesije, obresti, odtegljaji delavcem,…) 120.538 Kratkorocne financne obveznosti na dan 31. 12. 2020 znašajo 7.770.575 €. Vecinoma gre za kratkorocne financne obveznosti do bank, ki predstavljajo kratkorocni del dolgorocnih posojil in obresti. 13.15. Kratkorocne poslovne obveznosti Kratkorocne poslovne obveznosti v znesku 5.325.047 € so bile konec leta 2020 za 0,6 mio € višje kot na zadnji dan leta 2019. Vecinoma se nanašajo na obveznosti do dobaviteljev, predvsem dobaviteljev za osnovna sredstva, in do družbe SODO (poslovanje za tuj racun). Podrobnejša razclenitev kratkorocnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. 7.747.787 28.731.399 16.255.625 V letu 2020 smo crpali 6 mio € dolgorocnega kredita za izvajanje investicij v elektroenergetsko infrastrukturo in odplacali za 7.597.788 € glavnic. Stroški obresti so znašali 467.189 €. Obresti v znesku 6.053 € so bile kapitalizirane. V letu 2019 smo odplacali za 6.547.788 € glavnic. Stroški obresti so znašali 512.814 €. Obresti v znesku 6.670 € so bile kapitalizirane. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2020 znašalo 52.734.811 €, konec leta 2019 pa 54.332.599 €. Pri vseh posojilih je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04 s spremembami) in naknadnih pogajanj z bankami. Obrestna mera je pri štirih posojilih fiksna, pri vseh ostalih pa spremenljiva, vezana na 3- oz. 6-mesecni EURIBOR. Pribitek k EURIBOR-ju se giblje med 0,58 in 1,70 odstotnimi tockami. Vecinoma so financne obveznosti zavarovane z menicami. Na dan 31. 12. 2020 ima družba 37 % vseh dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero, kar predstavlja znesek 19,4 mio €. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2020 znaša 52.734.811 €. V zvezi z dolgorocnimi financnimi obveznostmi je družba izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj ima družba dolgorocna posojila najeta tudi po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju 5.9. Tveganja in njihovo obvladovanje. Družba nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. 13.16. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve Na dan 31. 12. 2020 znašajo pasivne casovne razmejitve 1.843.275 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so predvsem zaradi kratkorocno odloženih prihodkov na osnovi preliminarnega obracuna SODO za leto 2020 višje za 914.535 €. 13.17. Zabilancna evidenca Zabilancna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2020 skupaj znašajo 5.065.648 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so višje za 22 tisoc €. Potencialna sredstva predstavljajo prejete garancije, katerih vrednost po stanju na dan 31. 12. 2020 znaša 3.177.809 €. Ostalo zabilancno evidenco sestavljajo izdane menice in izvršnice (31.465 €) in osnovna sredstva v lasti SODO (1.856.374 €). Družba je v skladu s pogodbo s SODO oz. kupoprodajno pogodbo v zunajbilancni evidenci dolžna voditi sredstva financirana iz povprecnih stroškov prikljucevanja, ki so bila po stanju na dan 31. 8. 2010 prenesena v last in posredno posest SODO oz. družbi SODO prodana v letu 2011. v € Opis postavke 31. 12. 2019 Prejete garancije in izvršnice 3.082.027 Skupaj potencialna sredstva 3.082.027 Izdane menice in izvršnice 10.680 Skupaj potencialne obveznosti 10.680 Osnovna sredstva v lasti SODO 1.950.538 Skupaj ostalo 1.950.538 Družba nima potencialnih zabilancnih obveznosti, kot jih definira ZGD-1. 14.1. Cisti prihodki od prodaje V letu 2020 so cisti prihodki od prodaje znašali 32.229.781 €. Skoraj vsi cisti prihodki od prodaje so bili doseženi na domacem trgu. Ciste prihodke od prodaje sestavljajo: v € Opis postavke 2019 Prihodki od najemnine in storitev v razmerju s SODO Prihodki od opravljenih storitev za družbe v skupini Prihodki od najemnin: - prihodki od najemnin od družb v skupini - prihodki od najemnin od drugih Prihodki od gradbenih in montažnih del Prihodki od drugih storitev Vecino cistih prihodkov od prodaje v letu 2020 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do SODO (29.988.641 €). Ti prihodki so bili v letu 2020 za 5 % nižji kot v letu 2019. Glavni razlog za nižje prihodke po pogodbi s SODO oziroma nižje ciste prihodke od prodaje glede na leto 2019 je sprememba Akta o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje, na osnovi katere se je znižal donos na sredstva elektroenergetske infrastrukture iz 5,26 % na 4,13 %. 31.582.738 131.677 632.245 163.887 468.358 857.709 153.631 14.2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Vrednost usredstvenih lastnih ucinkov je v letu 2020 znašala 4.884.562 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva – energetsko infrastrukturo. V primerjavi z letom 2019 je bila vrednost usredstvenih lastnih ucinkov v letu 2020 za 14 tisoc € višja. v € Drugi poslovni prihodki so bili v letu 2020 za 418.247 € višji kot v letu 2019. Glavni razlog so prihodki iz naslova državne pomoci zaradi COVID-19. Vecino prejete državne pomoci zaradi COVID-19 predstavlja oprostitev placila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki so delali v casu epidemije (382.829 €). Državna pomoc skladno z Aktom o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje predstavlja druge prihodke in posledicno znižuje prihodke po pogodbi s SODO. Zaradi navedenega državna pomoc ni imela pomembnejšega vpliva na rezultat poslovanja družbe. Primerjalnih podatkov, ki se nanašajo na prejete refundirane stroške dela za leto 2019, zaradi nepomembnosti nismo prilagajali. 14.4. Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega materiala sestavljajo: Stroški materiala, porabljenega pri opravljanju storitev in ustvarjanju proizvodov (leto 2020: 3.632.440 €), obsegajo vrednosti materiala, ki ga družba nato obravnava kot sestavni del: › nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, zgrajenih ali izdelanih v družbi za potrebe družbe (usredstveni lastni ucinki), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 14.2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve), › vrednosti storitev (gradbenih, elektro montažnih in podobnih storitev), prodanih na trgu (glejte tudi pojasnilo 14.1. Cisti prihodki od prodaje). 14.3. Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke v znesku 1.322.584 € sestavljajo: Opis postavke Stroški materiala: - za vzdrževanje - v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki, storitve za trg - za elektricno energijo, plin in toplotno energijo - odpis drobnega inventarja - pisarniški material - drugi stroški materiala Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala v € 2019 4.380.801 263.533 3.480.891 321.662 148.639 64.317 101.758 118 14.5. Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2020 znašali 3.480.457 €, kar je 117 tisoc € vec kot v letu 2019. Najvecji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2019 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev 15.628 Stroški telefonskih in poštnih ter drugih transportnih storitev 161.766 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih 1.211.656 opredmetenih osnovnih sredstev Najemnine 49.110 Povracila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 59.222 Stroški placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalne premije 544.188 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 426.476 Stroški reklame in reprezentance 72.892 Stroški storitev fizicnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, 154.558 avtorskih pogodbah, sejnine clanov nadzornega sveta …) Stroški informacijskih in drugih storitev 667.908 Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture je predstavljeno tudi v poglavju 5.4.3. Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture. Bistvena postavka v okviru stroškov placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalnih premij so zavarovalne premije, katerih vrednost je v letu 2020 znašala 527.945 €. Stroške intelektualnih in osebnih storitev sestavljajo predvsem stroški storitev raziskovalnega dela, druge storitve svetovanja in stroški dopolnilnega strokovnega izobraževanja.Stroški drugih storitev poleg informacijskih storitev vkljucujejo tudi stroške clanarin, komunalnih storitev, študentskega servisa, stroške cišcenja in drugo. 14.6. Stroški dela Stroške dela v višini 12.750.942 € sestavljajo: v € Stroški delodajalcevih prispevkov in drugih dajatev od plac obsegajo tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: leto 2020 v višini 804.023 €; leto 2019 v višini 788.255 €. V letu 2020 je družba izplacala 88.228 € kriznega dodatka zaradi COVID-19. Drugi stroški dela vkljucujejo rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, regres, nagrade, stroške zavarovanja delavcev in placila dijakom in študentom na delovni praksi. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v poglavje 5.6. Skrb za zaposlene. Prejemki uprave in nadzornega sveta pa so podrobneje predstavljeni v poglavju 17.4. Posli z upravo in nadzornim svetom. 14.7. Odpisi vrednosti 14.9. Financni prihodki iz deležev Odpisi vrednosti so v letu 2020 znašali 11.277.787 €, v letu 2019 Družba je v letu 2020 realizirala 1.079.087 € financnih prihodkov pa 10.968.935 €. Sestavljajo jih: iz deležev. Na delež v družbi Gorenjske elektrarne se nanaša v € Opis postavke 2019 Amortizacija neopredmetenih 519.405 osnovnih sredstev Amortizacija opredmetenih osnovnih 10.079.136 sredstev Amortizacija naložbenih nepremicnin 42.935 Skupaj stroški amortizacije 10.641.476 Prevrednot. poslovni odh. pri osn. 167.003 sredstvih in nal. nepremicninah Prevrednotovalni poslovni odhodki 160.456 pri obratnih sredstvih 14.8. Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 411.640 € sestavljajo: v € Opis postavke 2019 Prispevek za vzpodbujanje 47.169 zaposlovanja invalidov Prispevek za stavbno zemljišce 78.416 Oblikovanje rezervacij 197.969 Drugi odhodki (takse, dajatve,…) 144.385 Zaposlovanje invalidov je podrobneje predstavljeno v poglavju 5.6. Skrb za zaposlene. 1.056.166 € prihodkov, 19.899 € pa na pridruženo družbo ECE. V letu 2019 so financni prihodki iz deležev znašali 976.498 €. 14.10. Financni odhodki iz financnih obveznosti Financne odhodke iz financnih obveznosti v znesku 467.189 € predstavljajo obresti za prejeta posojila od bank. V letu 2019 so ti odhodki znašali 512.814 €. 14.11. Razclenitev stroškov po funkcionalnih skupinah Razclenitev stroškov po funkcionalnih skupinah prikazuje naslednja preglednica: v € Opis postavke 2019 Stroški prodanih poslovnih ucinkov 24.799.472 Stroški splošnih dejavnosti 5.590.096 Stroški prodaje 638.855 14.12. Davek iz dobicka Obracunani davki iz dobicka skupaj z odloženimi davki za poslovno leto 2020 znašajo 698.478 € (leto 2019: 1.079.904 €). Efektivna davcna stopnja je v letu 2020 znašala 10 %, v letu 2019 pa 13 %. Preglednica izracuna davka iz dobicka za leti 2020 in 2019: Opis postavke Dobicek pred obdavcitvijo Prihodki, ki zmanjšujejo davcno osnovo Odhodki, ki povecujejo davcno osnovo Odhodki, ki zmanjšujejo davcno osnovo Zmanjšanje davcne osnove na podlagi olajšav Drugo Davcna osnova Davcna stopnja v € 2019 8.173.415 -1.001.987 1.040.401 -410.957 -2.475.032 2.051 5.327.891 19 % 14.13. Odložene obveznosti za davek in odloženi davki Odložene obveznosti za davek po stanju na dan 31. 12. 2020 znašajo 306.577 €. Nanašajo se na obdavcljive zacasne razlike iz naslova pripojitve hcerinske družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE in drobnega inventarja v osnovnih sredstvih. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so se povecale za 27.945 €. Terjatev za odloženi davek družba v skladu s 7. tocko uvoda k SRS ni pripoznala (negotovost glede prihodnjih obdavcljivih dobickov). Efektivna davcna stopnja 10 % 13 % 15 Druge sestavine vseobsegajocega donosa v znesku -176.092 € predstavljajo spremembo aktuarskih dobickov in izgub. v izkazu denarnih tokov Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove, nastale pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Družba ga pripravlja po neposredni metodi. Družba je imela na dan 1. 1. 2020 na transakcijskih racunih pri bankah denarna sredstva v višini 3.405.224 €. Na dan 31. 12. 2020 je stanje sredstev na transakcijskih racunih pri bankah in sredstev v obliki kratkorocnih depozitov pri poslovnih bankah znašalo 3.943.404 €. Družba je imela v obdobju januar–december 2020 pozitiven denarni izid v višini 538.179 €. Prejemki pri poslovanju so v letu 2020 za 19.154.327 € presegali izdatke, kar pomeni, da družba z osnovno dejavnostjo posluje pozitivno in ustvarja pozitiven denarni tok. S tem je družba v letu 2020 lahko poravnala vse svoje obveznosti (izdatke), ki se nanašajo na odplacilo glavnic in obresti iz naslova dolgorocno najetih kreditov v višini 8.069.867 €, poravnala vse izdatke povezane z izplacilom dividend v znesku 2.418.287 € ter delno financirala tudi nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Najvecje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po pogodbi s SODO, za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. Negativni denarni izid pri investiranju je v letu 2020 znašal 14.127.994 €. Panoga, v kateri deluje družba, je namrec tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na podrocju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja (pojasnjeno predvsem v poglavju 5.4.2. Investicijska vlaganja). Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se financirale z dolgorocnim kreditom v višini 6 mio € (pojasnjeno v poglavju 13.12. Dolgorocne obveznosti) in iz pozitivnega denarnega izida pri poslovanju. Prejemki pri financiranju so v obravnavanem obdobju znašali 6 mio €, izdatki pa 10.488.154 €. V nadaljevanju predstavljamo posle s povezanimi osebami, in sicer posle z družbami v Skupini, posle z Republiko Slovenijo, posle z družbami, ki so v lasti Republike Slovenije, ter posle z upravo in nadzornim svetom. Na osnovi izjav, ki smo jih prejeli od predsednika uprave in clanov nadzornega sveta, so posli s povezanimi osebami na osnovi povezave posameznik–podjetje, kot jih opredeljuje MRS 24, nepomembni. 17.1. Posli z družbami v Skupini Elektro Gorenjska je v letu 2020 posloval z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, njeno odvisno družbo GEK Vzdrževanje in pridruženo družbo ECE. Med transakcijami z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, ki jih je bilo v letu 2020 za 1.424 tisoc €, sta poleg izplacanega dobicka v znesku 1.056 tisoc € (izplacilo odvisne družbe obvladujoci), pomembni predvsem naslednji: v € Opis postavke Prihodki od opravljenih storitev splošnih služb (stroški odvisne družbe) Prihodki od najemnin (stroški za najemnine odvisne družbe) Med transakcijami s pridruženo družbo ECE so poleg izplacila deleža v dobicku (17.088 €) pomembnejši prihodki od najemnin (stroški najemnine pridružene družbe) v vrednosti 46.515 € in stroški elektricne energije (prihodki od prodaje pridružene družbe) v vrednosti 59.787 €. Transakcije z družbo GEK Vzdrževanje niso dosegle pomembnejših vrednosti. Vse transakcije z družbami v Skupini so bile opravljene pod obicajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoca družba ni ovirala oz. oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. 17 17.2. Posli z Republiko Slovenijo Najpomembnejši posli med družbo Elektro Gorenjska in Republiko Slovenijo so bili v letu 2020 naslednji: v € Postavka Dividende Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) Ostale dajatve (DDV, prispevki delodajalca) 17.3. Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije V tabeli v nadaljevanju so prikazani pomembni posli z organizacijami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv. v € Odprte terjatve na Odprte obveznosti Izplacilo dividend v Poslovni partner Odhodki v letu 2020 Prihodki v letu 2020 dan 31. 12. 2020 na dan 31. 12. 2020 letu 2020 SODO d. o. o. 3.021.292 1.747.757 0 29.988.641 0 Modra zavarovalnica d. d. 0 33.938 408.157 0 0 Zavarovalnica Sava d. d. 0 486.105 1.010.540 0 0 SID d. d. 0 5.766.242 68.581 0 0 Kapitalska družba d. d. 0 0 0 0 60.471 Sava RE d. d. 0 0 0 0 39.200 DUTB, d. d. 0 0 0 0 29.008 Skupaj 3.021.292 8.034.042 1.487.278 29.988.641 128.679 Odprte obveznosti do družbe SODO predstavljajo obveznosti iz poslovanja za tuj racun. Posli z drugimi organizacijami, pri katerih ima država prevladujoc vpliv, ne predstavljajo pomembnih vrednosti. 17.4. Posli z upravo in nadzornim svetom Družba Elektro Gorenjska je v letu 2020 predsedniku uprave za opravljanje njegovih nalog v družbi izplacala naslednje prejemke: v € Prejemki Fiksni prejemki (bruto placa) Uspešnost poslovanja Placilo neizk. letnega dopusta Povracila stroškov Bonitete Predsednik uprave 96.443 5.730 4.480 2.035 6.907 Povracila stroškov (t. i. materialni stroški) vkljucujejo regres za prehrano, povracilo stroškov na službenih potovanjih ter stroške GSM. Obracunavajo se v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Bonitete vkljucujejo zavarovalne premije in uporabo službenega vozila. Prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2020 so prikazani v naslednji tabeli. Ker so nekateri clani tudi clani komisij nadzornega sveta, so vkljuceni tudi prejemki za sodelovanje v komisijah. v € Placilo za Sejnina Sejnina opr. funkcije komisija Skupaj bruto Potni stroški NS (bruto) (bruto) (bruto) 1 2 3 4=1+2+3 5 Prestavniki kapitala mag. Samo Logar 19.598 3.273 1.628 24.499 361 Andrej Koprivec 14.372 2.998 2.398 19.768 305 mag. Tedo Djekanovic 14.111 3.273 1.628 19.011 177 Franjo Curanovic 13.066 2.998 2.398 18.461 24 Predstavniki zaposlenih Iztok Štular 10.453 3.273 0 13.725 0 Borut Jereb 10.453 3.273 0 13.725 0 Prejemki zunanjih clanov revizijske komisije ter komisije za imenovanja in kadrovske zadeve je prikazana v spodnji preglednici. v € Placilo za opr. funkcije (bruto) Sejnina komisija (bruto) Skupaj bruto Potni stroški 1 2 3=1+2 4 Zunanji clani komisij Milena Pervanje 5.226 1.628 6.854 0 dr. Simon Cadež 5.226 2.574 7.800 102 Nadzorni svet je imel v letu 2020 skupaj 13 sej, od tega 12 rednih in eno dopisno. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je imela v letu 2020 osem rednih sej, revizijska komisija pa 11 rednih in eno dopisno sejo. Vsi clani nadzornega sveta in komisij so bili prisotni na vseh sejah. Stroški drugih ugodnosti clanov nadzornega sveta v letu 2020 predstavljajo zavarovanje odškodninske odgovornosti skladno s sklepom 16. skupšcine delnicarjev družbe Elektro Gorenjska. Ti predstavljajo boniteto clanov nadzornega sveta. v € Zavarovanje odgovornosti Predstavniki kapitala mag. Samo Logar 730 Andrej Koprivec 730 mag. Tedo Djekanovic 730 Franjo Curanovic 730 Predstavniki zaposlenih Iztok Štular 730 Borut Jereb 730 Uprava in nadzorni svet nista prejela nobenih prejemkov v zvezi z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Družba Elektro Gorenjska ni prejela in tudi ne odobrila predujmov, posojil ali poroštev v tem poglavju navedenim skupinam oseb in do njih na dan 31. 12. 2020 ne izkazuje nobenih terjatev iz teh naslovov. 18 Družba Elektro Gorenjska je po 57. clenu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezana k revidiranju letnega porocila. Pogodbeni znesek za revidiranje letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2020 znaša 13.630 €. Poleg tega je bilo revizorju, ki je revidiral letno porocilo, za storitve dajanja zagotovil, izplacanih še 2.400 €. financnih tveganj Tovrstna tveganja v družbi so povezana s sposobnostjo ustvarjanja financnih prihodkov, obvladovanja financnih odhodkov, ohranjanja vrednosti financnega premoženja, obvladovanja financnih obveznosti ter zagotavljanja konkurencne in dolgorocne placilne sposobnosti. Tveganje naložb v odvisne družbe Vrednosti naložb (predvsem naložb v Gorenjske elektrarne, d. o. o., s 100 % deležem in ECE, d. o. o., s 25,6744 % deležem) pomenijo tveganje vpliva na poslovni rezultat maticne družbe. Družba tveganje obeh naložb obvladuje kot aktivni lastnik. Kreditno tveganje Družba na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektro operaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun SODO, d. o. o. Pri tem obstaja vecje tveganje, ker mora družba kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO v skladu s Pogodbo in pripadajocimi Aneksi. Družba izvaja tudi širok asortima tržnih storitev. Morebitne neplacane terjatve teh storitev predstavljajo za družbo najvecje kreditno tveganje. Družba tveganja obvladuje predvsem s skrbnim spremljanjem terjatev in izvajanjem postopkov izterjave, sklepanjem ustreznih dogovorov z dolžniki, širjenjem nabora placil po predracunih in z vkljucevanjem ustreznih financnih zavarovanj v pogodbe. Likvidnostno tveganje Obstaja tveganje, da bi družba lahko imela likvidnostne težave, ki bi bile predvsem posledica neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Družba tveganje obvladuje z rednim izvajanjem postopkov izterjave, upravljanjem z denarnimi sredstvi znotraj Skupine EG, ustreznim kratkorocnim in dolgorocnim nacrtovanjem prilivov in odlivov, pravocasno izvedbo postopkov za pridobitev kratkorocnih in dolgorocnih dolžniških virov in financnim nadzorom obsega realizacije investicij. Obrestno tveganje Družba si je dobro polovico dolgorocnih kreditov izposodila po variabilni obrestni meri, ki bi se lahko v primeru vecje gospodarske aktivnosti in ukrepov centralnih bank v Evropski uniji zvišale, kar bi imelo neposreden negativen vpliv na rezultat poslovanja zaradi višjih stroškov financiranja. Neustrezno placilo storitev EG s strani SODO Obstaja tveganje neustreznega placila storitev družbi s strani SODO, in sicer predvsem zaradi zahtev za izvedbo storitev, ki niso predmet pogodbe s SODO, spora glede kakovosti izvedene in zaracunane storitve s strani EG ter neustrezne odlocbe Agencije o dolocitvi regulativnega okvira. Tveganje družba obvladuje z aktivnim sodelovanjem v postopku izdaje odlocbe Agencije o dolocitvi regulativnega okvira ter z aktivno in ustrezno korespondenco z vsemi deležniki Pogodbe s SODO. Pomanjkanje investicijskih sredstev Do realizacije tveganja bi lahko prišlo predvsem v primeru, da družba zaradi pomanjkanja lastnih denarnih sredstev, zaradi nezmožnosti družbe za zadolževanje v potrebnem obsegu ali zaradi prekomernega izplacila dividend lastnikom ne uspe zagotoviti sredstev za realizacijo nacrtovanih investicij. Družba tveganje obvladuje z ustreznim financnim nacrtovanjem in vzdržnim dolgorocnim zadolževanjem. 20 Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnejših poslovnih dogodkov. Skladno z dolocili Energetskega zakona razkrivamo racunovodske izkaze po dejavnostih. 21.1. Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe, za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 v € Skupaj Pogodba Ostale Elektro Postavka s SODO dejavnosti Gorenjska 1. Cisti prihodki od prodaje 29.985.738 2.244.043 32.229.781 a. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 29.985.738 1.903.904 31.889.642 b. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 0 340.139 340.139 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 4.884.562 4.884.562 Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslov. 4. 1.091.172 231.412 1.322.584 prihodki) 5. Stroški blaga, materiala in storitev 3.616.263 4.217.875 7.834.138 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. 660.635 3.693.046 4.353.681 materiala b. Stroški storitev 2.955.628 524.829 3.480.457 6. Stroški dela 9.847.001 2.903.941 12.750.942 a. Stroški plac 6.665.275 2.184.711 8.849.986 b. Stroški socialnih zavarovanj 1.501.272 392.993 1.894.265 - od tega stroški pokojninskih zavarovanj 996.364 230.470 1.226.834 c. Drugi stroški dela 1.680.454 326.237 2.006.691 7. Odpisi vrednosti 10.970.038 307.749 11.277.787 a. Amortizacija 10.730.204 285.858 11.016.062 b. Prevred. poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osn. 239.601 21.824 261.425 sred. c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 233 67 300 8. Drugi poslovni odhodki 188.793 222.847 411.640 9. Financni prihodki iz deležev 0 1.079.087 1.079.087 a. Financni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 1.056.166 1.056.166 b. Financni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 19.899 19.899 c. Financni prihodki iz drugih naložb 0 3.022 3.022 10. Financni prihodki iz danih posojil 0 1 1 b. Financni prihodki iz posojil, danih drugim 0 1 1 *tabela se nadaljuje na naslednji strani v € Skupaj Pogodba Ostale Elektro Postavka s SODO dejavnosti Gorenjska 11. Financni prihodki iz poslovnih terjatev 14.994 2.969 17.963 b. Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 14.994 2.969 17.963 12. Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 0 13.929 13.929 13. Financni odhodki iz financnih obveznosti 467.189 0 467.189 b. Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 467.189 0 467.189 14. Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 16.763 4.549 21.312 b. Financni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in 839 83 922 menicnih obvez. c. Financni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 15.924 4.466 20.390 15. Drugi prihodki 21 5 26 16. Drugi odhodki 23.926 2.368 26.294 17. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja pred obdavc. 5.961.952 768.821 6.730.773 18. Davek iz dobicka 740.020 -69.488 670.532 19. Odloženi davki 25.623 2.322 27.945 20. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 5.196.309 835.987 6.032.296 V izkazu poslovnega izida na nivoju družbe je pri popravku vrednosti terjatev uporabljen neto pristop (izlocene vrednosti, ki so posledica knjiženja po organizacijskih enotah). Prihodki in odhodki so zmanjšani za 1.506 €. 21.2. Bilanca stanja po dejavnostih družbe na dan 31. 12. 2020 v € Skupaj Pogodba s Ostale Elektro Postavka SODO dejavnosti Gorenjska SREDSTVA A. Dolgorocna sredstva 204.886.484 21.245.341 226.131.825 I. Neopredmetena sredstva in dolgorocne ACR 1.677.023 52.677 1.729.700 1. Dolgorocne premoženjske pravice 1.658.119 51.187 1.709.306 5. Druge dolgorocne ACR 18.904 1.490 20.394 II. Opredmetena osnovna sredstva 203.023.226 2.657.587 205.680.813 1. Zemljišca in zgradbe 150.220.419 2.301.820 152.522.239 a) Zemljišca 6.264.731 892.419 7.157.150 b) Zgradbe 143.955.688 1.409.401 145.365.089 2. Proizvajalne naprave in stroji 49.687.377 337.626 50.025.003 3. Druge naprave in oprema 64.447 6.404 70.851 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 3.050.983 11.737 3.062.720 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 3.004.378 11.737 3.016.115 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih 46.605 0 46.605 sredstev III. Naložbene nepremicnine 0 1.801.286 1.801.286 IV. Dolgorocne financne naložbe 0 16.733.791 16.733.791 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 0 16.590.993 16.590.993 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 13.715.303 13.715.303 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 0 2.875.690 2.875.690 2. Dolgorocna posojila 0 142.798 142.798 b) Dolgorocna posojila drugim 0 142.798 142.798 V. Dolgorocne poslovne terjatve 186.235 0 186.235 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 186.235 0 186.235 B. Kratkorocna sredstva 4.296.453 8.310.171 12.606.624 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 2.854.470 2.854.470 II. Zaloge 527.035 1.928 528.963 1. Material 527.035 1.928 528.963 *tabela se nadaljuje na naslednji strani Postavka Pogodba s SODO Ostale dejavnosti v € Skupaj Elektro Gorenjska III. Kratkorocne financne naložbe 0 4.643 4.643 1. Kratkorocne financne naložbe, razen posojil 0 4.643 4.643 c) Druge kratkorocne financne naložbe 0 4.643 4.643 IV. Kratkorocne poslovne terjatve 4.903.231 371.913 5.275.144 1. Kratkorocne poslovne terjatve do družb v skupini 1.478 49.964 51.442 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 4.726.434 314.534 5.040.968 3. Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 97.883 -9.191 88.692 4. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 77.436 16.606 94.042 V. Denarna sredstva -1.133.813 5.077.217 3.943.404 C. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 627.137 37.573 664.710 Skupaj sredstva 209.810.074 29.593.085 239.403.159 Bilanca stanja po dejavnostih na dan 31. 12. 2020: v € Skupaj Pogodba s Ostale Elektro Postavka SODO dejavnosti Gorenjska Obveznosti do virov sredstev A. Kapital 140.861.342 22.349.951 163.211.293 I. Vpoklicani kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 1. Osnovni kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 II. Kapitalske rezerve 41.584.616 4.388.863 45.973.479 III. Rezerve iz dobicka 9.630.226 1.843.215 11.473.440 1. Zakonske rezerve 2.638.506 818.477 3.456.983 5. Druge rezerve iz dobicka 6.991.720 1.024.737 8.016.457 V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti -360.034 -85.024 -445.058 VI. Preneseni cisti poslovni izid 4.931.319 -4.923.148 8.171 Cisti poslovni izid poslovnega leta 1.779.766 284.880 2.064.646 1. Neuporabljeni del cistega dobicka tekocega poslovnega 1.779.766 284.880 2.064.646 leta VIII. Usklajeni popravek kapitala med dejavnostmi -4.475.086 4.475.086 0 *tabela se nadaljuje na naslednji strani v € Skupaj Pogodba s Ostale Elektro Postavka SODO dejavnosti Gorenjska B. Rezervacije in dolgorocne PCR 9.355.415 6.569.569 15.924.984 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.929.214 473.556 3.402.770 2. Druge rezervacije 0 5.741.101 5.741.101 3. Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 6.426.202 354.912 6.781.114 C. Dolgorocne obveznosti 45.224.666 103.319 45.327.985 I. Dolgorocne financne obveznosti 44.987.024 0 44.987.024 2. Dolgorocne financne obveznosti do bank 44.987.024 0 44.987.024 II. Dolgorocne poslovne obveznosti 33.070 1.314 34.384 4. Dolgorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 33.070 1.314 34.384 III. Odložene obveznosti za davek 204.572 102.005 306.577 C. Kratkorocne obveznosti 12.680.341 415.281 13.095.622 II. Kratkorocne financne obveznosti 7.770.517 58 7.770.575 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 7.747.788 0 7.747.788 4. Druge kratkorocne financne obveznosti 22.729 58 22.787 III. Kratkorocne poslovne obveznosti 4.909.824 415.223 5.325.047 1. Kratkorocne poslovne obveznosti do družb v skupini 17.177 4.350 21.527 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.237.597 215.490 2.453.087 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 27.776 3.560 31.336 6. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 2.627.274 191.823 2.819.097 D. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 1.688.309 154.966 1.843.275 Skupaj obveznosti do virov sredstev 209.810.074 29.593.085 239.403.159 21.3. Izkaz denarnih tokov po dejavnostih za leto 2020 v € Skupaj Dejavnost Ostale Elektro Postavka SODO dejavnosti Gorenjska A. Denarni tokovi pri poslovanju a. Prejemki pri poslovanju 37.423.607 6.890.513 44.314.120 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 36.914.435 6.813.155 43.727.590 3. Drugi prejemki pri poslovanju 509.172 77.358 586.530 b. Izdatki pri poslovanju -17.970.298 -7.074.869 -25.045.167 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev -3.108.600 -4.347.939 -7.456.539 2. Izdatki za place in deleže zaposlencev v dobicku -7.616.064 -2.261.134 -9.877.198 3. Izdatki za ostale dajatve -4.452.302 23.276 -4.429.026 4. Drugi izdatki pri poslovanju -2.793.332 -489.072 -3.282.404 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju 19.453.309 -184.356 19.268.953 B Denarni tokovi pri investiranju a. Prejemki pri investiranju 133.442 1.690.232 1.823.674 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobicku 13.782 1.078.769 1.092.551 drugih 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 119.660 42.784 162.444 4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremicnin 0 169.022 169.022 5. Prejemki od odtujitve financnih naložb 0 399.657 399.657 b. Izdatki pri investiranju -15.738.607 -321.634 -16.060.241 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -533.883 -29.685 -563.568 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -15.204.724 -53.175 -15.257.899 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremicnin 0 -5.582 -5.582 4. Izdatki za pridobitev financnih naložb 0 -233.192 -233.192 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju -15.605.165 1.368.598 -14.236.567 C. Denarni tokovi pri financiranju a. Prejemki pri financiranju 6.000.000 0 6.000.000 2. Prejemki od povecanja financnih obveznosti 6.000.000 0 6.000.000 b. Izdatki pri financiranju -10.208.923 -285.284 -10.494.207 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -478.133 0 -478.133 3. Izdatki za odplacila financnih obveznosti -7.597.788 0 -7.597.788 4. Izdatki za izplacila dividend in drugih deležev v dobicku -2.133.002 -285.284 -2.418.286 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju -4.208.923 -285.284 -4.494.207 x. DENARNI IZID V OBDOBJU -360.779 898.958 538.179 y. ZACETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV -773.034 4.178.258 3.405.224 C. Koncno stanje denarnih sredstev -1.133.813 5.077.216 3.943.403 V izkazu denarnih tokov po dejavnostih so denarnih tokovi skladno s 109. clenom EZ-1 prikazani tako, kot da bi bila vsaka od dejavnosti svoja družba. To pomeni, da smo v zgornji izkaz vkljucili tudi denarne tokove v zvezi s transakcijami med dejavnostmi, pri katerih do dejanskega denarnega toka ni prišlo, bi pa do njega prišlo v primeru locenih družb (predvsem na segmentu usredstvenih lastnih proizvodov in storitev). Seštevek posameznih postavk v zgornjem izkazu se zato ne ujema z vrednostjo postavk v izkazu denarnih tokov v poglavju 10.4. Izkaz denarnih tokov družbe Elektro Gorenjska. RACUNOVODSKO 182 Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje v tem letnem porocilu objavljene in predstavljene racunovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega konsolidiranega letnega porocila. Konsolidirano letno porocilo predstavlja resnicno in pošteno premoženjsko stanje Skupine. Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje, da so bili pri izdelavi konsolidiranih racunovodskih izkazov uporabljeni Mednarodni standardi racunovodskega porocanja, ustrezne racunovodske usmeritve ter da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je racunovodske izkaze Skupine, pripravljene za poslovno leto 2020, odobrila na dan 9. 4. 2021. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje racunovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so racunovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Davcne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledicno povzroci nastanek dodatne obveznosti placila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 9. april 2021 Predsednik uprave: dr. Ivan Šmon, MBA 22 Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 24.1. Izkaz financnega položaja Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2019 SREDSTVA Neopredmetena sredstva 26.1. 1.809.794 1. Dolgorocne premoženjske pravice 1.809.794 Opredmetena osnovna sredstva 26.2. 214.353.345 1. Zemljišca in zgradbe 155.033.490 2. Proizvajalne naprave in stroji 3. Druge naprave in oprema 56.033.924 538.843 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 2.747.088 Naložbene nepremicnine 26.3. 1.762.990 Dolgorocne financne naložbe 26.4. 7.358.730 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 7.152.115 b) Financne naložbe obracunane z uporabo kapitalske 7.152.115 metode 2. Dolgorocna posojila 206.615 b) Dolgorocna posojila drugim 206.615 Dolgorocne poslovne terjatve 213.402 2. Dolgorocne poslovne terjatve do kupcev 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 140.487 72.915 Druga dolgorocna sredstva 87.675 *tabela se nadaljuje na naslednji strani v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2019 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Zaloge Kratkorocne financne naložbe 1. Kratkorocne financne naložbe, razen posojil 2. Kratkorocna posojila b) Kratkorocna posojila drugim Kratkorocne poslovne terjatve 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 3. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih Terjatve za davek od dohodka Druga kratkorocna sredstva Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 26.5. 26.6. 26.7. 26.8. 26.9. 26.10. 138.796 601.289 988.632 181.670 806.962806.962 7.689.979 7.566.246 123.733 0 240.686 7.895.236 Izkaz financnega položaja Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2020 (nadaljevanje s prejšnje strani) v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2019 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Vpoklicani kapital 104.136.615 Kapitalske rezerve 45.973.479 Rezerve iz dobicka 9.162.865 Druge rezerve -267.183 Zadržani poslovni izid 6.908.583 Rezervacije 26.12. 8.942.104 Dolgorocne financne obveznosti 26.13. 46.910.199 Dolgorocne poslovne obveznosti 363.728 Druge dolgorocne obveznosti 26.14. 6.803.353 Odložene obveznosti za davek 26. 26.15. 15. 278.632 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 245.367.283 243.140.554 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 24.2. Izkaz poslovnega izida Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 v € Postavka Pojasnilo 2019 Cisti prihodki od prodaje 27.1. 37.853.514 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 27.2. 5.033.533 Drugi poslovni prihodki 27.3. 969.348 Stroški blaga, materiala in storitev 8.502.446 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. materiala 27.4. 4.715.848 b. Stroški storitev 27.5. 3.786.598 Stroški dela 27.6. 13.527.188 Odpisi vrednosti 27.7. 12.428.932 Drugi poslovni odhodki 27.8. 536.822 Financni prihodki iz deležev 6.991 b. Financni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 c. Financni prihodki iz drugih naložb 6.991 Financni prihodki iz danih posojil 2.059 Financni prihodki iz poslovnih terjatev 21.194 Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 0 Financni odhodki iz financnih obveznosti 27.9. 514.787 Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 50.754 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi 27.10. 189.909 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 24.3. Izkaz drugega vseobsegajocega donosa Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2020 v € Naziv 2019 1. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 7.260.202 2. Postavke drugega vseobsegajocega donosa (razen zneskov po -91.077 kapitalski metodi), ki ne bodo pozneje prerazvršcene v poslovni izid: - Aktuarski dobicki in izgube -91.077 3. Postavke drugega vseobsegajocega donosa (razen zneskov po kapitalski metodi), ki bodo pozneje na podlagi izpolnjevanja posebnih 0 pogojev prerazvršcene v poslovni izid: - Efektivni del dobickov in izgub iz instrumentov za varovanje pred 0 tveganjem v varovanju denarnih tokov pred tveganjem 4. Delež drugega vseobsegajocega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se obracuna po kapitalski metodi, ki ne bodo pozneje -2.229 prerazvršcene v poslovni izid Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 24.4. Izkaz denarnih tokov Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2020 v € Postavka 2019 a. Prejemki pri poslovanju 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 2. Prejemki od davka od dohodka 3. Drugi prejemki pri poslovanju b. Izdatki pri poslovanju 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev 2. Izdatki za place in deleže zaposlencev v dobicku 3. Izdatki za davek od dohodka 4. Izdatki za ostale dajatve 5. Drugi izdatki pri poslovanju c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a+b) a. Prejemki pri investiranju 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobicku drugih 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremicnin 5. Prejemki od odtujitve financnih naložb b. Izdatki pri investiranju 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremicnin 4. Izdatki za pridobitev financnih naložb 5. Izdatki za nakup odvisnih družb c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a+b) a. Prejemki pri financiranju 2. Prejemki od povecanja financnih obveznosti b. Izdatki pri financiranju 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje 3. Izdatki za odplacila financnih obveznosti 4. Izdatki za izplacila dividend in drugih deležev v dobicku c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a+b) 46.592.471 45.593.907 0 998.564 -25.304.236 -6.634.806 -9.823.369 -1.197.810 -4.165.694 -3.482.557 21.288.235 x. Denarni izid v obdobju (Ac+Bc+Cc) y. DENARNA SREDSTVA PRIDOBLJENA S PRIPOJITVIJO 1.518.875 10.919 y. ZACETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 6.365.442 3.040.226 538.278 57.429 579.764 1.864.755 -18.986.138 -522.902 -17.103.189 -81.327 -1.124.912 -153.808 -15.945.912 6.038.320 6.038.320 -9.861.768 -524.236 -6.746.511 -2.591.021 -3.823.448 Pojasnila v poglavju 29. Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov so del racunovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. 24.5. Izkaz sprememblastniškega kapitalaSkupine Elektro Gorenjskaza poslovno leto, koncanona dan 31. 12. 2020a.) Od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Druge rezerve Zadržani poslovni izid v € SKUPAJ KAPITAL I. II. III. IV. V. Osnovni kapital Kap. rez. Splošni Vplacani iz zmanjš. prev.presežek osn. kap. popravek kapitala z umikom kapitala delnic Druge Zakonske rezerve iz rezerve dobicka Rezerve za pošteno vrednost Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslov. leta I./1. II./1. II./2. II./3. III./1. III./5. IV./3. V./1. V./2. STANJE 31. DECEMBER 2019 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.393.348 5.769.517 -267.183 3.995.163 2.913.420 165.914.359 STANJE 1. JANUAR 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.393.348 5.769.517 -267.183 3.995.163 2.913.420 165.914.359 SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 0 0 0 -29.874 -2.388.413 -2.418.287 Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 -29.874 -2.388.413 -2.418.287 CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS POROCEVALSKEGA OBDOBJA 0 0 0 0 0 0 -202.215 0 5.349.080 5.146.865 Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 5.349.080 5.349.080 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. pokapitalski metodi), ki ne bodo pozneje prerazvršc. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 -195.800 0 0 -195.800 - Aktuarski dobicki in izgube 0 0 0 0 0 0 -195.800 0 0 -195.800 Delež drugega vseobs. donosa, ki se obrac. po kapitals­ki metodi, ki ne bo pozneje prerazvršcen v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 -6.415 0 0 -6.415 SPREMEMBE V KAPITALU 0 0 0 0 312.795 3.035.640 -14.326 527.899 -3.862.008 0 Razporeditev preostalega dela cistega dobicka primerjalnega poroc. obd. na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 11.473 0 514.689 -526.162 0 Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 0 0 0 0 312.835 3.024.167 0 0 -3.337.002 0 Prenos aktuarskih dob./izgub, zaradi odhodov zaposl., v prenes. posl. izid 0 0 0 0 0 0 -14.326 14.326 0 0 Pripojitev GE Les 0 0 0 0 -40 0 0 -1.116 1.156 0 STANJE 31. DECEMBER 2020 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.706.143 8.805.157 -483.724 4.493.188 2.012.079 168.642.937 Pojasnila v poglavju 26.11. Kapital so del racunovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. Pojasnila v poglavju 26.11. Kapital so del racunovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. b) Od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Druge rezerve Zadržani poslovni izid v € SKUPAJ KAPITAL I. II. III. IV. V. Osnovni kapital Kap. rez. Splošni Vplacani iz zmanjš. prev.presežek osn. kap. popravek kapitala z umikom kapitala delnic Rezerve Lastne za last.delnice Druge Zakonske delnice In l. pos. rezerve iz rezerve in l. posl. deleži dobicka deleže (odb. P.) Rezerve za pošteno vrednost Cisti Preneseni poslovni cisti izid poslovni poslovnega izid leta I./1. II./1. II./2. II./3. III./1. III./2. III./3. III./5. IV./3. V./1. V./2. STANJE 31. DECEMBER 2018 71.898.061 1 0 45.944.897 3.014.245 25.077 -25.077 34.084.984 -163.464 3.090.186 3.469.574 161.338.484 STANJE 1. JANUAR 2019 71.898.061 1 0 45.944.897 3.014.245 25.077 -25.077 34.084.984 -163.464 3.090.186 3.469.574 161.338.484 SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -12.964 -2.578.057 -2.591.021 Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -12.964 -2.578.057 -2.591.021 CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS POROCEVALSKEGA OBDOBJA 0 0 0 0 0 0 0 0 -93.306 0 7.260.202 7.166.896 Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7.260.202 7.260.202 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapital-ski metodi), ki ne bodo pozneje prerazvršc. v posl. izid 0 0 0 0 0 0 0 0 -91.077 0 0 -91.077 - Aktuarski dobicki in izgube 0 0 0 0 0 0 0 0 -91.077 0 0 -91.077 Delež drugega vseobs. donosa, ki se obrac. po kapitalskimetodi, ki ne bo pozneje prerazvršcen v posl. izid 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.229 0 0 -2.229 SPREMEMBE V KAPITALU 32.238.554 0 28.581 0 379.103 -25.077 25.077 -28.315.467 -10.413 917.941 -5.238.299 0 Razporeditev preostalega dela cistega dobicka primerjalnega poroc. obd. na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 9.066 0 882.451 -891.517 0 Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja nadruge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora 0 0 0 0 379.103 0 0 3.967.679 0 0 -4.346.782 0 Sprostitev rezerv za lastne delnice in lastne poslovnedeleže ter razporeditev na druge sestavnine kapitala 0 0 0 0 0 -25.077 0 0 0 25.077 0 0 Povecanje osnovnega kapitala iz drugih rezerv iz dobicka 32.292.212 0 0 0 0 0 0 -32.292.212 0 0 0 0 Umik lastnih delnic-zmanjšanje osn. kap. z umikomlastn. delnic v dobro kapit. rez. -53.658 0 28.581 0 0 0 25.077 0 0 0 0 0 Prenos aktuarskih dob./izgub, zaradi odhodov zaposl.,v prenes. posl. izid 0 0 0 0 0 0 0 0 -10.413 10.413 0 0 STANJE 31. DECEMBER 2019 104.136.615 1 28.581 45.944.897 3.393.348 0 0 5.769.517 -267.183 3.995.163 2.913.420 165.914.359 racunovodskim izkazom 25.1. Porocajoca družba in sestava Skupine Družba Elektro Gorenjska je obvladujoca družba Skupine Elektro Gorenjska. Naslov sedeža obvladujoce družbe je Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj. Konsolidirani racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska za leto, ki se je koncalo 31. 12. 2020, vkljucujejo: › obvladujoco družbo Elektro Gorenjska, Ul. Mirka Vadnova 3a, Kranj, › družbo Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2020 znašal 18.905.410 €, cisti poslovni izid za leto 2020 pa 1.257.453 €, › družbo GEK vzdrževanje, Stara cesta 3, 4000 Kranj, ki je v 100 % lasti odvisne družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2020 znašal 175.284 €, cisti poslovni izid za leto 2020 pa 23.116 €, › pridruženo družbo ECE, Vrunceva 2a, Celje, ki je v 25,6744 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2020 znašal 18.815.157 €, cisti poslovni izid za leto 2020 pa 500.081 €, › pridruženo družba Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2020 znašal 1.672.300 €, cisti poslovni izid za leto 2020 pa 541.978 €. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, d. d., v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Skupina Elektro Gorenjska se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in z distribucijo elektricne energije. 25.2. Podlaga za sestavljanje konsolidiranih racunovodskih izkazov 25.2.1. Izjava o skladnosti Priloženi konsolidirani racunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov racunovodskega porocanja (OMSRP), ter v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in v skladu z Energetskim zakonom (EZ-1). Uprava družbe Elektro Gorenjska je konsolidirane racunovodske izkaze odobrila 9. aprila 2021. 25.2.2. Podlage za merjenje Konsolidirani racunovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v primeru terjatev, ki se evidentirajo po odplacni vrednosti. Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v poglavju 25.4. Dolocanje poštene vrednosti. Konsolidirani racunovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki, da bo Skupina v prihodnosti nadaljevala poslovanje. Poslovanje Skupine ni sezonske narave. 25.2.3. Funkcijska in predstavitvena valuta Predstavljeni racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska so predstavljeni v EUR. Mera natancnosti porocanja je 1 €. Tecajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznanju v obdobju, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. Za preracun vrednosti, ki so izražene v tujih valutah, Skupina uporablja referencni tecaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. 25.2.4. Uporaba pomembnih ocen in presoj Pri uporabi predstavljenih racunovodskih politik in usmeritev mora Skupina opraviti številne presoje in ocene glede knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki niso vselej na razpolago iz drugih virov. Ocene in z njimi povezane predpostavke temeljijo na preteklih izkušnjah in dejavnikih, za katere Skupina meni, da so primerni. Ocene in uporabljene predpostavke se stalno preverjajo. Dejanski izidi se lahko razlikujejo od teh ocen. Preverjanja racunovodskih ocen so pripoznana v obdobju, v katerem je ocena preverjena, lahko pa tudi v prihodnjih obdobjih, ce spremenjena ocena vpliva tako na tekoce obdobje kot tudi na prihodnja obdobja. V nadaljevanju so predstavljene pomembne presoje, ki imajo pomemben vpliv na zneske, pripoznane v racunovodskih izkazih. 25.2.5. Predpostavke in ocene Predpostavke in ocene, ki najbolj vplivajo na zneske v racunovodskih izkazih, so: › Dolocitev življenjskih dob neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev › Popravki vrednosti terjatev › Ocena višine rezervacij. Podrobneje so predstavljene v poglavju 25.3. Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev. 25.2.6. Posli z družbo SODO V mesecu marcu 2021 je družba od SODO prejela preliminarni obracun regulativnega leta 2020. Preliminarni obracun za leto 2020 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih racunovodskih izkazov. Iz obracuna izhaja, da je bila v letu 2020 že zaracunana pogodbena vrednost storitev in najemnine za 872.707 € višja od vrednosti ugotovljenih na podlagi preliminarnega obracuna. Na tej osnovi je družba Elektro Gorenjska v letu 2020 znižala prihodke za 872.707 (kratkorocno odloženi prihodki). V letu 2019 so bili prihodki, ugotovljeni na osnovi preliminarnega obracuna regulativnega leta 2019, za 1.222.443 € višji od že zaracunanih tekom leta. Družba Elektro Gorenjska je zato v letu 2019 pripoznala 1.222.443 € dodatnih prihodkov (kratkorocno nezaracunani prihodki). Koncna obracuna za leti 2019 in 2020 bo SODO izvedel na osnovi odlocbe Agencije za energijo, ki bo upoštevala revidirane podatke obeh pogodbenih strank. V primeru, da Agencija izda odlocbo, v kateri ugotovi drugacne presežke oz. primanjkljaje, kot jih je ugotovil SODO, sta obe pogodbeni stranki zavezani, da bosta upoštevali odlocbo Agencije. 25.2.7. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje utegnilo ogroziti koristi družbe. 25.2.8. Sprejeti standardi in pojasnila, ki so zaceli veljati 1. 1. 2020 V tem porocevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstojecih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) in sprejela EU: › Spremembe MRS 1 – Predstavljanje racunovodskih izkazov in MRS 8 – Racunovodske usmeritve, spremembe racunovodskih ocen in napake – Opredelitev pojma bistvenost, ki se uporablja za obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. S spremembo standard pojasnjuje pojem bistvenost in kako jo uporabiti. Sprememba prav tako izboljšuje razlago tega pojma in zagotavlja konsistentnost med posameznimi standardi. › Spremembe MSRP 9 – Financni instrumenti, MRS 39 – Financni instrumenti: pripoznavanje in merjenje in MSRP 7 – Financni instrumenti: Razkritja in reforma referencnih obrestnih mer, ki veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. Sprememba predstavlja zacasno a obvezno oprostitev posebnih zahtev racunovodenja pred tveganji, z namenom nasloviti potencialne ucinke negotovosti pred reformo IBOR. › Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki se uporabljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. › Spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije, ki se uporablja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. Spremenjeni standard dodatno pojasnjuje definicijo poslovanja (business) z vpeljavo novega okvira za dolocanje ali se transakcija obravnava kot pridobitev (ali odtujitev) sredstva ali poslovanja. › Spremembe MSRP 16 – Najemi, ki se uporablja za obdobja od 1. 6. 2020 dalje z dovoljeno uporabo za nazaj. Sprememba najemnikom dovoljuje, da ne ocenjujejo, ali gre pri spremembah najema, povezanih s COVID-19, za spremembo najema in posledicno spremembe upoštevajo, kot da ne gre za spremembo najema, kot jo sicer opredeljuje MSRP 16. Pri tem morajo biti izpolnjeni doloceni pogoji, kot so: a) novo nadomestilo za najem ostane „v bistvu enako“ ali pa je manjše od nadomestila za najem pred spremembo; b) katerakoli znižana placila so bila prvotno zapadla 30. 6. 2021 ali pred tem; in c) ni drugih „vsebinskih“ sprememb najema. Najemniki lahko opcijsko izberejo to prakticno rešitev in jo dosledno uporabljajo za vse najemne pogodbe s podobnimi znacilnostmi in v podobnih okolišcinah. Ta prakticna rešitev ne velja za najemodajalce. Sprejetje navedenih standardov, sprememb k obstojecim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb racunovodskih izkazov Skupine Elektro Gorenjska. 25.2.9. Novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Na datum odobritve teh racunovodskih izkazov je OMRS izdal naslednje spremembe obstojecega standarda, ki jih je sprejela EU in ki še niso stopili v veljavo: › Spremembe MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe, ki se zacnejo uporabljati v EU s 1. 1. 2021. › Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 – Reforma obrestne mere – 2. faza, ki se zacne uporablja s 1. 1. 2021. Spremembe opredeljuje zadeve, ki izhajajo iz uveljavitve IBOR reforme in vkljucujejo zamenjavo enega ‘benchmarka’ z drugim. Za financne instrumente, ki se merijo po odplacni vrednosti, spremembe zahtevajo, da podjetja kot prakticno izjemo upoštevajo spremembo osnove za dolocanje pogodbenih denarnih tokov kot rezultat reforme IBOR s posodobitvijo efektivne obrestne mere z uporabo smernic iz odstavka B5.4.5 MSRP 9. Posledicno ne pride do takojšnjega pripoznanja dobicka ali izgube. Ta prakticna izjema velja le za takšno spremembo in le, kolikor je to potrebno kot neposredna posledica reforme IBOR, nova osnova pa je ekonomsko enakovredna prejšnji podlagi. V zvezi z MSRP 16 se od najemnikov zahteva, da uporabljajo podobno prakticno izjemo pri obracunavanju sprememb najema, ki spreminjajo osnovo za dolocanje prihodnjih najemnin kot rezultat reforme IBOR (na primer, kadar so najemnine indeksirane po stopnji IBOR). Navedeni novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo, ne bodo imeli pomembnega vpliva na racunovodske izkaze Skupine Elektro Gorenjska. 25.2.10. Racunovodski standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstojecih standardov, ki na dan 9. 4. 2021 v EU še niso bili sprejeti (spodaj navedeni datumi zacetka veljavnosti veljajo za MSRP, kot jih je izdal OMRS): › Spremembe MRS 1 – Predstavljanje racunovodskih izkazov: Razvršcanje obveznosti kot kratkorocne in nekratkorocne – odlog datuma veljave. Ta sprememba pojasnjuje, da razvrstitev obveznosti kot kratkorocne ali nekratkorocne temelji izkljucno na pravici podjetja, da odloži poravnavo obveznosti na dan porocanja. Pravica mora biti brezpogojna. Sprememba prav tako pojasnjuje, da se prenos lastnih kapitalskih inštrumentov šteje kot poravnava obveznosti, razen ce je rezultat izvrševanja možnosti zamenjave, ki ustreza opredelitvi kapitalskega instrumenta. Skladno z OMRS bodo spremembe zacele veljati s 1. 1. 2023, EU pa spremenjenega standarda še ni sprejela. › Spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije, ki se nanašajo na osveženo sklicevanje na Konceptualni okvir 2018 in ki uvaja nove izjeme glede pripoznanja in merjenja po MSRP 3 z namenom zagotoviti, da novo sklicevanje ne spremeni dolocil, katera sredstva in obveznosti se kvalificirajo kot poslovne kombinacije. Skladno z OMRS bodo spremembe zacele veljati s 1. 1. 2022, EU pa spremenjenega standarda še ni sprejela. › Spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva – izkupicek pred nameravano uporabo, uvaja nova navodila. Izkupicka pri prodaji (npr. vzorcev), preden je za nameravano uporabo na voljo osnovno sredstvo, ni vec možno odšteti od nabavne vrednosti osnovnega sredstva, temvec se pripozna v izkazu poslovnega izida, skupaj s stroški proizvajanja. Pri tem bo morala družba razlikovati med stroški proizvajanja in prodaje, preden je osnovno sredstvo na voljo za nameravano uporabo in stroške, povezane s pripravo osnovnega sredstva za nameravano uporabo. Skladno z OMRS bodo spremembe zacele veljati s 1. 1. 2022, EU pa spremenjenega standarda še ni sprejela. › Spremembe MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. Spremembe se nanašajo na pojasnilo, da v primeru, ko se ocenjuje kocljive pogodbe, stroški izpolnitve pogodbe vkljucujejo vse stroške, ki se nanašajo neposredno na pogodbo. Skladno z OMRS bodo spremembe zacele veljati s 1. 1. 2022, EU pa spremenjenega standarda še ni sprejela. › Letne izboljšave 2018–2020, ki zacnejo veljati 1. 1. 2022, vendar jih EU še ni sprejela. Letne izboljšave vsebujejo spremembe MSRP 1 – Prva uporaba MSRP. Poenostavljajo uvedbo MSRP v odvisnem podjetju, ki prvic uporabi MSRP, zatem spremembe MSRP 9 – Financni inštrumenti, kjer so podana pojasnila, katere stroške provizij je treba upoštevati v ‘testu 10 %’ za odpravo pripoznanja financnih obveznosti, zatem spremembe ilustrativnega primera k MSRP 16 – Najemi in pa MRS 41 – Kmetijstvo, kjer je odpravljena zahteva, da se izlocijo denarni tokovi za davek, ko gre za merjenje poštene vrednosti, s cimer se poštena vrednost izenaci z definicijo v MSRP 13. EU letnih izboljšav 2018–2020 še ni sprejela. › MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe, ki zacne veljati 1. 1. 2023, vendar ga EU še ni sprejela; › Spremembe MRS 1 – Predstavljanje racunovodskih izkazov in MSRP Practice statement 2: Razkritje racunovodskih usmeritev, ki zacne veljati 1. 1. 2023, vendar ga EU še ni sprejela. Prenovljeni standard zahteva razkritje materialnih racunovodskih usmeritev, ne samo pomembnih politik. › Spremembe MRS 8 – Racunovodske usmeritve, spremembe v racunovodskih ocenah, ocene in napake: Definicija racunovodske ocene, ki zacne veljati 1. 1. 2023, vendar ga EU še ni sprejela. S spremembo se uvaja definicija racunovodske ocene in druga pojasnila, s pomocjo katerih bo možno razlikovati med racunovodsko usmeritvijo in racunovodsko oceno. Predvidevamo, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstojecih standardov v obdobju zacetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na racunovodske izkaze Skupine Elektro Gorenjska. 25.3. Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev Skupinski racunovodski izkazi so izdelani na osnovi racunovodskih usmeritev, prikazanih v nadaljevanju. 25.3.1. Osnova za konsolidiranje Skupinski racunovodski izkazi so sestavljeni na osnovi racunovodskih izkazov družbe Elektro Gorenjska, njenih odvisnih družb in pridruženih družb. a. Odvisne družbe Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoca družba možnost odlocati o financnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Racunovodski izkazi odvisnih družb so vkljuceni v konsolidirane racunovodske izkaze Skupine od datuma, ko se obvladovanje zacne, do datuma, ko preneha. Racunovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z usmeritvami Skupine. b. Pridružene družbe Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove financne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, ce je Skupina lastnica 20 do 50 odstotkov glasovalnih pravic v drugi družbi. Naložbe v pridružena podjetja se ob prvem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, nato pa se obracunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani racunovodski izkazi Skupine vkljucujejo delež Skupine v dobickih in izgubah pridruženih družb od datuma, ko se pomemben vpliv zacne, do datuma, ko se konca. c. Posli, izvzeti iz konsolidiranih racunovodskih izkazov Pri sestavi konsolidiranih racunovodskih izkazov so izlocena stanja, nerealizirani dobicki in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirani dobicki poslov s pridruženimi družbami (obracunanimi po kapitalski metodi) se izlocijo le do obsega deleža Skupine v tej družbi. Nerealizirane izgube se izlocijo na enak nacin kot dobicki, in sicer pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi. d. Predpostavke, uporabljene pri pripravi konsolidiranih racunovodskih izkazov Pri pripravi konsolidiranih racunovodskih izkazov so uporabljene naslednje predpostavke: › Predpostavka enotne družbe (konsolidirani racunovodski izkazi Skupine prikazujejo premoženjsko, financno stanje in poslovni izid ter spremembe financnega položaja in gibanje lastniškega kapitala Skupine družb, kot da gre za eno družbo). › Predpostavka izkazovanja resnicnega premoženjskega in financnega stanja ter poslovnega izida. › Predpostavka popolnosti Skupine. › Predpostavka popolnosti vsebine racunovodskih izkazov in enotnega zajemanja vanje. › Predpostavka enakega datuma. › Predpostavka dosledne stanovitnosti metod konsolidiranja. › Predpostavka jasnosti in preglednosti. › Predpostavka gospodarnosti. › Predpostavka pomembnosti. 25.3.2. Pomembne racunovodske usmeritve Neopredmetena sredstva Neopredmeteno sredstvo je nedenarno sredstvo, brez fizicnega obstoja. Razpoznavno je takrat, ko je opredeljivo, locljivo, mogoce ga je zamenjati, prenesti ali prodati. Od neopredmetenih sredstev, ki jih Skupina obvladuje, ima moc prejemati prihodnje gospodarske koristi in omejevati dostop drugih do teh koristi. Skupina neopredmeteno sredstvo pripozna, kadar in zgolj kadar je verjetno, da bodo pricakovane prihodnje gospodarske koristi pritekale v Skupino, ter je mogoce zanesljivo izmeriti njegovo vrednost. Po zacetnem pripoznanju Skupina vodi neopredmetena sredstva po modelu nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva po zacetnem pripoznanju izkazuje po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za akumulirano amortizacijo in akumulirane izgube zaradi oslabitve. Oslabitev neopredmetenih sredstev z dolocljivo dobo koristnosti opravi na enak nacin, kot to velja za opredmetena osnovna sredstva. Doba koristnosti je obdobje, v katerem Skupina pricakuje, da bo neopredmeteno sredstvo na voljo za uporabo. Doba koristnosti vseh neopredmetenih sredstev v Skupini je koncna, neopredmetena sredstva se amortizirajo. Amortizirljivi znesek neopredmetenega sredstva s koncno dobo koristnosti Skupina strogo dosledno razporedi na celotno obdobje njegove koristnosti. Amortizacija neopredmetenih sredstev se obracunava posamicno na podlagi metode enakomernega casovnega amortiziranja. Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine Ocenjena doba Amortizacijska amortizirljivih sredstev koristnosti (v letih) stopnja (v %) Racunalniška programska oprema 3–7 14,29–33,33 Druge pravice 3–100 1–20 Pri pomembnejših postavkah neopredmetenih sredstev Skupina enkrat letno preverja dobo in metodo amortiziranja ter preostalo vrednost sredstev. Ucinek spremembe ocene Skupina opiše v pojasnilih v obracunskem obdobju, v katerem je prišlo do nje. Pripoznanje neopredmetenega sredstva Skupina odpravi ob odtujitvi ali kadar ne pricakuje nikakršne gospodarske koristi iz njegove uporabe. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so sredstva v lasti Skupine, ki jih uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov, pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene. Po pricakovanjih jih bo uporabljala v te namene v vec kot enem obracunskem obdobju. Skupina pripozna sredstvo kot osnovno sredstvo izkljucno pod pogojema, da bodo pritekale bodoce gospodarske koristi in je nabavno vrednost sredstva mogoce zanesljivo izmeriti. Knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in s tem osnove za amortiziranje teh sredstev, pridobljenih ob ustanovitvi družb v Skupini s stvarnimi vložki, so bile zacetno pripoznane po ocenjeni pošteni vrednosti, ugotovljeni ob sodelovanju pooblašcenega ocenjevalca vrednosti. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, Skupina izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva ustreza ceni denarja na dan pripoznanja. Nabavna vrednost zajema njegovo nakupno ceno, nevracljive nakupne dajatve, popuste, stroške, ki nastanejo, da sredstvo lahko deluje v skladu s pricakovanji poslovodstva, ter neposredne stroške, ki se lahko pripišejo nabavni vrednosti. Ce Skupina placilo nabavne vrednosti odloži na daljši cas, razliko med ustreznikom cene v denarju in celotnim placilom pripozna kot obresti in jih usredstvi. Torej med stroške, ki povecujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, Skupina vkljucuje tudi stroške izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo, ce nastaja dlje kot eno leto. Stroške izposojanja pripiše nabavni vrednosti osnovnega sredstva ob zakljucku investicije. V primeru, ko investicija v tekocem letu ni dokoncana, se stroški izposojanja pripišejo na zadnji dan obracunskega obdobja postavkam projekta (investicijskim postavkam). Postavke so poimensko navedene v pogodbi o kreditiranju, stroške izposojanja pa pripiše tudi tistim postavkam projekta, ki poimensko niso navedene, njihova nacrtovana vrednost pa presega 400.000 €. Ce se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstojece zgradbe strošek priprave gradbišca, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v lastnem okviru, Skupina doloci z uporabo enakih nacel kot pri kupljenem sredstvu. Družbe v Skupini, ki same izdelujejo sredstva, v nabavno vrednost vkljucijo stroške, ki se nanašajo neposredno nanj, in tiste splošne stroške gradnje ali izdelave, ki jih temu sredstvu lahko pripišejo. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti vecja od nabavne vrednosti enakih ali podobnih opredmetenih osnovnih sredstev na trgu. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v Skupini, tako sestavljajo storitve zunanjih izvajalcev, ure neposrednega dela, stroški materiala (vrednoteni po povprecni drseci ceni na nivoju organizacijske enote) in drugi neposredni stroški (amortizacija delovnih sredstev, upravne in sodne takse, notarske storitve …). Skupina ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo in odstranitev opredmetenih osnovnih sredstev, obnovitev mest in podobnih obveznosti. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno z državno pomocjo ali donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti. Donacije ali državne podpore se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temvec se vštevajo med odložene prihodke in se porabljajo skladno z obracunano amortizacijo. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ne med naložbenimi nepremicninami, Skupina izkazuje tudi elektrodistribucijsko infrastrukturo, ki je dana v poslovni najem družbi SODO, po Pogodbi s SODO. Družba meni, da je tako izkazovanje v skladu z njihovo naravo, saj gre po vsebini za lastniško uporabljanje sredstev, Skupina pa jih izvirno ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose, ampak z namenom opravljanja svoje dejavnosti. Ce pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povecujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveca njegova nabavna vrednost. Ce pa stroški povecujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveca nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Stroški v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so nastali kasneje in so potrebni, da normalno deluje, se izkazujejo kot stroški vzdrževanja. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obracunava posamicno na podlagi metode enakomernega casovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Povprecne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine Ocenjena doba Amortizacijska amortizirljivih sredstev koristnosti (v letih) stopnja (v %) Zgradbe energetske infrastrukture 25–50 2–4 Zgradbe hidroelektrarn 5–40 2,5–20 Soncne elektrarne 7–30 3,33–13,13 Ostale zgradbe 20–50 2–5 Oprema energetske 10–35 2,86–10 infrastrukture Racunalniška strojna 3–4 25–33,33 oprema Naložbene nepremicnine Pri pripoznavanju naložbenih nepremicnin Skupina upošteva enake pogoje kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih, in sicer zanesljivost izmere nabavne vrednosti in pritekanje gospodarskih koristi. Naložbena nepremicnina je nepremicnina, ki jo Skupina poseduje z namenom, da bi prinašala najemnino, da bi povecevala vrednost dolgorocne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremicnine v skupini ustvarjajo denarne tokove neodvisno od drugih sredstev, ki jih Skupina poseduje. Naložbene nepremicnine v Skupini so predvsem: › zemljišce, posedovano za povecevanje vrednosti dolgorocne naložbe, ne pa za kratkorocno prodajo v rednem poslovanju; › zemljišce, za katerega skupina še ni dolocila prihodnje uporabe; › zgradba, oddana v enkratni ali veckratni poslovni najem; › prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali veckratni poslovni najem; › nepremicnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremicnine. Oprema hidroelektrarn 3–30 3,33–33,33 Med naložbene nepremicnine ne sodijo: Oprema SPTE 6–10 10–16,21 › nepremicnine, ki jih uporabljajo zaposleni (na primer Ostala oprema 2–20 5–50 stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem); Vlaganja v tuja opredmetena osnovna 1,5–30 3,33–70 sredstva Vozila 6–12 8,33–16,67 Amortizirljivi znesek opredmetenih osnovnih sredstev je enak njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve, ki se premišljeno razporeja skozi celotno dobo koristnosti. Skupina letno preverja dobo koristnosti in preostalo vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preracuna za sedanja in prihodnja obdobja, ce so pricakovanja bistveno drugacna od ocen. Skupina ob zakljucku poslovnega leta presodi, ali obstajajo znamenja, ki nakazujejo, da utegnejo biti sredstva oslabljena. Pri tem se presojajo znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva ali denar ustvarjajoce enote presega njegovo (njeno) nadomestljivo vrednost in se praviloma pripozna v poslovnem izidu kot poslovni odhodek. › nepremicnine, dane v dolgorocni poslovni najem družbi SODO, na podlagi dolgorocne Pogodbe s SODO; › nepremicnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor. Do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgorocni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne. Vse prej naštete nepremicnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Naložbene nepremicnine se po zacetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Skupina prenese sredstva s konta ali na konto naložbenih nepremicnin samo takrat, kadar se spremeni uporaba in obstajajo dokazi o spremembi uporabe. Tak primer je prodaja, ki je verjetna v roku enega leta, prenos v skupino za odtujitev oziroma med sredstva, namenjena prodaji. Pri amortiziranju Skupina uporablja metodo enakomernega casovnega amortiziranja. Doba koristnosti naložbenih nepremicnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva. Sredstva, prejeta in dana v najem Skupina ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba, ce prenaša obvladovanje pravice do rabe (right-of-use) dolocenega sredstva za dolocen cas v zameno za placilo. Najemnik mora imeti pravico, da pridobi vse pomembne ekonomske koristi iz rabe sredstva, in pravico, da usmerja uporabo sredstva. Za vse take pogodbe Skupina ob sklenitvi najema pripozna pravico do uporabe sredstva in pripadajoco obveznost iz najema. S tem sta izenaceni racunovodski obravnavi najemov tako za poslovni kot financni najem. Izjema so kratkorocni najemi in najemi, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti. Za te najeme Skupina pripozna placila najemnin med stroški storitev (stroški najemnin) enakomerno v obdobju trajanja najema ali na kateri drugi sistematicni podlagi, ki najbolje odraža vzorec koristi, ki jih prejema. Skupina sredstva, ki jih daje v najem, opredeli kot poslovni ali financni glede na naravo najema. Najem se razvrsti kot financni najem, ce se z njim prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva. Vsi najemi, ki niso financni, so poslovni. Pri financnem najemu najemodajalec financne prihodke pripozna v obdobju najema na podlagi vzorca, ki odraža stalno obdobno stopnjo donosnosti ciste naložbe. Placila iz poslovnega najema najemodajalec pripozna kot prihodke na podlagi enakomerne casovne metode oziroma, ce vzorec odraža prej zmanjšanje koristi iz rabe tega sredstva, uporabi drugo sistematicno metodo. Skupina sredstva, ki jih daje v poslovni najem, izkazuje med lastnimi sredstvi in od njihove nabavne vrednosti v skladu z usmeritvami obracunava amortizacijo, zaracunane zneske za rabo sredstva pa med prihodki od najemnin. Vsa pogodbena razmerja, kjer Skupina nastopa kot najemodajalec, so sklenjena kot poslovni najem. Skupina sredstva izkazuje med svojimi sredstvi. Prihodke od najemnin v dobi najema enakomerno casovno pripoznava med cistimi poslovnimi prihodki. Vsi stroški, povezani s sredstvi, danimi v najem (vkljucno z amortizacijo), so pripoznani med odhodki obdobja. Financni instrumenti Financni instrumenti vkljucujejo naslednje postavke: › neizpeljana financna sredstva, › neizpeljane financne obveznosti in › izpeljani financni instrumenti. Neizpeljana financna sredstva Neizpeljana financna sredstva so: › financne naložbe, ki se v izkazu financnega položaja izkazujejo kot dolgorocne in kratkorocne financne naložbe, › terjatve in posojila, › denarna sredstva in njihovi ustrezniki. Financne naložbe Neizpeljane financne instrumente Skupina ob zacetnem pripoznanju razvrsti v eno od naslednjih kategorij: financna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajocega donosa, financna sredstva po odplacni vrednosti in financna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bil instrument pridobljen. Vsa dolgorocna posojila in kratkorocne financne naložbe so razvršceni v skupino financnih sredstev po odplacni vrednosti. Pri obracunavanju obicajnega nakupa ali prodaje financnega sredstva Skupina v knjigovodskih razvidih in izkazu financnega položaja táko financno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (menjave), to je datumom, na katerega se Skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ob zacetnem pripoznanju se financna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Zacetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa ali izdaje financnega sredstva, razen pri financnih naložbah, razvršcenih v Skupino financne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Financne naložbe v pridružene družbe in skupne podvige se merijo po kapitalski metodi. V primeru, da obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se navedene naložbe testirajo zaradi oslabitve skladno z MRS 36 – Oslabitev sredstev. Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolocene osebe placilo dolga ali v primeru danih predplacil dobavo kakih stvari ali opravitev storitve. Skupina terjatve ob zacetnem pripoznanju izkazuje v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo placane. Kasneje se lahko povecajo ali zmanjšajo zaradi naknadnih popustov, zaradi vracil blaga zaradi neustrezne kakovosti, za prejeta placila in drugacne oblike poravnave. Po zacetnem pripoznanju se terjatve merijo po odplacni vrednosti. V izkazu financnega položaja se dolgorocne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgorocne terjatve, ki bodo zapadle v placilo v letu dni po dnevu izkaza financnega položaja, izkazujejo kot kratkorocne terjatve. Najmanj cetrtletno, in sicer pred sestavitvijo cetrtletnega obracuna poslovanja, Skupina preverja ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Terjatve, za katere domneva, da ne bodo poravnane delno ali v celoti, izkaže kot dvomljive; ce se zaradi njih zacne sodni postopek ali obstaja spor o njihovem placilu, pa kot sporne. V ta namen ima Skupina vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev uvršca vse terjatve: › v izvršilnih postopkih na podlagi izvršilnega naslova; › v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. tožba) in › postopkih zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stecajni postopek). Popravek vrednosti kratkorocnih poslovnih terjatev do kupcev družbe v Skupini oblikujejo na podlagi kriterija zapadlosti in zavarovanja terjatev. Tako pridobljena ocena se v nadaljevanju popravi z individualno oceno glede na kreditno sposobnost kupca ter zunanje in notranje znake slabitev. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Skupina med denarna sredstva uvršca: › denarna sredstva na transakcijskih in deviznih racunih pri banki ali drugi financni instituciji, ki se lahko uporabi za placevanje, in › denarne ustreznike. Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Vsi transakcijski racuni se vodijo v evrih, le transakcijski racun št. SI 56 0700 0000 0641 939 pri Gorenjski banki Kranj je odprt tudi kot devizni racun. Racuna št. SI 56 3000 0000 3480 687 in št. SI 56 3000 0000 8793 959 pri Sberbanki sta varcevalna racuna. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ce se po prvem pripoznanju spremeni valutni tecaj. Tecajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveca ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se izkaže financni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa financni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Neizpeljane financne obveznosti Neizpeljane financne obveznosti so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. V izkazu financnega položaja Skupine se dolgorocni dolgovi, ki so že zapadli v placilo (a še niso poravnani), in dolgorocni dolgovi, ki bodo zapadli v placilo v najvec letu dni po dnevu izkaza financnega položaja, izkazujejo kot kratkorocni dolgovi. Dolgovi so lahko financni (dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dolgovi do najemodajalcev v primeru financnega najema) ali poslovni (kupljen material ali storitev od dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do države, obveznosti do kupcev za prejete predujme in varšcine). Po zacetnem pripoznanju se dolgovi merijo po odplacni vrednosti. Povecujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplacane zneske in morebitne drugacne poravnave, ce o tem obstaja sporazum z upnikom. Pripoznanja dolgov v knjigovodskih razvidih in izkazu financnega položaja se odpravijo, ce je obveznost, dolocena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana (in je organizacija ne namerava poravnati). Zaloge Zaloge so sredstva, ki so namenjena prodaji v rednem poslovanju, ki se porabljajo v postopku proizvajanja za tako prodajo ali so v obliki materialov, ki bodo porabljeni pri proizvajanju ali opravljanju storitev. Kolicinsko enoto zaloge materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) Skupina ob zacetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni. Nabavno ceno sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevracljive dajatve (tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne) ter neposredni stroški nabave. Stroške materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, izkazuje po metodi drsecih tehtanih povprecnih cen na nivoju organizacijskih enot. Drseca tehtana povprecna cena se izracunava na dnevnem nivoju. Skupina vrednoti zaloge po izvirni vrednosti. Sproti oziroma najmanj enkrat letno, ob inventuri, preveri realno vrednost zalog in jo slabi, ce njihova izvirna, knjigovodska vrednost presega cisto iztržljivo vrednost, ki pomeni ocenjeno prodajno ceno. Druga sredstva Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje kratkorocno nezaracunane prihodke in odložene stroške oziroma odhodke. Nezaracunani prihodki so prihodki, ki se upoštevajo v poslovnem izidu, ceprav še niso bili zaracunani. Skladno z MSRP 15 se izkazujejo kot sredstva iz pogodb s kupci. Odloženi stroški oziroma odhodki so zneski, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo poslovnega izida. Kapital Celotni kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, druge rezerve in zadržani poslovni izid. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu. Rezervacije Skupina rezervacije pripozna, ce ima zaradi preteklih dogodkov pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoce zanesljivo oceniti in se kažejo prihodnji dogodki, ki lahko vplivajo na potrebni znesek za poravnavo obveze. Skupina pred oblikovanjem rezervacije najprej presoja verjetnost nastanka prihodnjega dogodka. Upošteva se, da bo prihodnji dogodek res nastal, ce zanj v casu presoje obstajajo materiali dokazi (npr. vložena tožba, vložen denacionalizacijski zahtevek …). Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povecanju ali zmanjšanju. Pogojne obveznosti se ne štejejo kot rezervacije. Med pomembnimi rezervacijami Skupina vkljucuje dolgorocne zaslužke zaposlenih, ki jih deli na: › jubilejne nagrade, ki se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlenih, in › odpravnine ob upokojitvi, ki se uvršcajo med pozaposlitvene zaslužke. Izracun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pripravi pooblašcena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodocih izplacil, diskontiranih na dan izkaza financnega položaja, pri tem pa se upoštevajo še stroški službovanja tekocega obdobja, stroški obresti ter aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Skupina na presecni dan izkaza financnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: › zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoce leto; › zneska povecanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij v primeru uvedbe ali spremembe programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); Aktuarski dobicki in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru drugih rezerv, ki so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni cisti poslovni izid v dejanskih zneskih, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. › obracunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); › ucinkov vseh omejitev ali skrcenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Skupina jubilejne nagrade uvršca med druge dolgorocne zaslužke zaposlencev. Na presecni dan izkaza financnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za jubilejne nagrade (vkljucno z aktuarskimi dobicki in izgubami). Pripoznanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in v izkazu financnega položaja se odpravi, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni vec potrebe po njih. Rezervacije na racun vnaprej vracunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Zato se pri porabljanju rezervacij stroški ali odhodki ne pojavljajo vec v izkazu poslovnega izida. Brezplacno pridobljena sredstva Brezplacno pridobljena sredstva sestavljajo: › prikljucki odjemalcev, ki jih je Skupina prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo, v skladu s predpisi, in sicer s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem elektricne energije iz distribucijskega omrežja elektricne energije, › brezplacni prevzemi drugih osnovnih sredstev, › sredstva, pridobljena z državno podporo ali donacijo, in › namenska sredstva za sofinanciranje gradnje opredmetenih osnovnih sredstev. Brezplacno pridobljena sredstva se v racunovodskih izkazih na zacetku pripoznajo kot odloženi prihodki v okviru drugih dolgorocnih obveznosti. V dobi koristnosti posameznega sredstva jih Skupina pripoznava med drugimi prihodki iz poslovanja. Druge obveznosti Med drugimi obveznostmi Skupina izkazuje odložene prihodke in vnaprej vracunane stroške oziroma odhodke. Odloženi prihodki so prihodki, prejeti za kritje stroškov in pripoznani dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih stroški nastanejo. Ostali prihodki se pripoznajo, ko Skupina pricakuje, da bodo nastali prejemki. Vnaprej vracunani stroški so zneski, ki se še niso pojavili, vendar že vplivajo na poslovni izid. Odložene obveznosti in terjatve za davek ter davek od dobicka Odložene terjatve in obveznosti za davek Skupina obracuna z uporabo metode obveznosti po izkazu financnega položaja, ki se osredotoca na zacasne razlike. Nanašajo se na tiste postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavcljive ali odbitne v prihodnjih letih. Odloženo terjatev za davek Skupina pripozna za odbitne zacasne razlike, prenesene neizrabljene davcne izgube in prenesene neizrabljene davcne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti neizrabljene davcne izgube in neizrabljene davcne dobropise. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih Skupine ne pripoznavajo, ce so zneski odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek posamic ali skupno za Skupino nepomembni. Odloženi davek se doloci ob uporabi davcnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum izkaza financnega položaja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoce odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce odpraviti zacasne razlike. Ob koncu vsakega porocevalskega obdobja Skupina ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve za davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za davek, ce je verjetno, da bo prihodnji dobicek dovolil pokritje odložene terjatve za davek. Odmerjeni davek iz dobicka je znesek davka, ki ga je treba poravnati (povrniti) glede na obdavcljivi dobicek (davcno izgubo) v posameznem obdobju, ob uporabi davcnih stopenj, uveljavljenih na datum porocanja, in morebitne prilagoditve davcnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Prihodki Skupina pripozna prihodke, ce je povecanje gospodarskih koristi povezano s povecanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je to povecanje mogoce zanesljivo izmeriti. Skupina prihodke pripozna ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina meni, da bo do njega upravicena v zameno za to blago ali storitve. Le zanemarljiv del prihodkov se pripoznava skozi casovno obdobje. Prihodke pripozna iz prodaje proizvodov, opravljanja storitev ter uporabe sredstev Skupine, ki prinašajo obresti, licencnine in dividende pri drugih. Prihodke v poslovnih knjigah razclenjuje na poslovne in financne prihodke. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki. Med slednjimi so tudi poslovni prihodki, ki se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost, ali kot posledica popravka vrednosti terjatev. Financni prihodki se pojavljajo v zvezi s financnimi naložbami, prav tako pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obracunane obresti in deleži v dobicku drugih ter prevrednotovalni financni prihodki. Druge prihodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali prihodki, ki povecujejo poslovni izid. Družba državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, izkazuje med drugimi prihodki. Obresti od neplacanih terjatev se ne pripoznajo kot prihodek, ampak povecujejo popravek vrednosti terjatev, ker obstaja utemeljen dvom o placilu terjatev, dokler ni placana glavnica. Pretežni del prihodkov Skupina ustvari na podlagi Pogodbe s SODO, iz naslova najemnin elektroenergetske infrastrukture in izvajanja storitev za SODO. Zneski, zbrani v korist družbe SODO pri poslovanju v svojem imenu in za racun družbe SODO, se skladno s pogodbo s SODO ne izkazujejo med prihodki, temvec med obveznostmi iz poslovanja do družbe SODO. Skupina prihodke ustvarja tudi z gradnjo nepremicnin za trg. Obicajno se pogodba zakljuci v obdobju, ki je krajše od 12 mesecev. Skupina zato pripozna prihodke postopoma skozi cas gradnje glede na merjenje napredka v smeri popolne izpolnitve obveze. Za merjenje napredka uporablja metodo vložkov. Ta temelji na razmerju med dejansko nastalimi stroški v primerjavi z ocenjenimi. Družba ocenjuje, da pri pogodbah o gradnji ni pomembne sestavine financiranja. Odhodki Odhodki se razclenjujejo na poslovne in financne odhodke. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja in prevrednotovalni poslovni odhodki. Slednji se pojavljajo predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremicnin, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugacni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo financnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve financnih naložb in zaradi prodaje ali drugacne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretecenim casom in veljavno obrestno mero. Konsolidiran izkaz denarnih tokov Skupina predstavlja svoje denarne tokove iz poslovanja, naložbenja in financiranja na nacin, ki najbolj ustreza njenemu poslovanju. Izkaz denarnih tokov sestavlja po neposredni metodi. Za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov se med denarna sredstva uvršcajo tudi denarni ustrezniki. To so kratkorocne, hitro unovcljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Pri posamezni skupini sredstev (npr. neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev) se kot povecanje (izdatki) štejejo placane nabavne vrednosti na novo pridobljenih sredstev, kot zmanjšanje (prejemki) pa prejeta placila za vrednosti odtujenih sredstev. Denarne tokove, ki se nanašajo na usredstvenje razvojnih stroškov in v lastnem okviru napravljenih opredmetenih osnovnih sredstev, razvršca med denarne tokove pri naložbenju. Denarne tokove iz prejetih in danih obresti in dividend Skupina razvršca glede na vsebino poslovnega dogodka med denarne tokove iz poslovnih, naložbenih in financnih aktivnosti. Cisti dobicek na delnico Skupina osnovni cisti dobicek na delnico izracuna tako, da dobicek, ki pripada navadnim delnicarjem, deli s tehtanim povprecnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni cisti dobicek na delnico je enak osnovnemu, saj vse delnice pripadajo istemu razredu navadnih kosovnih delnic. 25.4. Dolocanje poštene vrednosti Financni instrumenti so izkazani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoce prodati sredstvo ali zamenjati obveznosti med dobro obvešcenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Pri dolocanju poštene vrednosti financnih instrumentov Skupina upošteva naslednjo hierarhijo ravni dolocanja poštene vrednosti: › prva raven zajema kotirane (neprilagojene) cene na delujocih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, › druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je kljub temu mogoce pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa), › tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri dolocanju cene sredstva ali obveznosti, vkljucno s predpostavkami o tveganjih. Kot osnovo za pošteno vrednost financnih instrumentov Skupina uporablja kotirane cene. Ce financni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoc, Skupina za ocenitev poštene vrednosti financnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Pri naložbenih nepremicninah Skupina razkriva pošteno vrednost. Poštena vrednost izhaja iz cenitev naložbenih nepremicnin, ki se opravi vsakih 3–5 let. Poslovne in druge terjatve niso diskontirane zaradi kratkorocnosti, so pa upoštevane slabitve na pošteno vrednost. 25.5. Poslovne kombinacije Družba Gorenjske elektrarne je dne 30. 1. 2020 pripojila družbo GE LES. Obracunski datum je bil 31. 12. 2019. Družba je bila vodena kot samostojna pravna enota oz. kot pridružena družba v Skupini Elektro Gorenjska. S pripojitvijo je na prevzemno družbo prešlo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Družba Gorenjske elektrarne je kot univerzalni pravni naslednik vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila družba GE LES. 26.1. Neopredmetena sredstva V naslednjih tabelah je prikazano gibanje neopredmetenih sredstev v letih 2020 in 2019. v € Premoženjske pravice Skupaj neopredmetena 2020 Premoženjske pravice v pridobivanju sredstva 1 2 3 4 = 2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2020 5.766.366 90.611 5.856.977 Nove pridobitve 304.942 251.501 556.443 Odtujitve, izlocitve, prenosi -235.212 0 -235.212 Dokoncanje investicij v teku 326.654 -326.655 0 Stanje 31. 12. 2020 6.162.751 15.456 6.178.207 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2020 4.047.183 0 4.047.183 Povecanje (amortizacija) 604.033 0 604.033 Odtujitve, izlocitve, prenosi -234.365 0 -234.365 Stanje 31. 12. 2020 4.416.851 0 4.416.851 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2020 1.719.184 90.611 1.809.794 Stanje 31. 12. 2020 1.745.900 15.456 1.761.357 v € Premoženjske pravice Skupaj neopredmetena 2019 Premoženjske pravice v pridobivanju sredstva 1 2 3 4 = 2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2019 5.434.903 269.484 5.704.388 Nove pridobitve 541.221 403.235 944.456 Odtujitve, izlocitve, prenosi -791.867 0 -791.867 Dokoncanje investicij v teku 582.108 -582.108 0 Stanje 31. 12. 2019 5.766.366 90.611 5.856.977 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2019 4.296.171 0 4.296.171 Povecanje (amortizacija) 542.878 0 542.878 Odtujitve, izlocitve, prenosi -791.867 0 -791.867 Stanje 31. 12. 2019 4.047.182 0 4.047.182 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2019 1.138.733 269.484 1.408.216 Stanje 31. 12. 2019 1.719.184 90.611 1.809.794 Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na 26.2. Opredmetena osnovna sredstva dolgorocne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2020 do uporabe racunalniških programskih rešitev oz. licence. znašala 218.764.561 €, kar predstavlja 89 % bilancne vsote Premoženjske pravice v pridobivanju sestavljajo vlaganja v Skupine. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 je njihova prenovo in posodobitev racunalniške programske opreme. vrednost vecja za 4,4 mio € oziroma 2,1 %. Od vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2020, jih je bilo 28 % v celoti amortiziranih. Na zadnji dan leta 2019 je bilo v celoti amortiziranih 50 % neopredmetenih sredstev. Delež je izracunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev. Skupina na dan 31. 12. 2020 nima financnih zavez v zvezi s pridobitvijo neopredmetenih osnovnih sredstev. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2020: v € 2020 Zemljišca Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva v gradnji Skupaj opredmetena osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2020 8.240.984 309.586.760 143.290.000 2.747.088 463.864.832 Nove pridobitve 125.131 55.754 2.456.321 14.066.672 16.703.879 Slabitev 0 -10.115 -734.833 0 -744.948 Odtujitve, izlocitve, prenosi -9.686 -1.247.079 -2.030.466 -1.999 -3.289.229 Prenos iz investicij v teku 13.869 9.396.224 3.925.673 -13.335.767 0 Stanje 31. 12. 2020 8.370.299 317.781.544 146.906.696 3.475.995 476.534.533 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2020 0 162.794.254 86.717.233 0 249.511.487 Povecanje (amortizacija) 0 6.015.998 5.640.597 0 11.656.595 Slabitev 0 -3.896 -439.678 0 -443.574 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -1.071.434 -1.883.102 0 -2.954.536 Stanje 31. 12. 2020 0 167.734.922 90.035.051 0 257.769.972 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2020 8.240.984 146.792.506 56.572.767 2.747.088 214.353.345 Stanje 31. 12. 2020 8.370.299 150.046.622 56.871.645 3.475.995 218.764.561 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2019: 2019 Zemljišca Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva v gradnji v € Skupaj opredmetena osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 31. 12. 2018 8.093.140 300.816.894 139.093.004 2.814.956 450.817.994 Pripojitev 0 0 162.000 0 162.000 Stanje 1. 1. 2019 8.093.140 300.816.894 139.255.004 2.814.956 450.979.995 Nove pridobitve 139.741 16.056 2.291.189 13.546.951 15.993.937 Nakup družbe 0 0 422.000 0 422.000 Odtujitve, izlocitve, prenosi -3.688 -1.605.909 -1.793.670 -104.250 -3.507.516 Prenos iz investicij v teku 11.791 10.383.302 3.115.477 -13.510.569 0 Prenos iz/na naložbene 0 -23.584 0 0 -23.584 neprem. Stanje 31. 12. 2019 8.240.984 309.586.760 143.290.000 2.747.088 463.864.832 Popravek vrednosti Stanje 31. 12. 2018 0 158.555.621 82.777.588 0 241.333.209 Pripojitev 0 0 0 0 0 Stanje 1. 1. 2019 0 158.555.621 82.777.588 0 241.333.209 Povecanje (amortizacija) 0 5.745.448 5.655.751 0 11.401.199 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -1.487.675 -1.716.106 0 -3.203.781 Prenos iz/na naložbene 0 -19.140 0 0 -19.140 neprem. Stanje 31. 12. 2019 0 162.794.254 86.717.233 0 249.511.487 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2019 8.093.140 142.261.273 56.315.417 2.814.956 209.484.786 Stanje 31. 12. 2019 8.240.984 146.792.506 56.572.767 2.747.088 214.353.345 Pomemben del opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/2016). Poleg zgradb in opreme obsega tudi del zemljišc. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2020 znaša 189.484.661 € (31. 12. 2019: 185.344.653 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih SODO izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ima SODO pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno elektroenergetsko infrastrukturo. Skupina med svojimi osnovnimi sredstvi nima sredstev, ki bi predstavljala pravico do uporabe sredstev po MSRP 16. Od vseh opredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2020, jih je bilo 23 % v celoti amortiziranih (na dan 31. 12. 2019 je bilo teh sredstev 22,6 %). Delež je izracunan glede na nabavno vrednost opredmetenih sredstev. Za financiranje novih pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev je Skupina v letu 2020 in v prejšnjih letih najela tudi dolgorocna posojila, katerih stanje na dan 31. 12. 2020 znaša 52.734.811 € (31. 12. 2019: 54.566.451 €). Glej tudi poglavje 26.13. Dolgorocne financne obveznosti. 26.3. Naložbene nepremicnine Vrednost naložbenih nepremicnin je konec leta 2020 znašala 1.770.311 €. Vse naložbene nepremicnine so v lasti Skupine in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Gibanje njihove vrednosti v letih 2020 in 2019 je prikazano v naslednjih tabelah. v € 2020 Zemljišca Zgradbe Naložbene nepremicnine v pridobivanju Skupaj naložbene nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2020 470.235 1.907.454 0 2.377.688 Nove pridobitve 0 0 48.432 48.432 Prenos iz investicij v teku 0 45.832 -45.832 0 Stanje 31. 12. 2020 470.235 1.953.286 2.600 2.426.121 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2020 0 614.699 0 614.699 Amortizacija 0 41.107 0 41.107 Odtujitve, prenosi 0 4 0 4 Stanje 31. 12. 2020 0 655.809 0 655.809 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2020 470.235 1.292.755 0 1.762.990 Stanje 31. 12. 2020 470.235 1.297.477 2.600 1.770.311 v € Nalobžene Skupaj naložbene 2019 Zemljišca Zgradbe nepremicnine v nepremicnine pridobivanju 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2019 484.118 2.035.448 4.240 2.523.805 Nove pridobitve 0 0 126.081 126.081 Odtujitve, prenosi -13.883 -281.899 0 -295.782 Prenos iz investicij v teku 0 130.321 -130.321 0 Prenos iz/na 0 23.584 0 63.915 opredmetena OS Stanje 31. 12. 2019 470.235 1.907.454 0 2.418.020 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2019 0 710.218 0 710.218 Amortizacija 0 42.935 0 42.935 Odtujitve, prenosi 0 -1-1-157.594 0 -157.594 Prenos iz/na opredme­ 0 19.140 0 19.140 tena OS Stanje 31. 12. 2019 0 614.699 0 614.699 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2019 484.118 1.325.230 4.240 1.813.588 Stanje 31. 12. 2019 470.235 1.292.755 0 1.762.990 V nadaljevanju je prikazana struktura naložbenih nepremicnin. v € Na osnovi cenitve, ki jo je v letu 2020 opravil pooblašcen ocenjevalec vrednosti nepremicnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, je znašala poštena vrednost naložbenih nepremicnin, ki jih na dan 31. 12. 2020 družba izkazuje med svojimi sredstvi, 3.665.521 €. Vse naložbene nepremicnine so v lasti družbe in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremicninah znašajo 142.359 € (v letu 2019: 189.924 €). Neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoce iz naložbenih nepremicnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v letu 2020, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzrocili prihodkov od najemnin v letu 2020 sestavljajo stroški amortizacije (41.914 €) ter stroški materiala in storitev (66.156 €). V letu 2019 so stroški amortizacije znašali 42.935 €, stroški materiala in storitev pa 90.454 €. 26.4. Dolgorocne financne naložbe Dolgorocne financne naložbe Skupine na dan 31. 12. 2020 znašajo 4.283.163 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 se je njihova vrednost znižala za 3.075.567 €. Najvecjo postavko v okviru dolgorocnih financnih naložb predstavlja naložba v družbo ECE (2.841.281 €). Naložba je bila pripoznana v letu 2015, vrednost naložbe je tedaj znašala 5.606.005 €. V Skupinskih racunovodskih izkazih je naložba upoštevana z uporabo kapitalske metode. Konec leta 2020 je bila izvedena slabitev naložbe v znesku 981.584 € in prerazporeditev 51 % deleža naložbe med sredstva za prodajo. Vec je pojasnjeno v poglavju 26.5. Sredstva za prodajo. Pomembnejši podatki iz izkazov družbe ECE so za leto 2020 naslednji: v € V okviru financnih naložb, obracunanih z uporabo kapitalske metode, je poleg naložbe v družbo ECE evidentirana še naložba v družbo Soenergetika. V zvezi z dolgorocnimi financnimi naložbami je Skupina izpostavljena predvsem tveganju neugodnih sprememb poštene vrednosti dolgorocnih financnih naložb. Skupina nima v posesti posebnih financnih instrumentov za varovanje pred tem tveganjem. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju 5.9. Tveganja in njihovo obvladovanje. Opis naložbe Število delnic Delež v lastništvu (v %) Stanje Povecanja Zmanjšanja Stanje 1. 1. 2020 31. 12 .2020 1. 1. 2020 31. 12. 2020 1. 1. 2020 Spr. vrednosti Nove(kapit. pridobitve metoda) Spr. vrednosti Slabitev Prerazporeditev (kapit. metoda) 31. 12. 2020 Soenergetika, d. o. o. -- 25,00 % 25,00 % 455.515 0 0 -37.440 0 0 418.075 ECE d. o. o. 25,6744 % 25,6744 % 6.572.446 104.889 0 0 -981.584 -2.854.470 2.841.281 Informatika, d. d., Maribor 1.562 1.562 9,56 % 10,44 % 124.155 0 0 0 0 0 124.155 Skupaj naložbe v delnice in deleže v pridruž. družbah 7.152.115 104.889 0 -37.440 -981.583 -2.854.470 3.383.510 Skupaj dolgorocne financne naložbe, razen posojil 7.152.115 104.889 0 -37.440 -981.583 -2.854.470 3.383.510 Dolgorocno vložena sredstva (Eldom Maribor) 142.798 0 0 0 0 0 142.798 Dolgorocni depoziti 0 0 700.000 0 0 0 700.000 Dolgorocne terjatve iz financnega najema 63.817 0 0 0 0 -6.962 56.855 Skupaj dolgorocna posojila 206.615 0 700.000 0 0 0 899.653 Skupaj dolgorocne financne naložbe 7.358.731 104.889 700.000 -37.440 -981.583 -5.708.941 4.283.163 26.5. Sredstva za prodajo Sredstva za prodajo so na dan 31. 12. 2020 znašala 2.854.470 €. Predstavljajo 51 % delež naložbe v pridruženo družbo ECE, v zvezi s katerim je družba v decembru 2020 podpisala pogodbo o prodaji in prenosu poslovnih deležev. Izpolnitev pogodbe je odvisna od dveh pogojev, ki do datuma priprave tega porocila še nista bila izpolnjena. 26.6. Zaloge Vrednost zalog materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga na dan 31. 12. 2020 znaša 600.705 €. Skupina ocenjuje, da je cista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Gibanje zalog materiala v letih 2020 in 2019 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2019 Zacetno stanje zalog materiala 1. 1. 363.106 Nakupi 3.888.407 Prenos iz osnovnih sredstev 0 Poraba -3.494.561 Prodaja -118 Odpisi 0 Prenos drobnega inventarja v uporabo -155.545 26.7. Kratkorocne financne naložbe Skupina po stanju na dan 31. 12. 2020 izkazuje 3.011.605 € kratkorocnih financnih naložb. Vecinoma predstavljajo depozitne vloge, vezane za obdobje, daljše od treh mesecev. Konec leta 2019 je Skupina izkazovala 1 mio € teh naložb. 26.8. Kratkorocne poslovne terjatve Kratkorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2020 znašale 5.469.903 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so nižje za 2,2 mio €, ker je predvsem posledica zmanjšanja terjatev na osnovi preliminarnega obracuna za leto 2020. Njihova struktura je bila naslednja: Opis postavke Kratkorocne terjatve do kupcev Kratkorocni predujmi Popravek kratkorocnih terjatev do kupcev Kratkorocne terjatve do kupcev Kratkorocne poslovne terjatve do drugih Popravek kratkorocnih terjatev do drugih Kratkorocne poslovne terjatve do drugih Skupina nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. v € 31. 12. 2019 7.860.123 27.337 -321.213 7.566.248 216.994 -93.262 405.303 123.732 Kratkorocne poslovne terjatve so v celoti nezavarovane. Razclenitev kratkorocnih terjatev za elektricno energijo, omrežnino in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2020 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € Skupaj Skupaj Opis postavke nezapadle do 30 dni 31-60 dni 61-90 dni nad 90 dni zapadle terj. terjatve Terjatve do kupcev el. energije, 4.896.743 153.997 3.083 92 180.987 338.159 5.234.901 omrežnine in storitev Terjatve za zamudne obresti 1.955 484 15 0 7.289 7.788 9.744 Skupaj 4.898.698 154.481 3.097 92 188.276 345.947 5.244.645 Gibanje popravka vrednosti terjatev v letu 2020 je prikazano v naslednji tabeli. Opis postavke Stanje 1. 1. 2020 Novo oblikovanje Crpanje (korišcenje) in odprava v € Stanje 31. 12. 2020 V breme V breme odhodkov terjatev Placani Odprava Odpisi zneski - prevec terjatev prenos v oblikov. prihodke popr.vred. Popravek vred. terjatev do kupcev 312.460 0 0 3.368 58.231 77.147 173.715 Popravek vred. terjatev za zamudne obresti 8.752 6 143 1.003 476 0 7.423 Skupaj popravek vrednosti terjatev 321.213 6 143 4.370 58.707 77.147 181.138 26.9. Druga kratkorocna sredstva Vrednost drugih kratkorocnih sredstev po stanju na dan 31. 12. 2020 znaša 680.610 €. Najvecjo postavko v okviru drugih kratkorocnih sredstev predstavljajo kratkorocno odloženi stroški oz. odhodki. 26.10. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Na dan 31. 12. 2020 je imela Skupina Elektro Gorenjska 5.920.503 € denarnih sredstev na racunih pri poslovnih bankah in kratkorocnih depozitov na odpoklic pri bankah v državi. 26.11. Kapital Celotni kapital Skupine je sestavljen iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobicka, drugih rezerv ter zadržanega poslovnega izida. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2020 znaša 168.642.937 € in je v primerjavi s stanjem kapitala na dan 31. 12. 2019 višje za 2,7 mio € oziroma 1,6 %. Vpoklicani kapital družbe Elektro Gorenjska je enak osnovnemu kapitalu (104.136.615 €). Razdeljen je na 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplacane. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Kapitalske rezerve v znesku 45.973.479 € so se 1. 1. 2006 oblikovale v skladu s prehodnimi dolocbami tocka št. 15 uvoda v SRS 2006) iz dotedanjega splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, del v znesku 28.581 € pa izhaja iz umika lastnih delnic v letu 2019. Uporabijo se skladno s 64. clenom ZGD-1. Rezerve iz dobicka znašajo 12.511.300 €, od tega zakonske rezerve predstavljajo 3.706.143 €, druge rezerve iz dobicka pa 8.805.157 €. Druge rezerve (–483.724 €) predstavljajo rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Predstavljajo predvsem pozaposlitvene zaslužke – aktuarske izgube pri odpravninah ob upokojitvi (–480.770 €). Sprememba v € Novo poštene Odprava Stanje oblikovanje Prenos v Stanje Postavka vrednosti aktuarskih 1. 1. 2020 aktuarskih preneseni izid 31. 12. 2020 financnih dobickov/izgub dobickov/izgub naložb Aktuarski dobicki/izgube -270.644 0 17.923 -213.723 -14.326 -480.770 Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih financnih 3.461 -6.415 0 0 naložb (pridružena družba) Skupaj -267.183 -6.415 17.923 -213.723 -14.326 -483.724 Zadržani poslovni izid znaša 6.505.267 €. Cisti dobicek na delnico v letu 2020 znaša 0,31 €, kar je za 0,11 € manj kot v letu 2019. Obvladujoca družba nima prednostnih delnic, zato je osnovni in prilagojeni donos na delnico enak. Osnova za izracun kazalnika donosa na delnico sta cisti poslovni izid poslovnega leta in tehtano povprecje navadnih delnic v obdobju. Izracun je prikazan v naslednji preglednici. v € Postavka 2019 Cisti poslovni izid poslovnega leta 7.260.202 Tehtano povprecno število navadnih delnic 17.273.475 Donos na delnico, osnovni/prilagojeni 0,42 0 -2.954 26.12. Rezervacije Rezervacije so na dan 31. 12. 2020 znašale 9.481.958 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so se povecale za 540 tisoc €. Pregled gibanja rezervacij v letu 2020: v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2020 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2020 Skupaj rezervacije za jubil. nagrade in odpravnine 3.391.771 519.626 138.942 41.219 3.731.236 Skupaj druge rezervacije 5.550.333 200.389 0 0 5.750.722 Skupaj rezervacije 8.942.104 720.015 138.942 41.219 9.481.958 Pregled gibanja rezervacij v letu 2019: v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2019 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2019 Skupaj rezervacije za jubil. 3.028.520 470.563 102.964 4.348 3.391.771 nagrade in odpravnine Skupaj druge rezervacije 5.798.799 205.170 453.637 0 5.550.333 Skupaj rezervacije 8.827.319 675.734 556.600 4.348 8.942.104 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov po MRS 19. Aktuarski izracun na dan 31. 12. 2020 upošteva naslednje aktuarske predpostavke: statisticno verjetnost smrtnosti, linearno padajoca fluktuacija (0,8 % letno za naslednje leto), upokojevanje, skladno z zakonodajo, rast plac v elektrogospodarstvu (85 % letne inflacije), rast povprecnih plac v RS (za leti 2021 in 2022 na osnovi Jesenske napovedi, kasneje je predvidena rast v višini 2 %), rast plac zaradi napredovanja (0,8 % letno za naslednje leto), rast zneskov iz Uredbe, skladno z inflacijo, dodatek za delovno dobo (rast v višini 0,5 % osnovne place letno) ter diskontno stopnjo v višini 0,2 %. Druge rezervacije se vecinoma nanašajo na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. Med nacrtovanim in uresnicenim oblikovanjem in crpanjem oz. odpravo posameznih vrst rezervacij ni bilo bistvenih razlik. 26.13. Dolgorocne financne obveznosti Na dan 31. 12. 2020 je imela Skupina Elektro Gorenjska 44.987.024 € dolgorocnih financnih obveznosti, kar je 1,9 mio € manj kot na dan 31. 12. 2019. Vecino dolgorocnih obveznosti predstavljajo dolgorocne financne obveznosti do bank, v okviru katerih 16.255.625 € obveznosti zapade v roku daljšem od pet let. Roki zapadlosti financnih obveznosti do bank so bili na dan 31. 12. 2020 naslednji: v € 1 leto 2 - 5 let Nad 5 let Skupaj 7.747.787 28.731.399 16.255.625 52.734.811 V letu 2020 smo crpali 6 mio € dolgorocnega kredita in odplacali za 7.831.639 € glavnic. Stroški obresti so znašali 467.579 €. Obresti v znesku 6.053 € so bile kapitalizirane. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2020 znašalo 52.734.811 €. Pri vseh posojilih je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04, 56/05, 65/06, 65/09) in naknadnih pogajanj z bankami. Obrestna mera je pri štirih posojilih fiksna, pri vseh ostalih pa spremenljiva, vezana na 3- oz. 6-mesecni EURIBOR. Pribitek k EURIBOR-ju se giblje med 0,58 in 1,70 odstotnimi tockami. Vecinoma so financne obveznosti zavarovane z menicami. Na dan 31. 12. 2020 ima skupina 37 % vseh dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero, kar predsta­vlja znesek 19,4 mio €. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2020 znaša 52.734.811 €. V zvezi z dolgorocnimi financnimi obveznostmi je družba izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj ima družba dolgorocna posojila najeta tudi po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju 5.9. Tveganja in njihovo obvladovanje. Skupina nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. 26.14. Druge dolgorocne obveznosti Na zadnji dan leta 2020 je imela Skupina Elektro Gorenjska 7.084.556 € drugih dolgorocnih obveznosti. Struktura in gibanje dolgorocnih obveznosti v letih 2020 in 2019 sta prikazana v spodnjih dveh tabelah. Struktura in gibanje drugih dolgorocnih obveznosti v letu 2020: Opis postavke Stanje 1. 1. 2020 Oblikovanje Crpanje Odprava v € Stanje 31. 12. 2020 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna 4.599.347 231.827 0 224.962 4.606.213 sredstva Odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov 1.354.875 0 0 85.319 1.269.555 prikljucitve Drugo 849.133 505.313 7.725 137.931 1.208.789 Pregled gibanja rezervacij v letu 2019: Skupaj druge dolgorocne obveznosti 6.803.354 737.139 7.725 448.211 7.084.556 Struktura in gibanje drugih dolgorocnih obveznosti v letu 2019: v € Stanje Opis postavke Stanje 1. 1. 2019 Oblikovanje Crpanje Odprava 31. 12. 2019 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna 4.533.368 275.174 192.927 0 4.615.614 sredstva Odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov 1.440.194 0 85.319 0 1.354.875 prikljucitve Drugo 566.629 513.169 246.932 0 832.866 Skupaj druge dolgorocne obveznosti 6.540.189 788.343 525.178 0 6.803.353 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva sestavljajo prikljucki odjemalcev, ki jih je družba Elektro Gorenjska prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo v skladu s predpisi, predvsem Splošnimi pogoji za dobavo in odjem elektricne energije iz distribucijskega omrežja elektricne energije (Uradni list RS št. 126/07 in naprej), ter brezplacni prevzem drugih osnovnih sredstev. Dolgorocno odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucevanja so bili oblikovani do 30. 6. 2007 v zvezi z izvajanjem GJS SODO. Povprecni strošek prikljucevanja je enkraten znesek, placan za prikljucitev na omrežje ali za povecanje prikljucne moci. Je namenski vir za financiranje naložb v širitev omrežja. Skupina nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta ali notranjih lastnikov. 26.15. Odložene obveznosti za davek Vrednost odloženih obveznosti za davek na dan 31. 12. 2020 znaša 306.577 €, medtem ko je na dan 31. 12. 2019 znašala 278.632 €. Odloženi davki so izracunani na podlagi zacasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo pricakovane davcne stopnje. 26.16. Kratkorocne financne obveznosti Kratkorocne financne obveznosti na dan 31. 12. 2020 znašajo 7.770.575 €. Vecino kratkorocnih financnih obveznosti predstavljajo kratkorocne financne obveznosti do bank oz. kratkorocni deli dolgorocnih posojil in obresti. 26.17. Kratkorocne poslovne obveznosti Kratkorocne poslovne obveznosti so konec leta 2020 znašale 5.782.558 € in so bile za 0,8 mio € višje kot konec leta 2019. Podrobnejša razclenitev kratkorocnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. v € 26.18. Druge kratkorocne obveznosti Druge kratkorocne obveznosti na dan 31. 12. 2020 znašajo 1.121.293 € in predstavljajo predvsem vnaprej vracunane stroške oz. odhodke. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 se niso bistveno spreminjale. 26.19. Zunajbilancna evidenca Zunajbilancna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2020 znašajo 5.956.699 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so za 119 tisoc € višje. Vrednost potencialnih sredstev znaša 3.963.553 €. V okviru teh najvecjo vrednost predstavljajo prejete garancije. Potencialne obveznosti predstavljajo izdane garancije in menice. Ostalo zabilancno evidenco predstavljajo osnovna sredstva v lasti SODO (1.856.374 €). Družba Elektro Gorenjska je v skladu s pogodbo s SODO oz. kupoprodajno pogodbo v zunajbilancni evidenci dolžna voditi sredstva, financirana iz povprecnih stroškov prikljucevanja, ki so bila po stanju na dan 31. 8. 2010 prenesena v last in posredno posest SODO oz. družbi SODO prodana v letu 2011. v € Skupina nima potencialnih zabilancnih obveznosti, kot jih definira ZGD-1. 27.1. Cisti prihodki od prodaje Cisti prihodki od prodaje so v letu 2020 znašali 37.114.917 €. Struktura cistih prihodkov od prodaje je razvidna iz naslednje tabele. v € Vecino cistih prihodkov od prodaje Skupine (87 %) predstavljajo prihodki obvladujoce družbe. Najvecjo postavko v okviru cistih prihodkov od prodaje Skupine v letu 2020 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do SODO (29.988.641 €). Prihodki od najemnine v razmerju do družbe SODO bodo skladno z Odlocbo Agencije za energijo v letu 2021 znašali 18.574.040 €. Gre za podatek na osnovi postavljenega regulativnega okvira, ki upošteva nacrtovane vrednosti in parametre za izracun. Dejanski prihodki iz tega naslova bodo odvisni od realiziranih vrednosti. Prihodki iz pogodb s kupci so v letu 2020 znašali 20.329 tisoc €, drugi prihodki pa 16.786 tisoc €. V letu 2019 so prihodki iz pogodb s kupci znašali 19.366 tisoc €, drugi prihodki pa 18.488  tisoc €. 27.2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve V letu 2020 so usredstveni lastni ucinki znašali 5.086.990 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva – energetsko infrastrukturo. v € 27.3. Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke v znesku 1.469.454 € sestavljajo: v € Prihodki iz prenosa dolgorocno odloženih prihodkov med redne prihodke so pojasnjeni tudi v poglavju 26.14. Druge dolgorocne obveznosti. Primerjalnih podatkov, ki se nanašajo na prejete refundirane stroške dela za leto 2019, zaradi nepomembnosti nismo prilagajali. 27.4. Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega materiala sestavljajo: v € Stroški materiala v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki in storitvami za trg (3.658.316 €) obsegajo vrednosti materiala, ki ga Skupina nato obravnava kot sestavni del: › nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, zgrajenih ali izdelanih v Skupini za potrebe Skupine (usredstveni lastni ucinki), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 27.2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve; › vrednosti storitev (gradbenih, elektromontažnih in podobnih storitev), prodanih na trgu (glejte tudi pojasnilo 27.1. Cisti prihodki od prodaje). 27.5. Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2020 znašali 4.013.400 €, v letu 2019 pa 3.786.598 €. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. v € Najvecji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture je predstavljeno tudi poglavju 5.4. Razvoj, investicije in vzdrževanje. Najpomembnejši delež stroškov placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalnih premij predstavljajo zavarovalne premije z naslova zavarovanja elektroenergetske infrastrukture. Stroške intelektualnih storitev sestavljajo stroški za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela, ki je predstavljeno tudi v poglavju 5.4. Razvoj, investicije in vzdrževanje ter stroški šolnin in stroški dodatnega strokovnega usposabljanja. Stroške drugih storitev predstavljajo predvsem stroški, povezani z racunalniško informacijskim sistemom. Obsegajo skrb za nemoteno in varno delovanje informacijskega sistema Skupine, elektronske pošte, dostopa do svetovnega spleta, zagotavljanje primerne ravni varovanja podatkov in storitev, izvajanje skupne varnostne politike, obdelavo podatkov, hrambo racunalniško obdelanih podatkov in druge storitve vzdrževanja racunalniške opreme. 27.6. Stroški dela Stroške dela v višini 14.173.816 € sestavljajo: v € Drugi stroški dela vkljucujejo povracilo stroškov prevoza in prehrane med delom, rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, regres, nagrade, stroške zavarovanja delavcev ter placila dijakom in študentom na delovni praksi. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v poglavju 5.6. Skrb za zaposlene. Prejemki uprave in nadzornega sveta so predstavljeni v poglavju 32.4. Posli z upravo in nadzornim svetom. 27.7. Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2020 znašali 12.908.248 €. Njihova sestava je naslednja: v € 27.8. Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 478.490 € sestavljajo: v € Oblikovanje rezervacij se vecinoma nanaša na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. 27.9. Financni odhodki iz financnih obveznosti Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2020 realizirala 467.579 € financnih odhodkov iz financnih obveznosti. Vecinoma predstavljajo odhodke od obresti za prejeta posojila pri poslovnih bankah. 27.10. Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi Poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, je v letu 2020 znašal -717.697 €. Na slabitev financne naložbe v družbi ECE se nanaša -981.584 €, preostanek pa predstavlja sorazmerni del cistega dobicka pridruženih družb ECE in Soenergetika. 27.11. Davek iz dobicka Obracunani davek iz dobicka za poslovno leto 2020 znaša 866.389 €. V letih 2020 in 2019 so vse družbe v Skupini izkazovale obveznost za davek iz dobicka. Pregled izracuna davka iz dobicka in odloženih davkov za posamezno leto je v naslednji preglednici: v € Opis postavke 2019 Dobicek pred obdavcitvijo 9.461.152 Prihodki, ki zmanjšujejo davcno -1.192.470 osnovo Odhodki, ki povecujejo davcno 1.130.811 osnovo Odhodki, ki zmanjšujejo davcno -435.390 osnovo Zmanjšanje davcne osnove na -2.718.448 podlagi olajšav Drugo 5.981 Davcna osnova 6.251.644 Davcna stopnja 19 % 27.12. Odložene obveznosti za davek in odloženi davki Odložene obveznosti za davek po stanju na dan 31. 12. 2020 znašajo 306.577 €. Nanašajo se na obdavcljive zacasne razlike iz naslova pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE in drobnega inventarja v osnovnih sredstvih. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 so se povecale za 27.945 €. Terjatev za odloženi davek Skupina zaradi negotovosti glede prihodnjih obdavcljivih dobickov ni pripoznala. Pojasnila postavk izkaza 28 drugega vseobsegajocega donosa Celotni vseobsegajoci donos poleg cistega poslovnega izida obracunskega obdobja (6.128.449 €) vkljucuje še aktuarske izgube in dobicke obvladujoce in odvisne družbe ter ucinek slabitve dolgorocne financne naložbe pri pridruženi družbi v skupnem znesku -202.215 €. Posamezne postavke drugega vseobsegajocega donosa so prikazane tudi v poglavju 26.11. Kapital (tabela gibanje poštene vrednosti). v izkazu denarnih tokov V letu 2020 je imela Skupina Elektro Gorenjska 52.556.155 € prejemkov in 54.530.887 € izdatkov. Prejemki in izdatki vkljucujejo ustrezne zneske dajatev, predvsem DDV in trošarine, skladno z izstavljenimi oziroma prejetimi racuni. Denarni izid je bil negativen in je znašal -1.974.732 €. Skupina je imela na dan 31. 12. 2020 na transakcijskih racunih pri bankah in v obliki kratkorocnih depozitov oz. depozitov na odpoklic denarna sredstva v višini 5.920.503 €, na dan 31. 12. 2019 pa je stanje teh sredstev znašalo 7.895.236 €. Prejemki pri poslovanju so v letu 2020 za 22.070.375 € presegali izdatke, kar pomeni, da Skupina z osnovno dejavnostjo posluje pozitivno in ustvarja pozitiven denarni tok. Najvecje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po pogodbi s SODO, za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. S presežkom denarnega toka pri poslovanju je Skupina v letu 2020 lahko poravnala vse svoje obveznosti (izdatke), ki se nanašajo na odplacilo glavnic in obresti iz naslova dolgorocno najetih kreditov v znesku 8.321.846 €, poravnala vse izdatke, povezane z izplacilom dividend v znesku 2.418.286 €, ter v pretežnem delu financirala tudi nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Najvecje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po Pogodbi s SODO, za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. Negativni denarni izid pri investiranju je v letu 2020 znašal -19.304.974 €. Panoga, v kateri deluje Skupina Elektro Gorenjska, je tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na podrocju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja. Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se financirale s crpanjem dolgorocnih kreditov v višini 6 mio € in iz pozitivnega denarnega izida pri poslovanju. Denarni izid pri financiranju je v obravnavanem obdobju znašal -4.740.133 €. Poštene vrednosti Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti: v € Izpeljani financni instrumenti po pošteni vrednosti Skupaj izpeljani financni instrumenti 0 0 0 0 Skupaj -42.355.659 -42.355.659 -41.241.680 -41.241.680 Ocenjena poštena vrednost kratkorocnih sredstev in obveznosti je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Lestvica poštenih vrednosti Poštena vrednost in metoda vrednotenja sredstev: v € 31. 12. 2019 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj Sredstva, merjena po pošteni vrednosti Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita Dolgorocne in kratkorocne 0 0 1.195.247 1.195.247 financne terjatve Dolgorocne in kratkorocne 0 0 7.706.733 7.706.733 poslovne terjatve do kupcev Denarna sredstva in 0 0 7.895.236 7.895.236 njihovi ustrezniki Skupaj sredstva, za katera je 0 0 16.797.216 16.797.216 poštena vrednost razkrita Poštena vrednost in metoda vrednotenja obveznosti: v € 31. 12. 2019 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Kljucni dejavnik uspeha Skupine Elektro Gorenjska je dolgorocna usmerjenost k odjemalcem in stalna prilagodljivost pogojem poslovanja (nacionalni interes, regulatorne in zakonodajne spremembe, vecje tehnološke spremembe …). Glavni namen upravljanja Skupine Elektro Gorenjska s kapitalom je zato zagotoviti kapitalsko ustreznost, visoko financno stabilnost, dolgorocno placilno sposobnost ter ustrezno vrednost za delnicarje. Dolgorocno financno stabilnost Skupina spremlja z razmerjem med neto financnim dolgom in EBITDA. Politika Skupine je, da le-ta ne presega vrednosti 3,5, kar Skupini omogoca dolgorocno stabilno poslovanje. Za nadzor nad kapitalom Skupina uporablja kazalnik financnega vzvoda, ki prikazuje delež neto dolga v kapitalu. Kazalnik je konec leta 2020 na podobnem nivoju kot konec leta 2019, kar potrjuje dejstvo, da Skupina s kapitalom upravlja stabilno. Financna stabilnost družb v Skupini je razvidna tudi iz bonitetne ocene GVIN. Bonitetna ocena maticne družbe Elektro Gorenjska in hcerinske družbe Gorenjske elektrarne je trenutno B 1 ++, kar je glede na tehnološko zelo intenzivno dejavnost, v kateri deluje družba, zelo dobro. Ostala elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji imajo enako boniteto oz. boniteto B1+ ali C1+. v € Opis postavke Pojasnilo 31. 12. 2019 46.910.199 7.699.711 54.609.910 165.914.359 0,33 7.895.236 46.714.674 Neto dolg/kapital 0,28 V letu 2020 je bila novelirana Strategija Skupine Elektro Gorenj-ska za obdobje 2018–2022, kjer so prepoznani strateški projekti, ki bodo pomembno vplivali na rast kapitala Skupine tudi v prihodnje. Dolgorocne financne 26.13 obveznosti Kratkorocne financne 26.16 obveznosti Skupaj financne obveznosti Kapital 26.11 Dolg/Kapital Denarna sredstva in 26.10 njihovi ustrezniki Neto financna obveznost V nadaljevanju predstavljamo posle s povezanimi osebami, in sicer posle z družbami v Skupini, posle z Republiko Slovenijo, posle z družbami, ki so v lasti Republike Slovenije, ter posle z upravo in nadzornim svetom. S povezanimi osebami preko odgovornih oseb za upravljanje Skupina, z izjemo pridružene družbe ECE, ni poslovala. 32.1. Posli z družbami v Skupini Med transakcijami obvladujoce družbe z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, ki jih je bilo v letu 2020 za 1.424 tisoc €, sta poleg izplacanega dobicka v znesku 1.056 tisoc € (izplacilo odvisne družbe obvladujoci) pomembni predvsem naslednji: v € Opis postavke Prihodki od opravljenih storitev splošnih služb (stroški odvisne družbe) Prihodki od najemnin (stroški za najemnine odvisne družbe) V okviru transakcij med družbama Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje pomembnejšo transakcijo predstavljajo storitve vzdrževanja v znesku 429 tisoc €. Najpomembnejša transakcija, ki jo je imela v letu 2020 družba Gorenjske elektrarne s pridruženo družbo Soenergetika, je nakazilo dobicka družbi Gorenjske elektrarne v znesku 173 tisoc €. Med transakcijami pridružene družbe ECE je pomemben nakup elektricne energije od pridružene družbe Soenergetika v znesku 522 tisoc € ter prodaja zemeljskega plina pridruženi družbi Soenergetika v znesku 1,5 mio €. Druge transakcije niso dosegle pomembnejših vrednosti. Vse transakcije z družbami v Skupini so bile opravljene pod obicajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoca družba ni ovirala oz. oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. 32.2. Posli z Republiko Slovenijo Najpomembnejši posli obvladujoce in odvisne družbe z Republiko Slovenijo so bili v letu 2020 naslednji: v € Postavka Dividende Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) Ostale dajatve (DDV, prispevki delodajalca) 32.3. Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije V tabeli v nadaljevanju so prikazani pomembni posli z družbami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv. v € Poslovni partner Odprte terjatve na dan 31. 12. 2020 Odprte obveznosti na dan 31. 12. 2020 Odhodki v letu 2020 Prihodki v letu 2020 Izplacilo dividend v letu 2020 SODO d. o. o. 3.021.292 1.747.757 0 29.988.641 0 Modra zavarovalnica d. d. 0 37.382 447.215 0 0 Zavarovalnica Sava d. d. 0 486.149 1.011.069 0 0 SID d. d. 0 5.766.242 68.581 0 0 Kapitalska družba d. d. 0 0 0 0 60.471 Sava RE d. d. 0 0 0 0 39.200 DUTB, d. d. 0 0 0 0 29.008 Skupaj 3.021.292 8.037.530 1.526.865 29.988.641 128.679 Odprte obveznosti do družbe SODO predstavljajo obveznosti iz poslovanja za tuj racun. Posli z drugimi družbami, pri katerih ima država prevladujoc vpliv, ne predstavljajo pomembnih vrednosti. 32.4. Posli z upravo in nadzornim svetom Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2020 poslovodstvu (zaposleni po individualnih pogodbah) izplacala naslednje prejemke: Prejemki Fiksni prejemki (bruto placa) Uspešnost poslovanja Regres za letni dopust Placilo neizk. letnega dopusta Jubilejna nagrada Povracila stroškov v € Bonitete Predsednik uprave Elektra Gorenjska 96.443 5.730 0 4.480 0 2.035 6.907 Direktor Gorenjskih elektrarn 57.017 7.852 2.023 0 0 1.839 2.016 Direktor GEK 56.363 0 2.023 0 2.121 1.861 Vzdrževanja Povracila stroškov (t. i. materialni stroški) vkljucujejo regres za prehrano, povracilo stroškov na službenih potovanjih in stroške GSM. Obracunavajo se v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Bonitete vkljucujejo zavarovalne premije in uporabo službenega vozila. Prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2020 so prikazani v naslednji tabeli. Ker so nekateri clani tudi clani komisij nadzornega sveta, so vkljuceni tudi prejemki za sodelovanje v komisijah. Placilo za opr. funkci-Sejnina komisija Skupaj komisija Sejnina NS (bruto) je (bruto) (bruto) (bruto) 3.808 v € Potni stroški 1 2 3 4=1+2+3 5 Prestavniki kapitala mag. Samo Logar 19.598 3.273 1.628 24.499 361 Andrej Koprivec 14.372 2.998 2.398 19.768 305 mag. Tedo Djekanovic 14.111 3.273 1.628 19.011 177 Franjo Curanovic 13.066 2.998 2.398 18.461 24 Predstavniki zaposlenih Iztok Štular 10.453 3.273 0 13.725 0 Borut Jereb 10.453 3.273 0 13.725 0 Bruto prejemki zunanjih clanov revizijske komisije ter komisije za imenovanja in kadrovske zadeve so prikazani v spodnji preglednici. v € Placilo za opr. funkcije (bruto) Sejnina komisija (bruto) Skupaj bruto Potni stroški 1 2 3=1+2 4 Zunanji clani komisij Milena Pervanje 5.226 1.628 6.854 0 dr. Simon Cadež 5.226 2.574 7.800 102 Nadzorni svet je imel v letu 2020 skupaj 13 sej, od tega 12 rednih in eno dopisno. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je imela v letu 2020 osem rednih sej, revizijska komisija pa 11 rednih in eno dopisno sejo. Vsi clani nadzornega sveta in komisij so bili prisotni na vseh sejah. Stroški drugih ugodnosti clanov nadzornega sveta v letu 2020 predstavljajo zavarovanje odškodninske odgovornosti skladno s sklepom 16. skupšcine delnicarjev družbe Elektro Gorenjska. Ti predstavljajo boniteto clanov nadzornega sveta. v € Zavarovanje odgovornosti Predstavniki kapitala mag. Samo Logar 730 Andrej Koprivec 730 mag. Tedo Djekanovic 730 Franjo Curanovic 730 Predstavniki zaposlenih Iztok Štular 730 Borut Jereb 730 Uprava in nadzorni svet nista prejela nobenih prejemkov v zvezi z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Skupina Elektro Gorenjska ni prejela in tudi ne odobrila predujmov, posojil ali poroštev v tem poglavju navedenim skupinam oseb in do njih na dan 31. 12. 2020 ne izkazuje nobenih terjatev iz teh naslovov. Družba Elektro Gorenjska je po 57. clenu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezana k revidiranju letnega porocila. Pogodbeni znesek za revidiranje letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2020 znaša 17.710 €. Poleg tega je bilo revizorju, ki je revidiral letno porocilo, za storitve dajanja zagotovil izplacanih še 3.930 €. V Skupini Elektro Gorenjska se zavedamo tveganj, ki so sestavni del našega poslovanja. Zavedamo pa se tudi, da je lahko le celovito in sistematicno obvladovanje tveganj ucinkovito. Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in ucinkovito doseganje zastavljenih dolgorocnih poslovnih ciljev. Financna tveganja so povezana s sposobnostjo ustvarjanja financnih prihodkov, obvladovanja financnih odhodkov, ohranjanja vrednosti financnega premoženja, obvladovanja financnih obveznosti ter zagotavljanja konkurencne in dolgorocne placilne sposobnosti. V Skupini Elektro Gorenjska smo izpostavljeni številnim financnim tveganjem, ki vkljucujejo predvsem: kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje, pomanjkanje investicijskih sredstev, tveganje naložb v odvisne družbe in tveganje neustreznega placila storitev s strani SODO. Kreditno tveganje Skupina na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektrooperaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun SODO, d. o. o. Pri tem obstaja vecje tveganje, ker mora Skupina kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO. Deloma ima Skupina v skladu z regulacijo priznane in pokrite morebitne odpise terjatev, a le do višine 0,2 % zaracunanih omrežnin, kar pomeni približno 50 tisoc € na letnem nivoju. Skupina izvaja tudi tržne storitve. Morebitne neplacane terjatve teh storitev predstavljajo najvecje kreditno tveganje. Razclenitev kratkorocnih terjatev za omrežnino, elektricno energijo in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2020 ter na dan 31. 12. 2019 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € 31. 12. 2019 7.363.741 163.308 33.102 13.502 286.469 496.382 6 % Skupaj 5.244.644 7.860.123 Gibanje popravkov vrednosti terjatev do kupcev in terjatev za zamudne obresti v letih 2020 in 2019 je prikazano v naslednji tabeli. v € 2019 Zacetno stanje 1. 1. 239.937 Novo oblikovanje 190.566 Crpanje in odprava 16.027 Nezapadle terjatve Zapadle do 30 dni Zapadle od 31 - 60 dni Zapadle od 61 - 90 dni Zapadle nad 90 dni Zapadle terjatve Delež zapadlih terjatev v odprtih Terjatve se v Skupini redno mesecno pregledujejo. Izterjava se vodi redno po enakih kriterijih do vseh kupcev. Dosledno se izterjajo tudi zamudne obresti. Natancnost pri evidencah in izterjavi nas je pripeljala do dobrega rezultata. Najvecje dolžnike oz. neplacnike omrežnine obravnavamo na rednih mesecnih sestankih, kjer se za posameznega dolžnika naredi plan aktivnosti, ki naj bi privedel do najvecje možne izterjave. Gre za individualno obravnavo. Pregledujemo bonitetno oceno dolžnikov. Poslužujemo se tudi telefonske izterjave, možnosti odobritve placila na obroke, iskanje možnosti za kompenzacijo, odstop terjatve itd. V primeru sklenitve obrocnega odplacila dolga, cesijske ali asignacijske pogodbe vedno v pogodbo vkljucujemo tudi obracunane zamudne obresti. Pri zapiranju odprtih terjatev spoštujemo dolocila splošnega dela pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. Ko so izcrpani vsi možni instrumenti »mehke« izterjave, v primeru neplacila zaracunane omrežnine pošljemo obvestilo o odklopu uporabnika sistema. V primeru, da stranka kljub obvestilu dolga še vedno ne poravna v roku, ki je dolocen v obvestilu, sledi odklop merilnega mesta. Tako družba preprecuje nadaljnjo poslovno škodo oziroma financno nedisciplino, ki bi sicer vodila v vecje zapadle neplacane terjatve. Terjatev do najvecjega kupca je na dan 31. 12. 2020 znašala 3.021.292 €, kar pomeni 58 % vseh terjatev do kupcev. Kreditno tveganje ima po oceni zmeren vpliv na poslovanje oz. likvidnost. Ob predpostavljeni 25 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere na poslovanje 58 tisoc €, pri cemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 150 tisoc €. Likvidnostno tveganje Tveganje kratkorocne placilne nesposobnosti oziroma likvidnostno tveganje izhaja iz možnosti, da Skupina v dolocenem trenutku ne bo imela zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekocih obveznosti oziroma za vzdrževanje obicajnega poslovanja. Likvidnostne težave bi bile lahko posledica neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Likvidnostno tveganje je tesno povezano tudi z investicijskim tveganjem. Obvladovanje likvidnostnega tveganja pomeni tudi izvedbo financiranja investicij v skladu s poslovnim nacrtom, in sicer tako da so zagotovljena zadostna sredstva in da ne prihaja do zamud pri izvedbi investicij, saj so postopki zadolževanja lahko dolgotrajni. Likvidnostno tveganje iz naslova poslovanja obvladujemo s sledecimi aktivnostmi: › Nadzor in medsebojno usklajevanje vseh OE na podrocju narocanja blaga in storitev oziroma sklepanja nabavnih pogodb glede na pricakovana razpoložljiva denarna sredstva. V to podrocje se uvršca tudi razvršcanje pomembnosti posameznih nabav glede na razpoložljiva denarna sredstva. Omenjeno velja za vsa podrocja delovanja Skupine. › Nadzor nad uresnicevanjem odprtih narocil oziroma sklenjenih nabavnih pogodb, predvsem glede datuma dokoncanja in datuma ter zneska predvidenega placila obveznosti. › Nadzor nad pravocasnostjo placevanja terjatev, predvsem pomembnejših odjemalcev, saj se nepravocasno placevanje kupcev kot posledica poslabšane financne discipline, zahtev po podaljšanju placilnih rokov in popustov ter vecjih stroškov za izterjavo zapadlih neplacanih terjatev izraža na slabši likvidnosti Skupine. Sem sodi tudi vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema o zapadlih neplacanih terjatvah ter pravocasno in ustrezno medsebojno obvešcanje o neplacanih terjatvah med posameznimi OE, tako da se ustrezno in pravocasno ukrepa (pravocasna izdaja opomina, sodna terjatev …). Pri sklepanju tržnih pogodb s kupci naših storitev posebno pozornost namenjamo dodatnemu vkljucevanju ustreznih zavarovanj placil. Kupce z zapadlimi terjatvami redno mesecno opominjamo. › Stalno spremljanje zalog. Na nivoju vodstva so bili sprejeti sklepi, ki opredeljujejo spremljanje zalog. Skupina dokoncno in dosledno realizira sklepe v povezavi s konsignacijo materiala in opreme dobaviteljev. Skupina še dodatno optimizira delovne procese (na podrocju planiranja, nakupa materiala in izvedbe). › Vzpostavljen sistem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, na podlagi katerega si družbe med seboj izposojamo denarna sredstva. Glavni cilj upravljanja z denarnimi sredstvi v Skupini Elektro Gorenjska je optimizacija likvidnosti družb v Skupini. Gre za kratkorocno upravljanje z denarnimi sredstvi, torej za pokrivanje kratkorocnih primanjkljajev in kratkorocno plasiranje presežkov denarnih sredstev med družbami v Skupini. › Veliko pozornosti namenjamo tudi pripravi in spremljanju nacrta denarnih tokov. Uspešno nacrtovanje likvidnosti nam namrec omogoca optimalno upravljanje morebitnih kratkorocnih presežkov ali primanjkljajev likvidnih sredstev. Naslednji tabeli prikazujeta financne obveznosti do bank in drugih dolgorocnih financnih obveznosti po rokih zapadlosti. v € 2020 Z apadlost v placilo Skupaj V 1 letu Od 2 do 5 let Nad 5 let Financne obveznosti do bank 7.747.787 28.731.400 16.255.625 52.734.811 v € 2019 Z apadlost v placilo Skupaj V 1 letu Od 2 do 5 let Nad 5 let Financne obveznosti do bank 7.656.464 30.777.158 16.133.043 54.566.665 Kratkorocne poslovne obveznosti po zapadlosti so bile naslednje: v € 2020 Nezapadle Zapadle od 0 do 30 dni Zapadle od 31 do 90 dni Zapadle nad 90 dni Skupaj zapadle Skupaj obveznosti Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.725.733 21.981 0 14.511 36.492 2.762.226 Kratk. poslovne obveznosti na podlagi predujmov 31.336 0 0 0 0 31.336 Kratk. poslovne obveznosti za tuj racun 1.749.236 0 0 0 0 1.749.236 Kratk. obveznosti do zaposlenih 956.058 0 0 0 0 956.058 Obveznosti do državnih in drugih institucij 190.357 0 0 0 0 190.357 Druge kratkorocne poslovne obveznosti 93.346 0 0 0 0 93.346 5.746.066 21.981 0 14.511 36.492 5.782.558 v € 2019 Nezapadle Zapadle od 0 do 30 dni Zapadle od 31 do 90 dni Zapadle nad 90 dni Skupaj zapadle Skupaj obveznosti Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev 1.634.550 2.519 22.117 0 24.636 1.659.186 Kratk. poslovne obveznosti na podlagi predujmov 120.665 0 0 0 0 120.665 Kratk. poslovne obveznosti za tuj racun 1.769.800 0 0 0 0 1.769.800 Kratk. obveznosti do zaposlenih 800.031 0 0 0 0 800.031 Obveznosti do državnih in drugih institucij 498.700 0 0 0 0 498.700 Druge kratkorocne poslovne obveznosti 126.684 0 0 0 0 126.684 4.950.431 2.519 22.117 0 24.636 4.975.066 Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot pomembno. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti malo verjetna, vendar se zavedamo, da bi nelikvidnost lahko povzrocila veliko poslovno škodo. Ob predpostavljeni 25 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere na poslovanje 8 tisoc €, pri cemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 120 tisoc €. Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja nevarnost v primeru neugodnega gibanja obrestnih mer. Ker ima Skupina nekatera posojila najeta po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR), so obcutljiva na gibanje obrestne mere. Konec leta 2020 je imela Skupina 63 % nepredvidljivega denarnega toka (konec leta 2019 ga je imela 71 %). Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere je bila naslednja: v € 2019 Financne obveznosti z variabilno obrestno mero 38.566.664 Financne obveznosti s stalno obrestno mero 16.000.001 Sprememba obrestne mere pri financnih instrumentih z variabilno obrestno mero za 50 bazicnih tock na dan porocanja bi povecala oziroma zmanjšala poslovni izid Skupine za spodaj navedene vrednosti. Nekatere posojilne pogodbe vkljucujejo dolocila, da je variabilna obrestna mera enaka nic, v kolikor je EURIBOR negativen. Obrestno tveganje obvladujemo s sledecimi aktivnostmi: Najem kreditov po fiksni obrestni meri, proaktivno spremljanje gibanj obrestnih mer in pribitkov bank, pogajanja z bankami za znižanje obstojecih pribitkov oz. marž bank, refinanciranje obstojecih kreditov, aktivno iskanje najugodnejših pogojev za dostop do tujih virov. Resnost obrestnega tveganja ocenjujemo kot majhno. Glede na trenutno gospodarsko situacijo se ne pricakuje pomembnejši dvig višine obrestnih mer, zato ta vpliv tveganja ocenjujemo kot zmeren. Ob predpostavljeni 17 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere (pri 95 % stopnji zaupanja) na poslovanje 31 tisoc €, pri cemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 90 tisoc €. Tveganje spremembe deviznih tecajev Poslovanje se odvija v evrih, zato Skupina ni izpostavljena tveganju spremembe deviznih tecajev. Po datumu bilance stanja (31. 12. 2020) ni bilo pomembnejših poslovnih dogodkov.