l'r«inilk| te u pravu proatorit HIT S*. LawndaU An. leto—YEAR XVI. glasilo slovenske: narodne podporne jednote ^^^^^SV^Vm^UTISS chkaso, III., petek, 2. februarja (Feb. 2),1923. STEv! ■ •I PvUteettem HIT Bo. UwbM« Ave. Tclephon* Lawndale 4IU NUMBER ^ »>hUI rmu mi f— te ŽELEZNIŠKI RAVNATELJI VIDIJO SKRAJNO RDEČE! priporočila senatorja brookharta se jim zdi boljSeviBka In če pojde teko naprej, proglaae i« Oomperea aa boljšo vika. umminsov^e Waahington, D. 0. (Federated Press.) — Strašno I Železniški ravnatelji ne morejo več apati ponoči. Strašne misli odganjajo spanec od njih oči, kajti zdi se jim, ds so celo' senatorji boljševiki, ki so pošteni republikanci, a nočejo več trobiti v rog stal* garde v republikanski stranki. Tako je tolmačiti izbruhe železniških ravnateljev v magazinu "Railway Re-view". Ta liat komentira novo transportnoepredlogo,ki jo namerava predložiti aenator Smith W. Brookhart iz države Iowa kot "delo komunistične misli" in "kot pravo boljševiško napravo." In na to nadaljuje glasilo železniških ravnateljev: "Brookhar-tova predloga in podobna naprava, ki jo zdaj pripravlja šeatnajst velikih železničarskik organizacij, sta bili izdelani z namenom kot nvod za kampanjo vladnega lastništva v letu 1934. ... Ako se zgodi nesreče, da ena ali druga stranka sprejme v svoj program vladno lastništvo, tedaj to pomeni,- da nastopi v tekmi neodvisen kandidat in da bomo imelt kampanjo', ki jo je zapoČela Konferenca za progresivne politično akcijo, katera je politična organizacija ia katero kontrolirajo železniške delavske organizacije". Predloga, ld je povzročila, da železniški ravnatelji vidijo vae rdeče in boljševiško, vsebuje v glavnem tole: trtnsporTife1^^ 2. Odpraviti ae mora sedem mi-Ijard dolarjev zvodenega kapitala in vrednoat železnic naj se pravilno oceni na dvanajst miljsrd dolsrjev. 3. Odprava železniškega delavskega odbora. 4. Državam naj se vpostavijo njih originalne pravice, da imajo pravico odločati o voznini. 5. Meddržavna trgovska komisija naj ima večjo pravico, da u-ravna nakupe in troške železniških družb.. V obrambo avojih predlogov pravi senator Brookhsrt: Ako bi bile železniške družbe pošteno in sposobno upravljane, kar sc ps 'daj ne godi, tedaj bi bilo mogoče znižati voznino. To sem jaz dokazal, ne da bi se dotaknil mezde. Jaz zasledujem ljudi, ki prodajajo železniškim družbsm je-klo in ustavil bom ta "graft". »Soglašam a Henry Fordom in verjamem, da se naj železniške del-niec in Železniški delničarji odpravijo. Moja predloga ima na-mfn» da ae zlomi roka Wall Stree-ta. ki drži železnice." Olaailo železniških ravnateljev II a to združuje napredne aenator-jp, kongresnike, voditelje strokovno organiziranega delavstva v "skupino komunistično-dela vekih parlamentarnih zakulisnikov, ki i<* »s delu v kspitolu, da se sprejme predloga za nacionalizacijo kleznie s končnim vladnim lastništvom in nacionalizacijo glavah industrij, obdavčenje kapitanov v raznih formah, kontrolo (">1 Jakih produktov. Olaailo pravi, Ja te teorije priporočajo takozva- III progresovci v kongresu. Znatifao je tudi, kaj je glasilo leznižkih ravnateljev odkrilo v pogledu, kdo spada V to ko-"»mistično skupino. Čitateljl nič * ne čudite. K tej komunistični fck"pini pripadajo po izvajanju *,-*«la železniških ravnateljev A-"»riška delavska federacija, Lju-lska legklativna služba, Fsr |"erski narodni svet, železniške latovščine, Konferenca za prosivae politično akcijo in dru O senatorju La Follcttu ia ^ookhart«, kongresoikn Hudd *""nu, liaail M. Manleyju. Wil ,UI"> Johnatonu in Frank Walshu J« Pravi glasilo železniških ravna da pripadajo med one. ki ' '»-novsni kot aarotniki ali ki * Mil omamljeni od zarotnikov. i rednih glasila železniških rav- liag. Al el Ost, t. flT. aelhaHsi* ee Jsm 14. ISIS. ANOLUA SPREJELA aimi *KE DOLOOVNE POGOJE V ZAMENO ZA SIMPATIJE. London, 1. febr. — Augleška vlada je sprejela pogoje Združe nih držav glede fondiranja vojnih dolgov. Anglija bo plačevala 150 miljonov dolarjev letno skozi 60 let; obrestna mera znaša tri in pol odstotka za prvih 10 let, potem pa tri odstotke. — V uradnih krogih se odprto govori, ds je vlada sprejela pogoje iz razloga, da ostane z Ameriko v prijateljskem razmerju, ker bo mogoče kmalu potrebovala njeno moralno in finančno pomoč v vojni s Turčijo in Rusijo! se garajo 5e- otroci i mm. več ko IN miljon otrok med 10 in 13 letom hodi na industrijalno tlako. Od otroške delavske armade jih ni več ko 378,000, ki eo stari nad trinajst let Waahington, d. 0. — Veš ko en miljon otrok med 10 in 15 letom dela za mezdo v industriji v Združenih državah. Tako poroča otroški biro, ki je oddelek delev-skega departmenta. „ Od cele otroške delavske armade jih ni več ko 378,000, ki eo stari nad trinajst let. , Otroški biro svari, da ss js Število otrok, ki delajo v industriji, zaižslo zadnjih deset let halj dozdevno kot v resnici. Podatki iz leta 1910 se nanašajo na mfms s-pril, v letu 1920 pa na meeso januar, ko slabo vreme znišuje števil? otrok, ki delajo v industriji. vaanšite nas vi afcn hI SMrifli . nsbrsli podatki, tedaj bi ae poka-zalo, da jc zaposljenih več otrok kot v letu 1920, ko je pričela go-spodarska depresijs. Mapa, ki jo je izdal otroški biro, pokazuje, da ima samo sedem-nsjst držav v uniji take zakone, ki odgovarjajo postsvsm za varstvo otrok, kot so ga določale federalne postave, ki jih je najviš-je sodišče proglasilo protiustav-nim. Oficijelni letak pripoveduje de-tajlirano, kako razne države skr-be za varstvo otrok. Ti podstki povedo, ds je minl-raalna stsrost šestnajst let prisna-na samo v dvek državah, petnajst let v pet državah, v eni državi je določena starost za dečke na dvanajst let, dve državi pa sploh ne poznata stsrostne mej e. Deset vprašanj, na katere odgovarja ta oficijelni dokument, so: Koliko otrok v Združenih drža-vah delat Kakšno delo opravljajo otroci t V katerem kraju dežele dela največ otrok T Ali se znižuje število otrok, ki delsjo f AH je znižsnje števila otrok med leti 1910 in 1920 dozdevno ali resnično? Kakšen je napredek, ki je bil v tem času nspravljen s po-stsvnim uravnavanjem? Ali zdaj federalna vlada uravnava otroško delef Kakšna je minimalna mezda, ki jo prejme otrok, ko prične delati T Kaj otroški biro Združenih držav poroča javnoati o otro-škem deluf Ljudje, ki se zanimajo za odgovore na U vprašanja, naj pišejo na naalov Children's Buresu, De-psrtment of Labor Waahington, D. C., pa bodo prejeli letak. nateljev je strsšno razburjen in vidi že v duhu. da se bo število komnnistov sukslo v prihodnjem kongresu okolu 156 Členov, od katerih bo 97 trdilo, da so demo-krstje, 57 je ps poznsnih kot re-publiksneev, eden bo dejel, de je pripednik farmarake delsvsk« strsnke, eden bo ps trdil, da je neodvisen. Ali ai to strsšno f Chieego in okolica: V soboto oblačno. Heverso vzhod ni vetrovi. Temperature v zadnjih U. urah: ne j višje 40, najnižja 30. Holace izide ob «e»speštvo na vrhuneu svoje slave. Monsignor Ernesto Fillppi je jez dil na belcu, oblečen v škrlat in držal je kvlško rdeče-rumeno ban dero jezuitov. Pot, po kateri je jesdil, je bila nalašč izkleaana in je vodila do meata, kjer blagoslovi ogelnl kamen za spomenik "Kristu, kralju Mehike", Sledili so mu škofje in drugi cerkveni dostojenstveniki. Sel je na grič, na obeh strabeh so pa stali od nog do glave oborošeni pristaši katoliške cerkve, katere so nižji duhovniki nagnali is vseh krajev Mehike skupaj, da prisostvujejo ceremoniji. Bilo je zbranih naj manj petdeaet tisoč oseb. Nekate-rim je žarel pravi ogenj fanatiz ma iz oči in bili so priprsvljeni udariti po vsakem, ki bi se drznil motiti ceremonijo. Genersl P. E. Callea, minister za notranje zadeve, pojasnjuje po ložaj takole: "Cerkev nas je zs motsla v zelo neprijeten položaj. Manjše pregreške zoper ustavo je pregledala vlada, od kar je prišel monsignor Filippl. Cerkev je or ganizirala to oboroženo silo, da zmaga na vssk nsčin. Ako bi se bila vlada poelužila aile, da ra/ žene ljudstvo, tedaj bi tekla kri ln javne simpstije bi bile s mu čeniki. Ako bi vlada pregledela a fero, tedaj bi bili to vodje kato liške cerkve smatrell sa slsboat vlade In organizirali bi več takih afer, ki bi končno končale, da bi se organisirale vstaje nazadnje kov. Mi niamo želeli prelivati krvi kmetov, pa tudi niamo hoteli po večati števila mučenihov. In ta ko amo izvajali zakon in izgnali Filippije. Hkofje, ki ao ae udeležili alavnostf, so Mehikanci. Torej jih niamo izgneli, ampak smo jik obtožili, da pridejo pred ao dišče." Voditelji deUvstva izjavljajo, da ao reakeijoname sile pričele vstajati aa vseh vogslih skozi štirinajst mesecev, ko je bil Fiiippi v Mehiki. Cerkev se zagovarja na ta našiti, da je bila eereaionlja privatna, akorevno jI je prieoetvoveio na tieoče ljudstva, ker ae je vrtite na privatnem aemljiššu. Dalje trdi, da ee ni vršila pod mili nebom, ker je bil postavljen ve- Hofije, L febr. — Nrrnan čte lik šotor. "k je danes oddal pet etrelev na Heveda eerkev ne pojasnjuje, neučfteg* ministra Itekajova. ki je sekaj js asgnsls skupaj petdeset ušel aeraajra. zsdev, je včersj zlezel z viaokegs konjs ns tla in umaknil ultimat, naslovljen na Turke, da morajo podplaati mirovno pogodbo brca nadaljnega pogajanja. Curzon, ki je nameraval odpotovati iz I^ozane v petek, jo odložil avoj odhod do nedelje večera. Angleži ao poatall mehki radi spora e Francozi, Vodja francosko delegacije je na avojo pest infor miral Izmeta pašo, da načrt pred ložene pogodbe še ni zadnja bese da zaveznikov in pogajanja se Ishkd nadaljujejo. Ko je lord Curson uvidel, ds Frsncozi kaj lahko sklenejo sepsratno pogodim s Turki, sko ou zspuati Lozano, se jc hitro premislil "miru na ljubo". Francozi zdaj nadaljujejo privatna pogajanja s Turki. Ameriški "opazovalec" Child je včeraj letal od vodje do vodje delegacij in jih prosil, nsj sc zedinijo in ostanejo v Il«|> Imm M »etelrta aartlaiaa. PoattiU )• m Milavt javna govornica. Glsiovi ilsoov S. N. P. J* in i iUtoljev Proevoto. PODJETNIKOM NI DELAVEC VEČ KOT NAVADEN MATERIJ AL. Včasi tudi podjetniki izpuste mačka iz vreče, dasi-ravno imajo ponavadi vrečo dobro zavezano, da nihče razen podjetnikov ne vidi, kaj je / nji. Takoj po sklenjenem premirju je odmeval v vsem dnevnem časopisju klic: "Poameričanimo tujezemske delavce." Ta klie je bil tako silen in splošen, da so skoraj vsakega smatrali za veleizdajnika, ki se mtrni pridružil. Danes ni slišati več tega klica. Društvo tovarnarjev v Illinoisu celo pravi, da naj ie nehajo s poameričanjenjem tujezemskih delavcev, kajti tisti, ki so poameričanjeni, ne marajo opravljati najnižjega dela. V industriji ne potrebujejo samo generalov, ampak potrebujejo tudi prostake, to je delavce, ki vrie najnižja dela. Stvar ni taka, kot jo prikazuje društvo tovarnarjev v Illinoisu. Ameriški delavec ni še nikdar vprašal, ali je delo nizko ali ne. Pravi ameriški delavec je vprašal, koliko plača delodajalec za delo. Pravilno bi se izjava tovarnarjev v Illinoisu glasila, da ne marajo poameričanje-nih tujezemskih delavcev, ker nočejo delati za nizke mezde. To Je princip, ki je zapopaden v izjavi tovarnarjev. Ta princip nam pa pove, da je podjetnikom delavec navaden materijah Z njim računijo kot s premogom, rudo, usnjem, živalskimi kožami ali katero drugo sirovino. Kolikor nižje plačrijo delavno moč, toliko več jim ostane dobička. / Ta princip nam odkriva, zakaj se veleindustrijalci ogrevajo, da se sedanje naseljeniške omejitve opuste in da se dovoli priti večjemu številu tujezemcev iz najbolj zaostalih držav v Ameriko. Ustvariti hočejo posebno vrsto tujezemskih delavcev v Ameriki. Tem delavcem bi ne bilo dovoljeno postati ameriški državljani. Ostati bi morali tujezemski državljani ali podaniki, da jih lahko deportirajo kot neželjene tujezemce, ako bi godrnjali, da so delavne ure dolge, mezda nizka ln razmere nečloveške, v katerih žive. To bi bil razred pravih tlačanov. Bil bi še nekoliko nižje kot so sedanji delavci, a živel bi v strašnej Ših razmerah kot nekdanji telesni sužnji. Ti tlačani bi bili vpisani na uradih, na kar bi jih razdelili med podjetnike kot delavno živino, ki bi najbol, glasno kričali, da jih neobhodno potrebujejo, kajti če jih ne dobe, ne morejo konkurirati industriji v tujezemstvu. Izobrazbo bi prejemali tudi tako, kot so jo imeli nekda; sužnji. Najbolj bi jih pa učili: Koliko bolj bodo trpeli na tem svetu, toliko večje plačilo jih čaka po smrti na dru gem svetu. 2elja tovarnarjev pokazuje, da so se zelo daleč oddaljili od principov, na katerih je bila ustanovljena Ameriška republika. Imeti hočejo sužnje, toda pod drugim imenom. Ameriško ljudstvo ne bo odobrilo takih teženj in želj, s kakoršnimi prihajajo tovarnarji v javnost Kajti vprav take želje, ako se izpolnijo, nas povedejo nazaj v one temne čase, ko človek, ki je opravljal najkoristneja dela, ni štel toliko kot tovorno živinče. Sedanja industrija in poljedelstvo pa ne preneseta take suženjske forme. Mesto da se razvijeta navzgor, bi nazadovala nisdoL Mogoče bi bili industrijskim baronom všeč fevdalni časi, ali ameriški državljani, ki se zavedajo, kakšna nevarnost tiči v takem fevdnem sistemu, odklanjajo odločno vse sugestije, ki imajo namen uvesti zopet tlako. . Preveč je danes razširjen nazor, da je človek najvišje bitje na svetu in da tisti žali vse človeštvo, ki hoče uvesti kaste in ponižati delavce na stopinjo kitajskih in indijskih kulijev, da se uresničijo sugestije tovarnarjev. Celo v Aziji in Indiji se svetlika in dela dan, sa to ne vspe propaganda tovarnarjev, da noč zagrne Amerika Sugestije in želje tovarnarjev pa govore odločno, kako hudo je v njih razvito pošeljenje po vedno večjem bogastvu. Ako napravijo letos en miljon dobička, jih hočejo imeti prihodnje leto najmanj deeet miljonov. Ako postanejo miljonarji, hočejo biti multimiljonarji, miljarderji in Uko naprej. O njih se lahko reče, da so nikdar siti požeruhi, ki bi radi osredotočili vse bogastvo v svojih rokah, ljudstvu bi pa dajali drobtine, ki padajo s njihove bogato in razkošno obloiene mize. Barberton, Ohio. — Po neukih ia obredih rimsko ketoliške eer-kve bomo kmsiu prekoračili v te-kosvsni postni čes. Nszivljejo |> "štiridesetdanaki post" in katoli-ftkl svečeniki grmijo ras svojih lee nad revno in pohlevno ljudstvo, ki je le bogaboječe, ie ne zna misliti in je vdsno duhovščini od pete do glave. Nobena stvar na svetu, naj bo ie Uko re-enična, ne vlede bolj tega ljudstva, kot lašnjive verske dogme in nauki, ki prihajajo raz iece rimsko katoliških eerkva. človeku se ksr stndi, ki mords le bivs v obljubljeni ameriški dešell le precej let. Misli si, morda bo drugo leto drugače. Toda vedno je ensko. Do danes se ne-ksteri ljudje še niso prsv nič naučili in se tudi ne bodo. Težav-no js to, a resnično. Nikdsr nisem bil še pristsš te sli one cerkve, pa ima bog vseeno le precej jubesni do mene, dočim obkisds pobožne duše s resnimi boleznimi in nesrečami. Kje se "pobož-žni " kristjan le toliko pregreši, de ge bog kssnuje in nszadnje morda še vzemo življenje v nsj-epši mladosti! Sicer boste mords rekli: bog to sshteve, poklieel ga jo prod sodni stol, kjer mu bo deno videti obličje gospodovo. Dobro, vzemimo to stvsr s ene strani, potem je pa poglejmo s druge. Ksteri peklenšček je neki v svesi s brezverci f. Ali je bog to-iko usmiljen in pravičen z nji mi ali nima nad njimi moči. Ne kje je zapiaano, de je bofc vsemo gočen, čemu nsu} potem "prečs-stite duhovščine" blebete ras leče, da smo brezverci, podaniki, oz. pristaši Luciferja. Če je njih bog ree vsemogočen, in čuti, ds mn Luclfer s svojimi pristali kaj škoduje, zakej ns sele s svojo vsemogočno roko in rssbije prah in pepel vseh svojih so vraž-nikov. Vera nas uči, da je bog pravi čen sodnik, sa torej mu je telko udrihati po pravičnih in reahlč nih, nego udrihe po tistih, kete ri isrebljsjo njegovo ime v svojo korist. Vem, da me bodo reinične ter-oijslke sopet enkrst obsojale glede mojega prepričanja, toda proeto njim. Korakom po tisti poti spoznsnja, da snem ločiti dobro od slabega, lai od resnice in ljubesen od mrinje. Milodsrov mi tsk ns boste dajali prostovolj no, sko vss bom pa prosil, odpre-vite me kot sposnsvatelja resnice in odpadnika od oerkve. Ako hočemo iskati prsve vzroke življenske bede ubogegs pro-letarijsta, moremo stvar ogledati v sreslu, ki je nejlaloetnejše, rimsko kstolUki cerkvi, katere jo roke kepitelizme. Pošten sin ai romsŠnih stsrišev sem in kot tak Imam pravieo po vedet i svoje mnenje. Stariši mi še Šivijo, ne saničujem jih in tudi-jih ne bosa sko niso taki kot sshtevs duh Is sa. To ni njih krivda, kajti bili so učenci tiste šole, kjer so jih is-obrsševsli s dišečo leekovko. slučsju, ds to nI sadostovslo, ao jih gospod lupnlk še ''priporoči li" atarišem in neuk je bil vto-pen v glavo e pristnim mlstiškim cepcem. Tsksle je bila šole v res d rs peni svstro-ogrskl monarhiji, ksteri je diktiral črni Rim. Ko aem bil še mell dečko, sabsjsl v eerkev s strogo zapo vodjo, da moram znati evsngeli, s glsve, ko bom prišel domov ako ne, pa me čeke nekaj doma Čege. Bilo je prvo nedeljo v po stn. Msti nss tedsj al imele čeee negovati in tako mi je ksr s mslo smočeno platneno cunjo napol o-brisala obras. Tekege me je p„ alele v eerkev, naj poslušam "boljo besedo", pred vnem ps evaa galij. — Hm, se sstrdil i polnimi usti ln pri tem prav pridno otopel hos ejdovege kruha, de aem nesednje vee possbil, ksko sMje dnmile ln ribele s tistim kosom pletne, ksteri je vplival ne moje liee kot turški poper. Cepljel sem proti eerkvl. Kot otrok še nisem dosti rs sum M ne mešo, ki je rssdeljene v dejsnje kekor keks štiridejsnska koma dlje. Sklenil eem bil dobro posla-Šetl gospode in "beeedo bolje", de bom vedel kej po vedet i dome, ker drageče bi slebe pele. in s takim aklepoes stopil v eerkev. Hte-pil sem pred veliki olter, kjer sem se pokrišal s blegoalovljene vede r Imena olete, sins In sve-tege dehe. Ae kot tek poglede sem bil mslo seljabljen, se to pokloniti, de bi od zadaj klečoča moja "izvoljeaka" ne videla te prvovrstno readrapanih podplatov. Pe kdo je tisti kip vpre-šel zs podplate, samo, da si bil lepo počesan, malo sem in mslo tja, pa je bilo lepo videti. V istem hipu sem bil na oni strani olterje med svojimi tove-riši — poniglevei. "Koliko jih mel," so me vpraševali. Hepeta je je eden povedal: "Jez sem na klestil pri očetovih hlačah", a drugi je zatrdil: "Jaz pa pri materini jopici". Pevcali in brcali smo jih že skoraj polovico msše in še bi ne bili končsli, ds ni prišel mežnsr nam temeljito nsvihal ušess. Postsl sem miren in poslušni, keko vpije Širokopleči mož in zbije po led. Spomnil sem se pri tem, cej mi je bilo doma naročeno. To bo torej evangelij", aem ai mislil,' "ki ga imam povesti do ma, ker goopod teko nasarensko tričijo, da ge bomo je razumeli ji znali povedati sterišem dome.' Ampsk čudno ss mi jc zdelo, ker teke besede sem ie večkrat slišsl, >e vzlio temu ni nikdo omenil glede evangelija besede. "Zadnjo nedeljo je bila pustns nedelja — tako nekeko je začel 'sveti moš" govoriti, in ns to se mu je.vlils cela ploha božjih besed. "Punce, ki so plessle sko ro pijsne in vodile fante v skušnjave in grde pregrehe mesto, da prišle h gospodu duhovnemu očetu potolit svoje teikoče, niao vredne, da bi gledale bošje obličje." Skoro smejal bi se bil in naj rajše bi bil ploakal gospodu tre bušniku, da je tako po domače sfiksal' naše ižanske škratelj-ike. Dekletom, keterim niao dela le ponočno ure sivih las, sem sko raj privoščil omenjeni poper. Kot bi trenil, ai je hudi gospod pri tem nabasel v nos tobaka, par-krat kihnil, potem pa lopnil po ovotoČih ižanskih fantih. Le mf-slil sem, kaj mu je neki tako zmešalo glavo, da denes teko ne-t)ija po leoi. Po naših fantih ubi ra, sem si mislil ,ko so vendar po znani po devetih farah kot dobri plesaloi in dobri drušabniki kmečkim dekletom. Psovke so bile ene in iste, rszun, ds je spremo nil ssimsk 've' v 'vi\ V sveti je zi je tako rešil ižansko faro več nege pogubljenja. Ko g£ jc minile besnost, je zeklučil s naznanilom, da ima dekliška "Marijins družba" popoldne po nauku shod. "Pe de mi ne greete ta čas oštarijo", jim je grosil, "nego de pridete v kaplani jo." Odšel je s lsee. Ostali del maše nisem vedel, kako se je zavr-šU, kajti nekatere besede, dasi sem bil prav mel, so mi dsle toliko misliti, de ko sem se ogledal okoli sebe, še nisem videl Šive duše v cerkvi. Dome me je sprejels meti s vprašanjem, kod sem hodil toliko Čase. "Bil sem v cerkvi in poslušal evangelij", sem rekel junaško v evesti si, da jih tegs dne ne bom dobil, ker sem si vse dobro sspomnil. "Kakšen evangelij je bili" Povedal sem kot aem slišal župnika, posebno zadnjega nisem possbil. 2e je bils roka namenjene, a kot bi trenil, je odpovedala. "Torej, tako si rezpoaajen in sdsj še pohujšsnjc tsm — v cerkvi f Proato ti, zdaj pa pojdi k južini in si zspomni, ds to ni bil evsngelij, čez čss boš is rasumel in smejsl ee boš nsd tskim govorjenjem. 8e nekajkrat me je mati pomerile z očmi, ki so kazale bolj šelost nego veselje. Kej je hotele f Vedele je, ds s pslico tudi ne bo nič opravile, ssto ml je dovolile, de sem se popoldne lehko igral med veškimi poniglevei. 2c do tedsj nisem imel dosti vere, ksjti čudno se mi je sdelo, ds župnik v "hiši bošji" revno Uko s bije |els kot fsnt je v go »tilni, ko so pod oblesgo vinskih duhov. Prvemu ni nič grehs, vse mu je odpuščeno, dočim so sednji podvršeni strogi preiskevi v spo-vodnici, se pokoro pa bi kmalu morali jeeti slamo meeto kruhe. Ce bi bili ljudje bolj pametni, bi prisilili svoje župnike, de morajo učiti samo "bolje besedo •U pe bi jih sploh ne hodili po-slušat in svoj dragocen čaa bi porabili v koristen namen. V cerkvi je vendar svet kraj in po navodilih is Rime, bi morali v takih krajih govoriti aamo "bošje be »e pe sebevljeti čes tisu, ksteri lshko preatanejo bres nje. Ne amett bi gledati denar in ai kupi^iltl bogastva, hajti e tem se deU bošji rop. Kristus je dej.| de kdor irrsbljs njegovo Ime v svojo lastne korist, bo pof„b Ijen ne veke.'• Bog je sgolj duh", je nekje seplseno ia kot tek te-dl »e potrebuje denerje, aetnrej deleu greh, ker IrgeU Ije.Utvu — . tem izgoverja UMU, da je bog vsegsmogočen, čemu tedsj ze nje-gs skrbite. Ali se gs prav nič ne bojiU, ker verujete, de vss bo Čez čes poklieel k sebi.in, ali se ne bojite dajeti računov, ker sU izrabljali njegovo ime v vašo leetno korist. Ce Uge ne verujete, potem ne vem, kej je še vere vredno. Ali so Kristus in njegovih 12 apostolov Uko učili f Vrzite že enkrat krinko s obraza in pokažite se, kakšni sU v resnici 1 Že zdavnaj bi si nsrodi vsegs sveU podali roke, da ni med njimi hujekačev in lašnjivih sekt. Čemu je treba, da teče kri v potokih, ako smo si v sorodstvu kot potomci Ademovi. Ako je ned vsemi en bog in goepodar nebes in zemlje, čemu potem tolče brat braU, kristjan protestsnts pravosUven Turka, eko jo med vsemi en ssm poveljnik, en ssm bog. Ootovo je, da še ne boste vrgli krink s obrazov, ksjti ts vsm o mogočajo udoben življenald ob stoj in še neksj drugega je: koristno delo ze človeško družbo vam smrdi in tako sejeU sovra štvo med narodi te solzne doline. Radi tega bo tudi ljudstvo en krat z vami obračunelo in kadar bodo prenehale ekaletirati vaše šile, cerkve, bo tndi savledele svobods in civilizacija med mili jonskimi narodi. — Frank Boh. Phillppi, W. Va. — Dolgo čase ni bilo nobenege glasu iz U naselbine, odksr je poslal zadnji dopis Jože Ruparčič, ki je odgovarjal dopisniku, kateri je poro čal sledeče: "Tukajšnji Slovenci stojimo na sUvki Uko kot prvi dan, ali žalibog, dosti je delaveev, ki stoje ne strani kapiUli-sto v." Jože je čitsl te besede, da pomenijo tukajšnje Slovence, kar pa po mojem mnenja nI. Ce bi pomenilo tukajšnje Slovence, bi bil dopisnik to omenil. Smešne je trdiUv dopisnika, ki pravi, da sem jaz napravil, da imamo tri Čevlje za jard meeto $1.50. To jo napačna trditev, katero mi dela krivico. — Jože, jas sem pomsgsl onemu, ki so me prosili in jih je bilo šest po itevi-lu, večina pa je bilo 17. Dopisnik predbscivs še nekstere druge o-pazke, na kar pa niti ne odgovar jam. — John J. Železnikar. SLIKE IZ NASELBIN. Riohvrood, W. Va. — Z žalost nim srcem nlsnanjem vsem pri jateljem in snsnoem širom A merike, da jc moja ljubljena že na Helena Obress zsdobila večni počiUk dne 21. januarja v starosti 34 let. Pokojnica 'zapušča tu mene žalujočega soprogs in šesUro o trok, enega v starem kraju, starosti 17 mesecev do 12 let. Za pušča tudi dve sestri eno v Pen nI, drugo v stsri domovini in bra U v stari domovini. Ranjica je bila izpod Skranka, fars Cerkni oa pri Rakeku. Dolžnost me veže, da ae zahva lim vsem, ki ste mi pomageli bridkih urah. Lepa hvala moje mu brstu in sestri, ki sta prišla udeležit se pogreba, srčna hvala mr. in m rs. Matičič in mr. in mrs Logar sa pomoč v bolezni moje pokojne žene. Hvala vsem za da rovane vence in za udeležbo pr pogrebu ter vsem, ki stq ranjico obiskeli ne mrtvaškem odru. T pa ljuba in neporabljena šena in mati, ki al naa presgodsj sspusti U, ds bi odgojiU svoje otroke »psvsj mirno I Rsnjico priporo čsm v blag spomin. Žalujoči stali t Frank Obreza, soprog Frank, Joseph, Edward, Tony, Louis, sinovi ter Mery in Jennc, hčeri. Hndson, Wyo. — pozno zvečer sU se dne 20. jsnusrja v naši na selbini-sprle dve petellnčke in __ dolgo čara kevssla po glaveh, da sU sečele le omsgovatl. Slednjič je eden zagrozil drugemu, da bo slesel v ono dešelo in pokszsl mu msl šelesen predmet. Gledejoč so se polastili tega šelesa, veruh pcstsve pa se j« čutil primorane-ga, de nežene petelinčke v kur nik. Dne 22. jennerje se je vršile brevnsve in neš mirovni sodnik jnstiee of the peaee" jima bral moralno podučno molitev Pokoro redi pregrešnege kav •snjs j« sodnik odmeril, da bo vsakemu petelinčku ispuljenih 15 peres. Pri razpravi niso prišli do H I?*' Prišls v ras por Priče niao bile seališene. OovVn ?o je resširjeae, da eden petelini-kov nima toverišieO dome. p« je pričel hoditi aa sosedovo dvori- Francozi so le pobili nekaj Nemcev v Ruhru, tods zlsta ni bilo pri njih. Mrliči imajo p(a/. ne žepe. Poincsre je podoben ti. atemu roparju, ki je videl pot. nika s napeto torbo in ga nbil, io pa je posegel v torbo, je na- šel namesto pričakovanega slata n srebra — venee čebule, e e e Velika masa ameriškega ljul. stva oboleva Charlie Chaplina, komika v filmih. Ako bi Ohspiin danes kkndtdiral za prezidenta, bi dobil več glasov kakor kandi. dat Delavske stranke. fce petdeset let je treba čakati — pa delati. e e e Listi poročejo, da se je Jugo-slavija nalezla francoske bolezni in pojde s čeUmi v Bolgarijo tir. jat odškodnino. Poincare bo morda Uko dober, da posodi Pašiču regiment za-morcev. PoUm bo francoeka bo« ezen popolna. it e e e Nekdo je poročal, da je bil Smirni obešen neki ameriški trgovec. Čemu to poročajo t Če j« )il kdo obešen v Smirni, ameriški deUvee že ni bil. Ameriške de. lavce obešajo semo v Ameriki, na primer v Arkanssgu. e • e Dvajseti admendment ustave: "Samski državljani morajo bi. ti v postelji točno ob devetih, o. ženjeni po ob osmih vsak dan, ne-deljo in na Božič. Kongres naj skrbi, da se U ad. mendment strogo uveljavi A-men." e e e Kdej pošlje Amerika svoje ar. made po svoj denar v Evropo t Čaa bi bil, da začnemo tudi ml tirjati na žegnan francoski na. čin. e e, e Človeku se nehote usili vpra-šsnjsi Za čem bi ljudje v Evro. pi umirali, ako se ne bi tako krepko pobijali f ■ Vive la France I / e e e Frančiškanska krpetina pona« ja "Življenje svetnikov" cs no-ve naročnike. Jcjžeš, kako so ta življenja pocenil e e e Harding je odšel na počitnice. Ko se vrne s počitnic, pojde zopet ns počitnice. e e e Rojak v stsri domovini nam pi. še, de je Um zdaj toliko strank kolikor je ljudi in vsak človek ima svoje glasilo. Pa prsvijo, da Jugoslsvija ns* saduje I e e e Ali je Mussolini že postavil I. talijo na štiri velika stopala f Ši ne 1 Čaka, da Lenin umre. e e e "Pes je msčko, mačka miško, miš pšenico pod mejico. . ." Tako gre sdsj v Evropi. An. gleži Francoze, Francozi Nemce, Nemci Poljake. . . Irci pa Irce. Bo že, bo Že. . . e e e Monaieur Poincare de Revsa* che in generalissimo Foch sts ab* solutno proti kontroli porodov med Alžiroi in Senegslcl. Kdo o Dieu 1 — bi potem branil visoko kulturo in zlsto svobodo Evro-pet! e e o Sodnik Ford v New Torku fi rekel, da edino sredstvo zs orne. jitev rszporok je, sapreti vsa de klota od 15. do 25. leta v železno kletko, da se ne bodo mogla o* možiti prezgodej. Iz te sugestije logično sledi drugs: Ksj če bi vse sodnike od 50. leU dslje poslali ns otok YspT K. T. B. šče podučevet kure o sskonskre življenju. Petelinček ps je imel smolo in bil je oikropljen s It nsno vodo. — Luoas Marko. VESTI 12 PAIMM Laika vlada je sklenile deti i milijone lir se popravo — cerken poškodovanih v svetovni Resen tegs ps se vrie pogsjsnj* med ministrstvom ze osvoboja lokomotive Pennayl vanake železniške družbe v Chicagu je bila pred par duevi eksplo jjjg. Karle tel se je psrni kotel \ lokomotivi. Dva delavca sta bila ubita in dva ranjena. Kapitalistič-ui listi so takoj zagnali krik, da je bila razstrelba delo "delavske zarote", ker ima omenjena železni bka družba še vedno štrajk meha nikov na vratu. John Scott, tajnik oddelka železniških delavcev A. F. of L., je pa odgovoril, da je eksplozija kotla posledica skrb-skega dela. Iftarstrelbe te vnte se bodo ponavlja j in delavci bodo izgubljali živi* nja, dokler bo družba imela nevešče atavkokaze na delu v svojih delavnicah. Najstarejši aktivni* tiskar na »vetu je nedvomno Philip C. Coghlan v St. Louisu, Mcv Coghlan je prejšnji mcsec obhajal svoj 90. rojstni dan in ie vedno dela v tiskarni, kjer postavi povprečno 1600 "emov" v 24. urah. Coghlan se tudi ponaša, da je 72 let član avoje strokovne unije. Bratovščina železniških signa-listov' je po sklepu vladnega železniškega delavskega odbora dobila osemurni delavnik, ni pa dobila poviška mezde kot jc zahtevala. Signaližti so zahtevali mez-do, kakoršno so prejemsli za časa vojne. Organizacija ima okrog 15,000 članov. NEKATERIM BE MUDI B BUB-VENČNO PRUDLO00 Drugi so pa pripravljeni, da porazijo. Razne vesti. KUKLUKBI PRED POROTNIKI. Pomagati si hočejo a lepo prav-ljioo. ♦ Waahington, D. 0. — Vaa znamenja govore, da ae hoče llar-dingova administracija poslužiti vaega svojegs vplivs, ds se sprejme subvenčna predlogs te v tem zasedanju. Lssker, predsednik federalnega plovbencga odbora, je celo rekel, da bo predaednik Har-ding vstrajal pri tem, da se glasuje o subvenčni predlogi pred 4. marcem. Ko je senat pričel zopet uvaže-vati farmsko kreditno predlogo, je Lenroot izjavil, da bo zahteval ponočno sejo, ako ae kreditna predloga odloži zopet zaradi ob strukcije. Senator Brookhart iz Iowe mu je odgovoril, da je !armarjem pri ercu, da se najprvo porazi sub-venčna predloga. In pokazal je velik zvezek papirja, rekoč, da mu je vzelo štirinajst noči, da prečita podatke o zadružnih kre ditih. KUKLUKSOVBKI "KLIOL" ARETIRAN. TRIJE DETEKTIV I OBTOtEKI MUČENJA. V njegovem žepu zo našli težko napeztnico. Mučilno orodje zaplenjeno. Chicago, IU. — Sodnik McKin- ley je odredil, da sodnijski biričl preiščejo sobo "alatih ribio", v katerih so detektivi mučili žrtve, is katerih so hoteli issiliU izpoved. V tej sobi je detektiv WUli-sm L. Coz pretepel Bdmund Fi-teha, katerega je hotel a udarci priailiti, da priana, da je vedel, da je bil avtomobil ukraden, pre den ga je kupil. . Preiskava te aobe je dognala, da so našli cev is črnega kavčuks, ki je dolga dva Čevlja. Cev je pre-rej obrabljeno, kar govori, da so jo detektivi večkrat porabili, ds iz žrtve iztisnejo prisnanje »ločina. Dalje so našli koa jermena, ki goni veternico pri avtomobilu. Ta koe jermena jo najbrž služil aa povzročanje drugih muk. Preiskava te sobs se je izvršile še le po tem, ko je veleporote obtožila tri detektive napada, pretepa in brutalnega ravnanja a aretiranimi. Ti sločini se kaanujejo od onega leta do deset let ječe. Občinski svetovalec Lyle je ia-javil, da bo nadaljeval s preiskavo in da se nej vsak poUeaj odpusti iz službe, ki je lagal pred odsekom ali je bil v zvezi a temi zločini. DOKODmuanOA DAVKA KE MARAJO PLAČATI. D. 0. —' Stroko v-ajaki ia Ckieaga, ki so prejeli sa ocenitev pooeetev $2,7411,666, so dospeli v Waahington a celim štabom advokatov, da saaje posredujejo sa oproetitev dohodninskega davka. Gospodje so "saalužtli"; več ko dva miljona dolarjev, in sdaj mislijo, da jim ni treba pla čad dohodninskega davka. ^a. B Skvwb Ntr^Ei Podporna Jediota Ualaaoe^ssa t. apelln > > Inkoep. IT. Junija 100? v drl*vi lltUoU. i glavni »t an, aeer-ae aa lawndals a vi., chicago, ilunoia Irvrševalni odbori uppravnl ODSEK« . frt^ VUV*1 P»*fdsad»lk as^n« Vidri*, It p. o. ?, OORKA EUU. Chicago, IU. — Tako gorke zime, kakršno imamo letoe v lllinoi su, še nI bilo 43 let, pravi zvezni meteorolog Clarenoe J. Root v! Springfieldu. Nejnižja tempers i tura v januarju je bile 310 stopinj, dočim je prejšdja leta navadno bila blisu ničle. Yonkers, N. Y. — Policija je aretirala Frederick J. Storma, " razsvitljenega ciklopa" in "kli-gla" Kukluksklana, ker so pri njem našli težko kovano napestni-co. Sodnik ga je obsodil na Štiri mesece pod policijsko nadzorstvo. FARMARJI BE ZANIMAJO ZA VODNA POTA. Ardmore, Okla. — Ko so ku- kluksi ponoči obkolili dom Joe Carrella in ga hoteli odvesti ns samoto, da ga po kukluksovsko kaznujejo, ker je pri kukluksih obtožen, da kuha žganje, se je Carrell postavil krepko v bran. Kukluksovska bende je nanj streljala, Carroll je pa na strele od-govarjal, dokler ni bil smrtno zadet. Carroll ni streljal zastonj, ampak je lahko ranil Jeff Smitks, Kinrtno je pa zadel C. O. Simsa, ardmorskega detektiva, pripadajočega k zakrinkani kukluksovski handi, in Smithovega brsta John Smitha ii Wilsona. Kanjeni Jeff Smiht je bil obtožen napada in umore. Te dni se je vršila obravnava pre^ porotniki in včeraj je bils stvsr izročena njim, da izrečejo pravorek. Smith je tajil, da je kuklukso-vee. Pripovedoval je pred porotniki, da so maskirani neznanci prisilili njega in njegovega brata, jI« jih spremi pred Carrollov dom. T«m je pričel boj, ker »o maski-Jsnci hoteli vlomiti v hišo. Sims, je vodil maskirance, je bil smrtno zadet, on je pa bil lahko r»njen. Maskirani neznanci ao ga J'»*tili ležati na licu mesta, na «r ao se razpršili na vse strani. Državni pravdnik je odgovarjal, (I" Je Hmithova izpoved lepa pripovedka, ki ima namen prikriti JeNiiico. Chicago, 111. — Vedno večji po-staja pritisk, da se Velika jezera zvežejo z Atlantikom in Mehiškim zalivom. E. H. Buck iz Franklin Orova, bivši predsednik Farmarskega instituta v okraju Lee, je predaval pred farmarji o zvezi Velikih jezer c Atlantikom. Naglašal je, ako se dogradi kanal reke St. Law-renče, tedaj se bodo dohodki a-meriških farmarjev pomnožili na leto za tri sto miljouov dolarjev. Zgraditev tega kanala je po njegovem mnenju živa potreba s gospodarskega stališča. Zgraditev kanala bo stala dve sto sedemdeset miljonov dolarjev, pri tem je vSteta električna centrala, ki bo dajala en miljon Štiri sto tisoč konjskih sil. Električne centrala zadostuje, da krije vse stroške in bogsto naplača to delo. Drugi se pa zanimajo za kanal iz Chieaga po roki Mississippi do New Orleansa, ki omogoči farmarjem pošiljati svoje produkte na svetovne trge po zelo nizkih transportnih stcpakih. Irski RUDAR OPEOtOEN. ft-llaire, O. — (Feder. Press.) ^ Mike Muscillofl, četrti obtoženi '»dar v St: Clairsvillu, je bil opro-Robert Fsrmer, tretji obto-" nee, j« bil oproščen pred enim tednom. Druga dva rudarja, I)o ,n|n«k Ventursto in Dsn Agosti, Kl« l>ila spoznana krivim in obeo-J^a ns dosmrtno ječo. Osem ru ««i*Jev še čaka na obrevnavo. Vsi K" obtoženi, de so ubili skebckegs "P ratorja Johna Msjorss dne 27. J""ija m. 1. t teku premogerske *o vlada pričela > novimi repriaalijami nad republi čanf, ako se ne vrne senator Beg well, ki jc bil ujet, v 48. urah živ in zdrzv. Bedeli je izginil pred par dnevi. Delavski poslanci zeh tevajo, da nedolžni ljudje ne sme-jo trpeti repriaalij. Liga miri Čehe in Madžare. Pariz, 1. febr. — Svet lige na rodov jc imenoval komisijo, ki ima rešiti apor med Čehoslovakijo in Ograko redi meje. Komisija po-roČa o svojih zaključkih na prihodnji aeji svets. Vulkan zredi mesta v Italiji. Benetke, L febr. — C odna ns-turns prikazen je obiskala malo mestece Franec Rigo ob reki Li venzi. Po silnem bučanju pod zemljo se je med veliko eksplosijo odprlo žrelo ns glsvnem trgu in iz žrele so švigsli pismeni in bris-gala je vrela voda 70 čevljev visoko v zrzk. Morilec poljsksga predsednika eksekutiran , Varšave. L /ebr. - J""* Nie-wsdonski, ki je ustrelil predeed nike Nerutowieza. je bil uamrčen. ŽETFKNTiKI URADNIK JI EA< POVEDOVAL DRHALI. Little Roek, Ark. — Pred legla lativnim odsekom sta bila aasli-sana J. T. Rogers, čaanikar is St. Louiss, in C. L. Degoche, stavku joč železnižki stro je vodja, da is poveta o grosovitostih, ki jih je uganjala drhal v Harrisonu. /Njuna izpoved se nanaša na dogodke pred izbruhom drhali in po izbruhu. Obe priči ata imenovali več oseb, ki so bile direktno ali nedirektno v zvezi z drhaljo, ki je linčala stavkarje Gregorja. Rogers je izpovedal, da js dne 17. januarja potoval v družbi dveh čaanikarskih poročevalcev ia Seligmana v Eurcka Springs. Na potu ga je oborožena drhal u stavila dvakrat in izpraševala. Dr hal mu je delala tadl pridigo, ka ko se naj obnaša, če ne, bo imsl opre viti a njo. o Drhal ae. je obračale telefonič no na J. C. Murrayja, glavnega ravnatelja Missourl A North Ar* kansaa železniške družbe, za na vodila. Rogers prsvi o tej zadevi, da je neki neaaanec odložil elu šalo pri telefonu, na kar je rekel ti ljudje." "Murrsy pravi, da lahko gredo Rogersu bi se bilo kmelu slabo godilo. Napravil je namreč neumnost, de je šel pred takosvan! "meščanski komitej" in vprašal za imena članov tege komiteja. Hotel je tudi izvedeti, kdo je poli nepadajo ljudi in kdo je obe-oblastil U komitej, aakaj drhale-sil Gregorja. Komaj jo te besede izgovoril, je neksj članov tege čednega komiteja takoj planilo proti njemu, toda George MeKin-ney jih je ustevil. Komitej mu je ponudil belo pentljo, da jo pripne kot snsme-uje na prsi. On je odklonil to ponudbo. Na to mu niso dovolili fotografirati prizorov in prepovedo li so mu intervjuveti ljudi. Ko je zspustil sobo, sls mu česnlksrje iz Ksnass Cityja brala Levite, Češ, da bi njegova narodnost kmslu povzročil^, da so jih ubili. Iz njegove izpovedi eledi, de so drhsleži ne željo želesniške družbe, prevzeprev njenih nejvišjih urednikov, pedli po stavkarjih, da s terorističnimi čini slomijo stsvko. FADERBWBKI ZAHTEVA 96000 SA ur KOVOBRT. osrednje okrorik. vimodno OKKOSJKt kapadno okkofjk* POROTNI ODSKKi ilk. OOT W. Har O ki«, FrW A. VUtr, Im aVS, g TjejWJ, n- aa, Nerolaaas adUrs •• aaj mHU*Jo Vsi pslelfl aa eL aeeetal edseli — aaj W. Nar It, lpela(fl«M, III. P ne trgovine v Ruhru. VeČina blaga is Ruhra gre zkozi Holandijo in ae naklada na parnikc v Rotter-damu. Zadnje tedne pa priatanišče malone počlve, ker ni več izvoza iz Ruhra in Porenja. la tega razloga Holandcl že godrnjajo nad Frsn-cljo. NaroČite aa ia Urita ivoje gla ...........n" iftOEM dslavea za delo na farmi (hlap ca). Stalno delo, plača po dogovoru. Pište na naslov t Anton Koren, Bon 98, Claversek, N. T. (Adv.) POTREBUJEMO Isučenega ko-vaša sa kovanje konj. Za podrobnosti ae oglaalte pri zuperinten-dentu v The Dismont llospital, Dizmont, Pa. (Adv.) Najboljie Cigarete DR. A. M. SOUKUP, PMVfICIAN AND 1UROEON SOJO W* IMJM., aor.^MUlard Ako livtta v bližlal pridite k tema sdrevaUm, eke žlvlu dslsš pišite nJemu la opišite vsšo bolssea. Oa vam beds poslal potrebna sdrevlla. ZA KUHANJE PIVA DOMA ne v saloffi slad. bmelj, sladkor In vas dr ur«- p<»tr^».WIn«, l'uskusits la se prsastndte, da je tiorna i»rl naa, kukam vefin la nalboUŠI in aaiea-n«jai. DubiU Je tudi sblrko sodov, steklenic In resnih lom .-v, it.t Mi vsm rfoMtsvimo narellJo po po-M, tešae v vss kraie. Grucorljsm, alsd^Usrjam la V pre-dajelae Islesnlns daaie arlmeren popust pri valjih nsročilin. Pilite po hforsseetje ne t FRANK OGLAR, 0401 Bvpoeiee Avesoa, CU**U»4, O. Kako poaamozniki narod. tako včeraj 100 radarjev aaaatth v Healji. Berlin, 1. febr. ~ VeUke aesre-Če ac je sgodile včeraj v premo-govniku lleinitz v Beuth«*nu v poljskem delu Gornjo ftlesij*. Kazal r« lba je pokopale 600 rudarjev; .15 mrličev je le ne površju. Kto rude r jev se je rešilo in od teh ■ Rotterdem, Hoiaadije, 1. febr. — Prvo večje inozemsko meeto, ki trpi ae poeledieeh In vezi je Ruhre, je Rotterdem To velao prlata-niščno meato živi nejveč od izvea EMIL KISS, BANKIR IM M An. N.w V.Hi CUf. KOD A J A■ P R Jt f^^^ J^^® C naprej plačane velnie Ust-) sa dopreme potnikov is starega kraje preke U.A »„L_____LlV £,t Listek (s lelesalee vred) stana od ZAGREBA DO N«W VOSKA $IM.— la $••-—eeebet davek. Pallliaai deaav V star kraji Plala« pe 4% ' Pilile as pejasalla ae aaalevt EMIL KISS, BANKIR m Ara., New Verk Otr. BESEDNJAK Ealko — slovenakt Vam bo pom* prt Isobrasbt samega «»b», pri ije lasoplaov In knjig. Ob^aa okoli 11,000 anglelklh t>aaad a iago-vorjavo, preHavlJentk na slovansko. Cena 1.00. Ns.oliU ae adaj sa upo-1 rabo v slmskik veleHh. NsroHlo po 1 MJito na DR. r. J. KERN, Otll •«. Clair Ae*., C\—U>U, OU«. fte Is nlmeU Zormanuvik aajru». vja.h .iov»,.«klh peaml (r»na ILSlh JttUSe aaroliu a b#~dnj«k«m ' Ceaa ob.m knjlfam J« 10.00. NaziuuiilOe Bivii avstrijeki general pobc^nd ^ M) v lM»lnišniei. IsjoOe. i-- Dunaj. 1. f'br Iltt4j* i. Vohlja ratificirali ski gerersl Kazimirimrtgemtorl rapaUaki pakt. ki Je bil «e zahtevo enUnte «>»•* ^^ j f ^ _ Jen M imt bkbsc*v a^j* .u repall^ojbljlžojil. i.saclhia. de se Vselil dopustil u»',n .7fn,h/. ^. J^ ^rHlbo k. Je bile >kl »Jme leai^deleže. Vstopnine oroeta la se med vojno, je iišji iz y . | u Pomika * adej veljav, ver dn.go ps UA* sfcrM Jerr> vlnow-elujclz.'slozse^t,rsi^ ^ i Mihove, Or»em, I1L (Adv.) ako. M tem naznanjam, da ee vrti dne 10. februarja, 1031 meškeredaa vek#ltea in se prične točno ob 7. uri zvečer v soboto 10. febr. V dvorani Jcrry M iker »a, Orlent. III. rijuda« vabim vse rojeke ia rojakinje it domed'' la Is veeb V JUGOSLAVIJO bb vaak trn* AOUITANIA MAUBKTANIA... ■bkh v • paeaNU. 46.447 10,704 t mi S 9, OSI IM pHjaeae kabina se Iratjeas ras--i* iH.«..ibe s *, 4. I |.<^uljamj. Krsaae obodna, kadil aa la POŠival-ns aeba. Pokrilo pr«m»nsd« n«d ____kril« |»rom«e«do Nebeolk eMK._; keevj«. levrstna eadaiovja. i—»fcVm trn M^|f>« I kal«k la CVJ1A1D ANfHO* UNt i«« n ri niM 9*.. M Ml.................. Zapomnite ril Foalulujte ae pri Velik de-nemih poliljetvali vselej aaše benke, ketora slovi redi svojega to«n»za poslovanja la najnlljtk cen Ur ima ssjbelje la nejelje svaee s stare damo vino. VASI PRIHRANKI •brastujeje ae e 4% latataU obrestmi, ake Jik vložite pri naa ne "5PECIAL INTCRCST ACCOUNr'. Pn»daJam« llfkerte ae vse MeU«. IVMkrbim« p«tna IUU ' aa Isaeljaore In "afridselU" sa ! neva naaaljaaea, piSHe po navodila at«de pe- . tavanja. i FRANK SAKIER STATE BANK a« e*rtu»d« fleoaS, N«w V*rk, N. V. ftIauantkih p* tudI "eninsko IS9VI IlUfOniRin Dru4tvo»» krejepisna imena v listnih iaeR. Dr. Joa. Tominiek. (Konec). | a) Pri vsakem lastnem imenu i-mamo neizbrisljivo zavest, da je njega nosilec, njegov glavni del sisoatalnik; ako te torej lastna imena načelno piiemo z veliko, piše vssk del, ne ssmo prvi, z vsliko začetnico. Načelo 1) je tuintam precej v veljevi zlesti ne Ooriikem in v Istri (Petrovobrdo, Opatjeselo, Doberdob, Nemškirut, ftt. Viške-gora, Krvevipotok). Ta piaeva bi bila prav prikladna, ker so i njo aenajenostavnejši način odstranjene vse teikoče in ker naa k »jej nepotujejo imena prebivalcev (Novomeščani, Kranjakogor-el) in tvorbe pridevnikov (Viš-» jegorski, Gorenjegrejski). Od-vrače nss pe dvoje pomislekov: prvič nastanejo prenerodne oblike, ako se take sestavljenke sklanjajo (n pr. nad " Frdsmanimi-policami"), in drugič bi morali skupaj pisati tudi lastna imene, sestavljena iz treh in več besed, g to bi delo neumljive, monstroz-ae beeede (Hvetikrižpribelihvo-dah, Devicemarijavpolju, Hveti juriobjužniželeznici, Svetipeter podsvetimigorsmi i. dr.) Za to se ml zdi U pisava nevzdriljivs. Preostaja torej le le eden način: da se i posamezni deli piše jo tndi s veliko, kakor ee piše z veliko prva beeeda (Novo Meeto Črna Prst, Zidani Most). Zdi se mi potrebno, da ae vrnemo k naletu, ki ga je zeetopel Levstik. % abeolutno doslednostjo ee po tem načelu piaana vsa imena v naših uradnih "občinskih slovarjih" ("Oemeindelezikoa von Steirmark", 1904; "Oemendele-sikon von Krain", 1905). In Mj ss proti ursdnemu uniformo vanju in nerednemu jezikovno mu nasilju v mnogih slučsjih po prsviei sliii mnogo pritoib; včae tudi slepa kura najde dobro jezi kovno zrno. < Tndi "Slovenske Matiea" ae js pri zemljevidu elovenekega o ssmljs in v dr. Potočnikovi knjigi "Koroško" odločile ss pissvo 41 Novo Meeto", "Orna Pret" "Gornji Grad" itd. Ns isti nsčin svojih publikacijah in zemljevidih. Temu nečelu ne j bi ee pridružile vsa pišoča javnost, da pridemo do edinetva v tej zadevi, ki je tem vešnejša, ker nem je slož no nastopati proti tuji tendenci, de bi se naša slovenska imens/ po motnosti potiskala v kot. e e e Preudarivši vee slučaje in zasledujoč zgodovino nešega vprašanje, sem se odločil za tale pravila: I. Glede lastnega imena seme- ge. - I) Z veliko začetnico se piši vsako krajineko lastno ime, in ai-cer e) edine, ozironm prva njegove beeede brezijessno vedno; ■b) takisto naj ee pišejo z veli ko vse ostale v enojno laatno ime združene beeede, izvzemši edino predloge. 0*>ombe. Ze laatno krajineko me pa velja vsako kakemu kra-ji^ in proetoru kateregakoli obsega kot trajno pripadajoče ali dodeljeno ime v svoji celoti; dodeljeno ime v svoji celoti: dežele, gore, doline, morje, jesers, reke, potoki, studenci; jerki ,rupe, jame ; ceste in poti (s stalnim imenom); imena zs stolno dsns po kskovosti površjs: gosd, travniki, močvirje, planine, skale, me li, plezovi, skoki, grebeni, škrbi ne, trnje; naaelbine s vzemi evo jimi deli: mesta, veai, sela, kepe-ls, koče 'n pr. pUnineke), palače, vodnjaki; ulice, trgi predme-stje, okraji, nabrežja, promenade i. dr. jSgledi: Z veliko torej pišisso a) razen navadnih (Koroško, Krn, Skuta, Bogatin, Jame, Zagorje Luknja, dkarje, Goapodična (Studenec v Gorjencih) itd.) tudi take skupine: V Vinogradih za Klo-štrom Med Gorami Pod Pečjo Pod Lesom itd. — b) Imene slede čih vrsti Novo Meeto, Beli Potok (vss in potok), Črna Prst, Višnja Gors, Srednja Vss, Bela Cerkev Mrsla Draga, Veliki Kot, Savi-njske Planine, Jadranako Morje Tihi Ocean, Črni Studenec Pišnici), Blejeko Jezero, Kriški Podi, 8uki Plaz, Logarjeva Doli na, Sorško Polje, Ljubljansko Barje, Poetojnaka Jama, Kriška Stena, Kamniško Seftlo, Kačja R de, Žagana-Peč, Hudičev Boršt, I gibi je velike začetnice, je bil kriv, Dolga Njiva, Rudrlfova Skala, da ao ee elovenski pisci tako upi-Aljašev Dom, Nerodni Dom, Ka- rali podredrtvi pridevnikov pod dilnikove Koča, Kugjrjeva Pot, isto nečelo, kakor ao ga «kušali Dunajska CeeU (v Ljubljeni),Uveljaviti pri samoatalnikih, da-Kolodvorska Uliea, Vodnikov U je bil pri pridevnikih, ki ao Trg Kerlovsko Predmestje, Me-i vedno le enobesedni, sila prevrni' Log, Prisojna Pot (na Ljub prost! — Po nemščini je tudi po janaki Grad), Jubilejeki Most. eneta enostranost, da se dovolju fedalje: Sv. Trije Kralji, Špik je velika začctnica pndevnikopa nad Polieemi, Sv. Peter pod Sve- od nekaterih t, j. oeebnih imen: tirni Gorami, Sv. Juri ob Taboru, na to enostranost nas je opozo-Voda za Oltarjem (v Gorjancih), ril že Cigale. — Vsak lastnoimen-Vrh za Steno, Jezero pod Splevto ski pridevnik bodi torej kot tak td. označen. e) Z malo začetnico pe se se ve- vzor bodi latinščina, ki v da piši vsaka beseda, kader služi L^j pj&fmo z veliko vss lsstns e kot občins ime, n. pr. "Rudol- imenm ln njih pridevnike: Tako si fovs skala" bi bila kaka oknla,^^^ doeledni. Pišimo torej ki je elučejno last kateregekoli vedn0 jn v vsaki rabi: Slovenski, Rudolfe, ne da bi ae imenovele po Upniki, Avstrijski, Črnogorski, njem. dočim je Rudolfove Skala Ljubljanski, Savinski, Logarski, Kot krsjepieno 4me znens vsem iz-1 Tržaški, Blejski, Kurjevaški, Ur-etnikem h Klanškima Jezeroma,UttiinBki itd., kekor pišemo: Mi-' Dunajska eeeta" je vsaka cests ha,10v, Jsnezov, Prešernov, Kose ns Dunsju, s "Dunsjsks CssU" Lki Turnogrsjsks itd. e ulica v Ljubljani, v Celju itd. t* najenostavnejši način zdaj •Aljažev dom" jo domovinski raIiikujcmo j^tna imena od ta-kraj kakega Alježe, "Aljažev L^ ^^ ^ w ym prideva laet-Dom pa je pUninski hotel v Vra- noimengki pridevnik, dočim dotik, imenovan po slavnem župni-1 ^ nUmo biU nikoli ^ j^nem. Zob" je znsns gors, "Bab j i *ob"hjftn8ka srajca, Koroška Bela: Ko ,i bil resničen zob kake oeebe z ro|ko nare£je. Savinjsko Sedlo: imenom Baba. Savinjski sir (Savinjsko aedio bi Z malo začetnico ae pri kratici bUo kako §edlo ki ga rabij0 g.. "av." tudi imena evetnikev loči- L|iijel); Kranjska gora je kete-je od krejevnih evetniških imen.I koli gortt na Kranjskem, "Kra /Sv. Juri" je svetnik, Sv. JunLjgkft Gora" je - Kronau, Kra (ob Južni Železnici) je kraj. Ako i jfkogoriki jc pridevnik h "Kra ima krajevno ime zveriženo obli- njfki (j^" v pizevi označu ko (Smarije, Šenčur), potem 5« h0s svoj izvor od lastnega imena, zamenjeva iUk izključena; talci- g temi praviU priaemo do eno sto tudi, če se rabi pri krajevnem tn. umijive m umne pisave* imenu oblika 'f&ent" "Št. Jakob| ali Sent Jakob) ki ae svetnikom ("av.") ne prideva. " 2.) Z veliko začetnico pišimo tudi prebivalce dežel, pokrajin in naaelbint Kranjec, Gorenjec, Bohinjce, Kraševee, Ribničan, No-vome^n, Puatopoljec itd. III. Glede pridevnikov od krajinskih lastnih imen: Ako hočemo tudi pri. pridev NOVICE IZ JHUU. Voditelji nevtralnih ilegalnih organizacij pred celjskim sodi ščeml Dne 30. decembra lanskega lota ae je vršila pred okrožnim eodiščem obravnava o takozva-nem komunističnem procesu nildh izogniti vsem neekladno- katerem je zadnje dneve pisalo atim« kaže najbolje, da ae popri- demokrateko "Jutro" in "Nova memo Cigaletovega in Levetiko-vega ačela: pišimo tudi vse pri-i devnike od laatnih imen brezlz- 1. Manfredo Anton, star 22 let J._____lit.. ..l.i.].. I I « n i in • . trn l-i demokratsko "Jutro" in Dobs". Obtoženi so bilii jemno s veliko ssčetnieot Edino ozir ns obično nemško pisavo, ld se pri pridevnikih izo- Zgodbe s seksterih krščanskih čednostih Is nečednostih. _____________ v, < Iva SarM. (Dalj®) I — Jas jih bom imel o Božiču 1 Nisem kriv, če se II jo malo bolj mudilo as svet. Tode če me kdo prihiti o teletom, bol plečel, de boš črn, veš! Osel kraški, trmaetit — Ze pravi Bova oprsvils v Tolminu vssj vos skupsjt Ga boš Že videl oels krsškegsl * —Ali gs vssmeš sa pričo s seboj T Bojim se ••lo, da bo eemo eden premslo t Uudnik še dvige roko, e se sopet premisli. $pet molk. Ssmo vods, vsa divja in besne, šumi ia prši vieoko v zrak. Sploh je zelo želoatno tu doli med tema dvome etenemel. . . Nikoli soln-ea, ekoro nikoli človeškega glasu. . . Zakej soln-eu samemu je tu doli mraz. . . Vsa ta zelišča in vaa ta grmičevje rastejo od mokrote, ne toplote, i* človeku bi se mudilo mimo, eelo Če ne bi bilo taradi opravkov. Is daljave je prihejelo pozvanjanje zvoncev. VČaeih se je zaČul izza gore pastirski vrisk. Sioer je kvečjemu ptič priletel čez glohel. Kaj sta Še čakala moža? Da se omehča lastna glava, ne — da ae omehče nasprotnikova. . . . Rudnike je posili kašelj. Zlodej, da ravno idajt Celo oprijeti bi se moral, če bi imel ze Ui. ... — To se bo tvoji naduhi pa res prileglo! pri-jasno meni Riuel. J , — Tebe nič ne briga, slepsr! zakriči Hud-aik; tods preveč, zsksj kašelj, kl gs je bil komsj ukrotil, je planil z novo močjo na dan, in stresal, etreeel. de se je čutil Rineš opravičenega ugovarjati: — Pusti brv pri miru. ko ni tvoja! kvečjemu de boš plesal samo na svojem koneull Sment vendar, kaj m«> misliš skakljati v vodof se prestraši, ko ee je hlod res skoraj obrnil. Tode, to mu je delo tudi novo misel: Zakaj ae bi sedel r Noge gs že bolij« in Iludnik bo vl> del. da res ne misli popustiti. |Waa! počene, zagrabi hlod z obema rokama in že jezdi na njem. * — Tako, sdaj ps le daj! pravi in prijazno pogleda daveč«*ga m> nasprotnika. Temu s* je polagoma posrečilo, da je adušil kašelj. In adaj je očito študiral, kako bi sedel tu di on. Toda sam je \edvl najbolje, da eo njegove koeti še precej hrome, m da je treba dvojne in trojne oprrsnnsti. č« h nm-e osramotiti pred nas protnikom. Meril je torej naprej a očmi ia ee šele čoa dolgo odločil da kteene, |*a ae je ravno še Ujel. Rine! potegne sdaj is lepa čaaepb ia ga ras grae. Prebral ga je slerr še saoči, e le površno, ta lakko, da mu je kake aovioa ušla. — Ce znaš brati po glavi, te povabim, pome-šikne Hodnik«, Poglej: "Načirog!" a od te etra-ni "Goričan". Hodnik nI odgovoril. Pač pa je vzel iz žepa drobno knjilieo in sačel listati po njej. Imena dolšnikov. Ravno prav, da utegne pregledati, kdo bi bil vel. Čss tsše počasi, s teče. že more eolnoe vsak hip pogledati čes hrib ns levi. Keko dobro bo storilo t ie je obleke ekoro mokra od tege vražjega prisaja v noge; poeebno sdsj, ko segajo tako globoko dol, akoraj sebe. Toda hoje je, ds se tudi Šelodee že ogleše. Rineš je računsl, ds selijo krsvjo kupčijo z dobro kspljioo, ki pe eevede ne prileti ne prazno dno; Iludnik se je veeelll celo ne gulaš eli okiss-aa jetree v Tolminu. Na, tu ga imeš sdej, gulaš in jetrca 1 Res, de mu je moral vrag ravno tege bike posleti ne pot.' Pravzaprav je stvar vedno bilj nespametna. . . Ree, če bi bil vedel, da ae razvije kaj take-ge, bi se bil rajši tekoj umaknil. In zdaj še celo nlme več emiele, de čepi tu — sodnik je še devno napieal razsodbo, da je Poklukar pošteno plečel, ell kdo ve, kej mu je nevesal slepar. Tolmin je se danee odpravljen — če pe itak ne miali naprej, čemu bi potem silil na to atren, ko mu je pot — ne ono in mu je ta oeol tu spredej ne ze-plref Obrnil bi ee in pregugel ne ono stran. Ze-kej vstati bi si sdaj a temi nogami ne upel več... Hieer pe mu tudi v prsih vedno bolj negaja, in le s nejvečjo muko kroti kešelj, da ne dela onemu preveč veeelie. Hudnik še nekoliko časa tehta, potem se ns enkrat od|oči: počasi potegne desno nogo k sebi, poišče e eedalom ravnotešje in jo spravi čez drog, sedi torej v smeri reke. Potem se od strani ozre ne naaprotnika. Ta ge je gledel, mu. zdaj prijazno pokima in stori isto: še sedi tudi on proti reki. V Hudaiku besno zavalovl, vrže revno zeto še dosti spretno levo nogo čes drog. pokeže onemu hrbet ia ee v vso silo potisne dvekrat trikrat tja proti bregu. —. Hljo hI 1 zečuje ss seboj. In tskoj nato glaeen srnah, vedno glasnejši, vedno nesramnej ši. . . . 2. Erjeveo Albin, star 17 let; 3. Kožar Franc, star 18 let; 4. Bpgve Franc, star 30 let. i Prvi trije so bili obtoženi radi širjenja komunistične propagande. Bogve pa, ker mu je bilo znano, da ae podpirajo hudodelstva po čl. 1. zakona o zaščiti dr-šave. Obravnava se je vršila pod predsedstvom . višjegs sodnega svetnikš dr. Levlčnika. Javni to-žitelj je bil državni pravdnik dr. Rus, zsgovornik ps g. dr. Ogri-sek. Obravnava ee je pričela ob 9. uri dopoldne ter je trajala do 6. uro zvečer. . Obtožnica je bila tako obširna, da je trajalo branje iste nad eno Uro. Nato so sledile razne resolucije in drugi spisi, katere so či-tali obtožencem. Znečilna je resolucija komunistične omladine U. K. O., katera navaje med drugim boj buržuazi-jl in boj strokovnim birokratom. (Mišljene ao strokovne^ organizacije amsterdamske internaciopa-le.) V resoluciji je odete vek, ki pravi i Sindikati se morajo vzdigniti, da bodo mogli podpirati komunistično stranko. Strokovne organizacije so namreč bile ved no temelj politične moči proleta riata. (Resolucija .misli seveda "neodvisne" strokovne orgepiza-oije.) Resolucija povdarja, da ne sme iti K. S. J. v koalicijo z nobeno buržuazno stranko. \ H koncu navoja še resolucija, da ae "enotne fronte" odobrava čitanje resolucije je trajalo 55 minut, la čitanja teh spisov nam je jasno, da so neodvisne strok organiseeije še vedno dekle ko munistlčne stranke. To so tiste organiseeije, ki jih zastopajo "Del. Novice", katere vedno kri-Čijot "Ven s politiko iz strokovnih orgenlzeeijl" Sede j razume-1 mo, ketere politika se mora izob-j čiti ia sindikalnih orgsnzeclj —j I razredno zavedne eocialistična. I.. "X ' fctrovio in se je vršil po izjevi nekem gosdu pri Trbovljah. Na tem kongreau je bilo da se v nssprotne organizacije poztsvijo celice. Po tem kongresu je vršil Manfredo najagilnejšo agitacijo komunistične omladine. Dobivel je iz Trsta komunistični ist "Delo", ter s Duneja "Ko-muniatiache Jugendzeitung" v več izvodih. Vse te listo je dobival na ime avoje matere Neše Cern. Na vprašanje predsednika sod> nega dvora, koliko da je plačal Manfredo za "Kojn. Jugendzei-ung", je izti odgovoril, da je bilo vae brezplačno. Iz raznih spisov je bilo razvidno, da se je Manfredo podpioo val e tujim imenom "Pavle" in 'Kivešlob" (čitaj obratno Bol-ševik.) in Ivanov. Pod imenom Pavle so stale črko P. S. (Pokrajinski sekretar.) Na razna ztavljena vprašanja se je Manfredo zelo slabo zagovarjal a čimer je dokazal, da mu ipanjka znanstvena podlaga za i iir jen je komunizma. Soobtoženi Erjavec, mlad inte-legenten fant je na kratko izjavil, da ne po^na komunizma. Njemu so pošiljali "Del. Novico", ne da bi jih bil naročil. Kožar Franc je izjavil: "Bil »em tajnik društva "Iskra" in to le za dobo, dokler ne bi našli drugega. Za politiko se nisem zanimal, ter se nanjo ne razumem, ker nisem rojen Zato." Predsednik je nato prebral pesem, ki jc služila v ilustracijo razmer, v katerih se je Kožar gibal. Nato so zaslišali Bogveja, centralnega tajnika "Zveze rud. delavcev", kateremu predbacirs obtožnica, da je imel prepoveda ne spise, koledarje itd. 4 t ' ! Bogve je izjavil, da ne pozna zakona o zaščiti države. Med zaslišanjem se je tudi zvedelo, da se je vršil 19. nov, v Tr bovljah neki kohgres rudarjev in železničarjev, ki je aklenil začeti s plemenskim bojem proti bur žuaziji in etrokovnim birokratom, ter upostaviti enotno fronto pro-letariata. Nato so bile zaslišane priče, na kar se je obravnava še 2 uri pre kinila. Po zaslišanju prič je javni obtožitelj zagovarjal obtožnico, v kateri je med drugim povdarjal, da se zaveda, da Manfredo ni du ševni oče teh raznih resolucij, temveč, da stojijo za resolucijo mi višje duševne sile. Obtoženci so le žrtve onih, ki kljub prepovedi Še vedno dslje rovarijo. Po pustljivo je govoril za Erjavca in Kožarja, ker sta ta dva bila man; agilna kakor Manfredo. O. dr. OffMrje dobro sago. varjal vse tri obtožence ter oži. goeal rešim, kateri je povzročil i. legalne (podzemeljzke) organi, zacije. Nato je nastopil ssgovor. nik, ki )e sagovsrjal Bogveja. . Ob 6. uri svečer jo sodni dvor razglaail obsodbo. Obsojen je bil le Manfredo in sicer ne 2 leti tež. ke ječe, medtem ko so bili Krja. vee, Kožar in Bogve oproščeui. Proti oproetitvi Bogveja je drž, pravdnik vložil ničnostno pritožbo, ter zahteval, da ostane še v preiskavi. Sodni dvor se je posve. to val ter pritošbi vzlic prošnji zegovornika aa izpuat ugodil. Kr. javec in Kožar sts šla na prosto, v zaponk pa eta ostala Bogve in Manfredo, ki jo vložil ničnostno pritožbo. 16 aovih generalov emo dobili. Listi poročejo, da ao novi generali sami "belorukci", ki so morali štiri leta čakati na generalski čin. Radikalci so jih zdaj, ko vla. dajo aami, nagradili. Ko je na. stopil avoje mesto novi minister za finance, Stojadinovič, je na. glašal potrebo štedenja. "Šte-dil" pa bo seveda tudi on, kakor vsi njegovi predniki doslej. . . V Splitu eo 30. decembra are. tirali , finančnega pripravnika Ste vena Suiča, ki je vrgel bom. bo v upravništvo "Nove Dobe". Bomba je ubila eno uradnico, več uradnikov pa emrtno ranila. Suiu je podal pred preiskovelnim sodnikom izjavo, da ae je hotel ma-ščevati zaradi neke notice v listu "Život". Bombo je vrgel pomotoma v upravništvo "Nove Dobe." V Kranjski gori se je ustrelil Anton Puljko, ki je služil že 27 let pri finančni kontroli. Oktobra pa je bil nenadoma prestavljen v Srbijo. Ker pa je bil bolan je moral v ljubljansko bolnico, kjer je ležal 21 dni. Medtem pa je bil zbrizan iz zteleža v Ljubljani, ne pa vpiaan v atalež v Srinji.^osle-dica tega je bila, da je bil naen. krat brez plače in zato v obupnem stanju. Ker si nesrečni Puljko ni znsl pomagati, je obupal in so ustrelil. Redek slučaj. — V okolici Brežic je povila 85 letna Marija Moetar trojčke, ki so dobili imena Anton, Angela in Marija. Trojčki ap vsi zdravi in krepki. / Ogromen požar v Beogradu, dne 21. decembra je izbruhnil nad Čukarico pri Beogradu veli-kanaki požar, ki je docela uničil delavnice brodarakega sindikata. Kljub silnemu trudu gasilcev iz Zemuna, Beograda ter vojaštva ni bilo mogoče omejiti požara. Skupna škoda znaša okoli 200 milijonov kron. Influenca napada ljudi z veliko hitrico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in drugih delih, bolečino v mišicah, mrzlica in splošna onemoglost so nektora znamenja te bolezni. Kaj naj se stori za to? Ostanite v postelji ali doma dokler ste bolni in vzemite SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO Ravnajte se po navodili, ki so dobe v omotu. Cena 30c. Organov za dihanje se najraje prime in valod tega je važno, da imate vodno doma pri rokah SEVEROV BALSAM ZA KAŠELJ Cena 25 in 50 centov. 4 Grlo je večkrat bolno in pokvarjeno, pomoč dobite ako rabite SEVEROV ANT1SEPSOL. za grgranje v grlu in za izpiranje nosa, s čemur držite čisti prehod in prost nalezjivih bacilov. Cena 85 contov. Gornja sdravila se dobe v prodaj v lekarnah. Vselej upraiajte po "8EVEROVIH" In ne jemljite dragih. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 — $250.00. VELIKA ZALOGA PLOŠČ V V1KH JEZIKIH. hMrtinaa Iludnik ee ustevi. Ljuto poglede nazaj in |*• m« In^lslsi |» . tmm .UfOrulu S^rK Um Cmm pm M *Hm »T? tmT #»ta«r »n* «m S* MkJte« la nalH Js Valika zaloga pravih glasnik IVAN FAJK, 24 Main Str/*,